1
Pavel sluga Boži, Apoštol pa Jezuš Kristušov pôleg vere odebráni Boži i spoznanja istine, štera je pôleg pobožnosti.2 Vu vüpanji žitka vekivečnoga; šteroga je obečao te nelažlivi Bôg pred vekivečnim vrêmenom.
3 Vö ga je pa vjavo vu svojem lastivnom vrêmeni, tô je, Rêč svojo, po predganji; štero je na mé zavüpano pôleg zapôvidi zveličitela Bogá našega.
4 Tituši lastivnomi Síni pôleg občinske vere, milošča, smilenost, mér od Bogá Očé i Gospodna Jezuša Kristuša zveličitela našega.
5
Za toga volo sem te niháo vu Kreti naj ta drüga zrendelüješ i postáviš vsákšem mesti starišše: liki sem ti jas zapovedao.6 Či je što nekrivični edne žené môž, deco majôči verno, na štero nega tožbé, ka bi hotliva ali neokorna bíla.
7 Ár je potrêbno püšpeki nekrivičnomi bidti, liki Božemi šafari, nej sebi radomi, nej srditomi, nej pívci, nej bivci, nej rúžnoga dobíčka poželávci.
8 Nego, ki rad na stán príme, to dobro lübi, kí je trêzen, pravičen, svéti, zadržávec.
9
Kí se drži one verne rêči, štera je pôleg návuka: naj bode zmožen i opomínati vu zdravom včenjê, i te prôti gučéče premágati.10 Ár ji je vnogo neokorni, márnoričlivi i pámeti zapelávcov, naj bole kí so z obrizávanja.
11 Šterim trbê vüsta zateknoti, kí cêle hiže preobráčajo vučéči; ka nej trbê, za rúžnoga dobíčka volo.
12 Erkao je pa niki ž njih lastivni njihov prorok: Kretánci so vsigdár lážci, hüde divjáčine, manji trbühi.
13 I tô svedôstvo je istinsko. Za šteroga volo je trdno káraj: naj zdravi bodo vu veri.
14 I ne kebzüj na židovske fabule i zapôvidi človeče, kí preobráčajo istino.
15 Ár so vsa čista tim čistim: tim oskrúnjenim pa i nevernim je nikaj nej čisto: nego oskrúnjena je njihova i pamet i düšna vêst.
16 Ki vadlüjo, ka Bogá znájo, z delom ga pa tajíjo, odürni bodôči i neokorni i na vse dobro delo nespodobni.
1
Tí pa gúči: ka se dostája zdravoga včenjá.2 Tí stári naj bodo trêzni, pošteni, mertüčlivi, zdravi vu veri, lübéznosti, trplivosti.
3 Te stáre žene rávno tak, vu svestva dostojnom nošnjê, nej klajfarice, nej vnogomi víni slüžéče, nego dobro vučéče.
4 Naj včíjo te mláde lübiti možé svoje i lübiti deco svojo.
5 Trêzne, číste, hiže variváčkinje, dobre, podáne lastivnim možom; naj se rêč Boža ne preklinja.
6 Mladénce rávno tak opominaj; naj trêzni bodo.
7 Povsemsega se dávaj na példo dobri dêl vu včenjê, neskvarjenjé i poštenjé skažüvajôči.
8 Rêč zdravo, i nekrivično: naj se té, kí je prôti, osramoti, nikaj nemajôči, ka bi kâ hüdoga od vás pravo.
9 Slugi naj lastivnim gospodárom podáni bodo, vu vsem priétni, nej prôtigučéči.
10 Nej kraj vličéči: nego vso dobro vernost skažüvajôči: da návuk našega zveličitela Bogá vu vsem snájžijo.
11
Ár se je skázala ta zveličánska milošča Boža vsêm lüdém.12 Vučéča nás, naj zatajímo nepobožnost i svecke želé, mertüčlivo i pravično i pobožno živémo na etom svêti.
13 Čákajôči bláženo vüpanje i skázanje te díke toga velikoga Bogá i zveličitela našega Jezuš Kristuša.
14 Kí je dáo sám sebé za nás, da bi nás odküpo od vse neprávdenosti i očisto sebi lüdstvo lastivno, vrêlo vu dobri delaj.
15 Eta gúči i opomínaj i káraj zevsêm zapovidávanjem. Nišče te naj ne zavrže.
1
Opomínaj je: naj poglavnikom i oblásti podložni bodo i pokorni, na vse dobro delo pripravni.2 Naj nikoga ne preklinjajo, niti se naj ne borijo; nego pravični vso krotkost skažüjejo k vsêm lüdém.
3 Ár smo i mi bili nigda nespametni, neokorni, blodéči, slüžéči poželênjam i násladostam vnôgim, vu hüdôbi i nenávidnosti hodéči, strašlivi, odürjávajôči eden drügoga.
4 Gda se je pa skázala dobrôta i lübeznivost k lüdstvi zveličitela našega Bogá.
5 Nej z pravice dêl, štera bi mi včinili: nego pôleg smilenosti svoje je nás zveličao po kôpeli preporodjenjá i ponovlenjá Dühá svétoga.
6 Šteroga je vö vlejao na nás bogato po Jezuš Kristuši zveličiteli našem.
7 Da pravični postanovši žnjegove milošče bomo öročnicke pôleg vüpanja žítka vekivečnoga.
8 Verna je tá rêč: i ščém, naj eta potrdjávaš; da se skrbijo vu dobri delaj naprê státi, ki so vervali Bôgi. Eta so dobra i hasnovita lüdém.
9 Blázna spitávanja i roda napré načúnanja i njefke i borjenjá pravdena, zastávlaj. Ár so nehasnovita i zamán.
10 Jeretnika človeka po ednom i drügom opomínanji se ogni.
11 Znajôči, kâ je tákši preobrnjeni i greši; liki kí se je že sám osôdo.
12
Gda pošlem Artemáša k tebi, ali Tihikuša; pašči se k meni pridti vu Nikopoliš. Ár sem nakano tam prezimávati.13 Zenáša právdoznánca i Apolloša skrblivo k meni pošli; naj se njima nikaj ne zmenká.
14 Naj se pa včíjo i ti naši z dobrim delom naprê státi, gde so potrêbni; naj ne bodo brezi sáda.
15 Pozdrávlajo te, kí so z menom, vsi. Pozdravi one; kí nás lübijo vu veri Milošča zevsêmi vami. Amen.
K Tituši Kretánske Cérkvi prvomi püšpeki posvečenomi písani list z Nikopoliša Macedonie.