1

¹

Pavel Apoštol Jezuš Kristušov po vôli Božoj pôleg obečanja žítka onoga, kí je vu Kristuš Jezuši.

² Timoteuši mojemi lüblénomi síni, milošča, smilenost, mér od Bogá Očé i Kristuš Jezuša Gospodna našega.

³

Hválo dájem Bôgi, komi slüžim od starišši moji doséga máo, vu čístoj düšnoj vêsti: ka se nestanoma z tébe spomínam vu molítvaj moji nôč i dén.

⁴ I želém te viditi, spomínajôči se z tvoji skúz: naj se z radostjov napunim.

⁵ Naj bole, gda mi na pamet príde ona, štera je vu tebi brezi skazlivosti vera, štera je prebívala prvle vu babi tvojoj Loidi i v materi tvojoj Euniki; gvüšen sem pa, ka i v tebi.

⁶ Za šteroga zroka volo te opomínam: da gori znêtiš dár Boži, kí je v tebi po gori dêvanji rôk moji.

⁷ Ár nej nám je dáo Bôg dühá bojaznosti: nego zmožnosti i lübéznosti i trêznosti.

⁸ Naj te tak ne bode srám svedočíti Gospodna našega, niti mené zvézanoga njegovoga: nego z Evangeliomom vrét trpi to hüdo pôleg môči Bože.

⁹ Ki nás je zveličao i pôzvao z svétim pozvánjem; nej pôleg dél naši; nego pôleg lastivnoga gori djánja i milošče nám dáne vu Kristuš Jezuši pred vekivečnim vrêmenom:

¹⁰ Zdaj pa vö vjavleno po skázanji zveličitela našega Jezuša Kristuša: kí je smrt doli zbrisao, žítek pa i neskvarjenost je na svetlost prinesao po Evangeliomi.

¹¹ Na šteroga sem jas postávleni predgar i Apoštol i vučitel poganov.

¹² Za šteroga zroka volo i eta trpim: ali nej me je srám. Ár znám komi sem vervao i gvüšen sem: kâ je zmožen to pri njem doli djáno meni obarvati na tisti dén.

¹³ Példo mej zdravi rêči štere si od méne čüo vu veri i lübéznosti; štera je vu Kristuš Jezuši.

¹⁴ To dobro pri tebi doli položeno vari po S. Dühi, kí vnami prebíva.

¹⁵

Znáš tô, kâ so se kraj od méne obrnoli vsi, kí so vu Ažíi; z šteri je Figelluš i Hermogeneš.

¹⁶ Dáj Gospôd smilenost Oneziforušovoj hiži: kâ me je vnogokrát rasladíla, i lanca mojega se je nej sramešlüvala.

¹⁷ Nego bodôči vu Rími skrblivo me je ískala i najšla me je.

¹⁸ Dáj ji Gospôd nájdti smilenost pri Gospodni vu onom dnévi: i keliko mi je vu Efezuši slüžila, tí bole vêš.

2

¹

Ti záto, sinek moj, pokrêpi se vu milošči: štera je vu Jezuš Kristuši.

² I, štera si čüo od méne po vnôgi svedokê, ona zavüpaj na verne lüdí; kí so spodobni i drüge včiti.

³ Tí záto trpi to hüdo, liki dober vitéz Jezuš Kristušov.

⁴ Nišče se pa, kí se vitézije, ne zaplêta v etoga žítka dela; naj se dopádne onomi; kí ga je na viteštvo odébrao.

⁵ Či se pa i bori što; ne koronüje se prvle, nego či se pravdeno bode boro.

⁶ Oráč more prvle delati, i tak sád vzéti.

⁷ Razmi, ka právim. Dáj ti pa Gospôd pamet vu vsem.

⁸ Spômeni se z Jezuš Kristuša z mrtvi gori stánjenoga, kí je z Dávidovoga semena pôleg mojega Evangelioma.

⁹ Všterom hüdô trpim notri do vézanja, kak hüdodelnik: ali rêč Boža je nej zvézana.

¹⁰ Záto vsa znášam za volo ti odebráni: naj i oni zveličanje dobíjo; štero je vu Jezuš Kristuši zvekivečnov díkov.

¹¹ Verna je ta rêč. Ár, či smo ž njim mrli, i ž njim živeli bomo.

¹² Či znášamo: i ž njim kralüvali bomo. Či ga zatajimo: i on zataji nás.

¹³ Či mi ne verjemo: on veren ostáne; zatajiti se nemre.

¹⁴ Eta njim na pamet prinášaj posvedočávajoči pred Gospodnom: naj se nad ričmí ne pernjájo, štero nikaj ne valá; nego li na preobrnenjé poslüšávcov slüži.

¹⁵ Pašči se sküššenoga postaviti pred Bogá, liki neosramôtnjeni delavec i ednáko tálajôči rêč istine.

¹⁶ Te svecke i prázne ričí pa zastávlaj: ár na vékšo nepobožnost razhájajo.

¹⁷ I rêč nji, liki rak, se pasé: z šteri je Himeneuš i Filetuš.

¹⁸ Kí so okoli istine zablôdili od cila govoréči: kâ je gori stanenjé že včinjeno: i preobráčajo niki vero.

¹⁹

Ali močen fundamentum Boži stoji; ki má eto pečat: zná Gospôd, kí so njegovi. I; odstôpi od nepravice vsáki, ki Kristušovo imé imenüje.

²⁰ Vu velikoj hiži je pa nej samo zláta i srebrna posôda: nego i lésena i piskrena: i ništera stê je na poštenjé, níštera pa na nepoštenjé.

²¹ Či se záto što zčisti od têh: bode posôda na poštenjé, posvečena i hasnovita gospodári na vse dobro delo priprávlena.

²²

Od mladosti poželênja pa bêži: nasledüj pa pravico, vero, lübézen, mér z onimi, kí zezávajo Gospodna z čistoga srcá.

²³ Norska i nevčena spitávanja pa odvrži znajôči, kâ li boj plodijo.

²⁴ Gospodnovomi slugi se pa nej trbê boríti: nego tihomi bidti k vsêm, spodobnomi na včenjé znášajôčemi te hüde.

²⁵ Vu krotkosti vučéčemi protivnike: či bi njim kak Bôg dáo pokôro na spoznanje istine.

²⁶ I strêznili bi se z vrajži mrêž vlovleni od njega na doprnášanje njegove vole.

3

¹

Eto pa vê: kâ vu slêdnji dnévi nesmerna vrêmena bodo.

² Ár lüdjé bodo samí sebi radi, skôpi, hválci, gizdavi, preklinjávci, roditelom neokorni, nezahválni, nesvéti.

³ Nelübeznivi, nepogájavci, ogrizávci, nemertüčlivi, plašni, nelübci dobroga.

⁴ Odávci, nágli, napíhnjeni, násladnosti bole, kak Bogá lübci.

⁵ Ki májo formo pobožnosti, njé môč pa tajíjo. I tê se ogibli.

⁶ Ár so stê: ki notri plêzijo vu hiže i vlovlene pelajo žene z grêhmi oklajene; štere se z vnôgimi želami vodijo.

⁷ Kí se vsekôs včíjo: i dönok nigdár na spoznanje istine prídti ne morejo.

⁸ Kak sta pa Janneš i Jambreš prôti stalá Môšeši: tak i tê prôti stojíjo istini, lüdjé skvarjene pámeti, zavrženi okoli vere.

⁹ Ali ne bodo šli na vékše. Ár njihova nespametnost očivesna bode vsêm: liki je i oni včinjena.

¹⁰

Tí si pa zapopadno moje včenjé, vodjenjé, gori djánje, vero, trplivost, lübéznost, znášanje.

¹¹ Pregánjanja, trplênja, štera so mi včinjena vu Antiohii, vu Ikonii, vu Listri, kákša pregánjanja sem pretrpo; i dönok me je Gospôd zevsega vö oslôbodo.

¹² Vsi pa i oni, ki ščéjo pobožno živeti vu Kristuš Jezuši, preganjali se bodo.

¹³ Ti hüdi lüdjé pa i zapelávci napré idênje bodo meli z hüdoga na hüše zapelávajôči drüge, i sami se zapelajo.

¹⁴ Tí pa ostani v tisti: štera si se návčo i štera so na tébe zavüpana znajôči, od koga si se návčo.

¹⁵ I kâ od detinstva svéta písma znáš: štera te morejo môdroga včiniti na zveličanje, po veri, štera je vu Kristuš Jezuši.

¹⁶ Vse písmo je od Bogá vdêhnjeno i hasnovito je na včenjé, na káranjé, na poravnanje, na vodjenjé, štero je vu pravici.

¹⁷ Naj popolni bode Boži človik na vse dobro delo priprávleni.

4

¹

Záto svedočim jas pred Bogom i Gospon Jezuš Kristušom; ki je príšestni sôdit žive i mrtve pôleg skázánja svojega i králevstva svojega:

² Predgaj rêč Božo vu spodobnom i nespodobnom vrêmeni: káraj, štrájfaj, opominaj vu vsem znášanji i návuki.

³ Ár bode vrêmen: gda te zdrav návuk, ne bodo trpeli; nego pôleg lastivni žel si bodo vučítele správlali srblíva majôči vüha.

⁴ I tak od istine vüha obrnéjo: na fabule se pa povrnéjo.

⁵ Tí pa boj trêzen vu vsem, trpi, delo Evangelišta oprávlaj, slüžbo tvojo srčno dopunjávaj.

⁶

Ár se jas že, kak vlažen áldov, vö vlêvam i vrêmen mojega razvežüvanja se približáva.

⁷ Te dober boj sem zbojüvao, bežáj sem dokončao, vero sem zdržao.

⁸ Na dale, doli mi je djána korôna pravice; štero mi dá Gospôd vu onom dnévi, te pravičen sodec: nej pa samo meni; nego i vsêm onim; ki njegovo skázanje lübijo.

⁹

Pašči se: da hitro k meni prídeš.

¹⁰ Ár me je Demaš ostavo, geto je polübo ete svêt; i šô je v Tessaloniko, Krescenš v Galácio, Títuš vu Dalmácio.

¹¹ Lükáč je sám z menom. Marka k sebi vzemi i pripelaj ga sebom; ár je meni hasnoviti na slüžbo.

¹² Tihikuša sem pa odposlao vu Efezuš.

¹³ Plášč, šteroga sem niháo vu Troadi pri Karpuši, pridôč ga prinesi, i knige, naj bole môdre.

¹⁴

Aleksander kotlár mi je vnogo hüdoga prikázao. Povrni njemi Gospôd pôleg dêl njegovi.

¹⁵ Šteroga se i ti vari. Ár je jáko prôti stáo našim ričam.

¹⁶ Vu prvom mojem zagovárjanji je nišče nej bio z menom: nego vsi so me ostavili. (Naj se njim notri ne račúna.)

¹⁷ Gospôd je pa z menom bio i pokrêpo me je: naj se po meni prêdganje Evangelioma srčno spuni, i čüjejo vsi poganje. I tak sem vö ftrgnjeni z vüst oroslána.

¹⁸ I oslobodi me Gospôd od vsega hüdoga dela i obdrži me na svoje nebesko králevstvo. Komi bojdi díka na veki veke. Amen.

¹⁹

Pozdravi Priško i Akvila i Oneziforušovo hižo.

²⁰ Erastuš je ostano v Korintuši, Trofimuša sem pa niháo vu Mileti betéžnoga.

²¹ Pašči se pred zímov prídti. Pozdrávla te Eubúluš i Pudens i Línuš i Klaudia i vsi bratje.

²² Gospon Jezuš Kristuš bojdi z tvojim Dühom. Milošča z vami. Amen.

K Timoteuši Efezánske cérkvi prvomi gori posvečenomi püšpeki drügi list pisani z Rima, gda je Pavel ob drügim postávlen bio pred Nero Casara.