1
Pavel Apoštol Jezuš Kristušov pôleg rendelüvanja Božega zveličitela našega i Gospodna Jezuša Kristuša kí je vüpanje naše.2 Timoteuši lastivnomi sini mojemi vu veri milošča, smilenost, mér od Bogá Očé našega i Kristuš Jezuša Gospodna našega.
3
Liki sem te proso idôči vu Macedonijo; naj ostáneš vu Efezuši i zapovêš níkim, naj drügo včenjé ne včíjo.4 Niti ne kebzüjo na fabule i roda neskončano naprê račúnanje; štera bole spitávanja správlajo, liki pobôgšanje Bože vu veri.
5 Konec pa zapôvidi je lübézen z čistoga srcá i z dobre düšne vêsti zneskazlive vere zhájajôča.
6 Od šteri da bi niki kraj zavdarili: obrnoli so se na márnogúčanje.
7 Kí ščéjo bidti právde vučitelje: geto ne razmijo; ka právijo, niti ka potrdjávajo.
8
Známo pa: ka je právda dobra, či što ž njôv právdeno živé.9 Znajôči tô, kâ je pravičnomi právda nej položena: nego nepravdenim i neokornim, nepobožnim i grêšnikom, brezi svestva i svecko živôčim, očobujcom, i materbujcom, lüdomorcom.
10 Práznikom, sámcole žákom, lüdikrádcom, lažcom, krívopriségávcom: i či je ešče kâ drügo prôti zdravomi návuki položeno.
11 Pôleg Evangelioma díke toga bláženoga Bogá; ki je na mé zavüpani.
12 I hválo dájem pokrepküvajôčemi mené Kristuši Jezuši Gospodni našemi: kâ me je vernoga sôdo; šteroga bi postavo na eto slüžbo.
13 Kí sem prvle bio preklinjávec i preganjávec i ošpotávec: ali smilenost sem dôbo. Ár sem z neznanosti včino vu neveri.
14 Preobiljávala je pa milošča Gospodna našega z verov i lübéznostjov vu Kristuš Jezuši.
15 Verna je ta rêč i vsega gorivzétjá je vrêdna: kâ je Kristuš Jezuš prišao na ete svêt grêšnike zveličávat: z šteri sem jas te prvi.
16 Ali záto sem smilenost dôbo: da bi vu meni prvom pokázao Jezuš Kristuš vso trplivost na példo têm; ki bodo vu njem vervali na žitek vekivečni.
17 Tomi vekivečnomi králi pa neskvarjenomi nevidôčemi, samomi môdromi Bôgi poštenjé i díka na veki veke. Amen.
18 Eto zapovid poráčam tebi moj Sin Timoteuš: naj pôleg naprê povêdanoga od tébe proroküvanja vitéžieš vu njih dobro viteztvo.
19 I máš vero i dobro düšnovêst; štero so níki kraj sünoli od sébe i okoli vere so ládje trtjé pretrpeli.
20 Z kí je Himeneuš i Aleksander: štere sem dáo Šatani: naj se včíjo nê preklinjati.
1
Opominam záto: naj se pred vsêm činijo molitvi, prošnje, molbe, hválo dávanja za vse lüdi.2 Za krále i vse vu visikosti bodôče: naj miroven i tihi žítek pelamo vu vsoj pobožnosti i poštenjê.
3 Ár je tô lêpo i priétno pred Bogom zveličitelom našim.
4 Kí vse lüdi ščé zveličati i na spoznanje istine pripelati.
5 Ár je eden Bôg i eden sredbenik Boži i lüdi človik Kristuš Jezuš.
6 Kí je dáo sám sebé mesto cêne odküplenjá za vse, na svedôstvo nazviščávanja vu lastivnom vrêmeni.
7 Na koj sem jas postávlen predgar i Apoštol (istino právim vu Kristuši i ne lážem), vučitel poganov vu veri i vu istíni.
8 Ščém záto, náj molijo možjé vu vsákom mesti gori zdignovši čiste roké svoje brezi srditosti i dvojnosti.
9 Prispodobno i žene vu snájžnoj odeteli z sramešlivostjov i z čistôčov se naj snájžijo: nej vu kondrovanji vlás, ali zláti, ali džündži, ali drágom gvanti;
10 Nego, (kak se pristája žén, štere pobožnost škažüjo), po dobri delaj.
11
Žena se naj vu tihoti vči vu vsoj podložnosti.12 Ženám pa ne dopistim vu cérkvi včiti, niti ládati nad možom: nego naj vu tihoti bodo.
13 Ár je Adam prvle stvorjeni: potom Eva.
14 I Adam je nej zapelani: žena pá zapelana je prestôpila právdo.
15 Zveliča se pa v rodjenjê decé: či ostáne vu veri i lübéznosti i posvečenjê strêznostjov.
1
Verna rêč je eta: či što püšpekíjo želé, lêpo delo želê.2 Petrêbno je záto püšpeki nekrivičnomi, bidti edne žené môži, verostüvajôčemi, trêznomi, snájžnomi, na stán prímajôčemi, na včenjé príličnomi.
3 Nej piánci, nej bici, nej rúžnoga dobička poželávci: nego krotkomi, neborlívomi, neskôpomi.
4 Kí lastivno hižo lêpo pela, kí podložno deco má zevsim poštenjom.
5 (Či pa što lastivno hižo ravnati nezna: kakda bi tákši na cerkev Božo skrb meo?)
6 Nej nôvomi: naj od gizdosti napíhnjeni vu vrajžo sôdbo ne spádne.
7 Potrêbno je pa; naj i dobro svédôstvo má od zvünêšnji: da ne spádne vu sramoto i vrajže mreže.
8
Diakonušom je rávno tak potrêbno poštenim biti; nej dvôjega jezika, nej vnogo vína pivcom, nej rúžnoga dobíčka poželávcom.9 Nego kí májo skrovnost vere vu čístoj düšnoj vêjsti.
10 Tej tákši se pa naj prvle sküsijo i potom slüžijo; či so nekrivični.
11 Žene njihove rávno tak naj bodo poštene: nej klajfarice; nego trêzne i verne vu vsem.
12 Diakonuške pa naj bodo edne žené možjé, deci dobro naprê stojéči i lastivnoj držini.
13 Ár, kí dobro slüžijo, dobro stubo sí prislüžijo i vnôgo srčnosti vu veri; štera je vu Kristuš Jezuši.
14
Tá ti píšem: ár se vüpam; ka hitro k tebi prídem.15 Či bom se müdio: naj znáš, kak se máš vu hiži Božoj obračati; štera je cérkev žívoga Bogá, steber i trdnost istine.
16 I za gvüšno velika je té pobožnosti skrovnost, eta; ka se je Bôg nazvêsto vu têli, spravičani je vu dühi, videni je od angelov, prêdgani je med poganmi, vervani je na svêti, gori je vzéti vu díko.
1
Düh pa očivesno právi; kâ vu slêdnji vrêmenaj odstôpijo níki od vere i poslüšali bodo dühé zapelávce i vrajže návuke.2 Kí vu skazlivosti laží právijo i zvorcano májo düšnovêst svojo.
3 I bránijo se ženiti i zdržávati se od hráne; štero je Bôg stvôro, naj jo vzemejo zhválo dávanjem ti verni, i, kí so spoznali istino.
4 Ár je vse stvorjenjé Bože dobro i nikakšega nej trbej zavržtí: nego zhválo dávanjem vzéti.
5 Ár se posvéti po rêči Božoj i molitvi.
6
Eta či boš naprê postávlao bratom: dober sluga bodeš Jezuš Kristušov, liki kí so gori zkrmleni vu rêči vere i dobroga návuka; šteroga si i nasledüvao.7 Svecke i babinske fabule pa zavrži: flisaj se pa vu pobožnosti.
8 Ár telovna flisanje malo valá: pobožnost pa na vsa hasni i obečanje mâ žítka vezdášnjega i prišestnoga.
9 Verna je tá rêč i vsega gorivzétja vrêdna.
10 Ár záto i delamo i ošpotávamo se: kâ se vüpamo vu žívom Bôgi; kí je zveličitel vsê lüdi, naj bole pa ti verni.
11 Eta nazviščávaj i vči.
12 Nišče tvojo mladost naj ne zavrže: nego példa boj tim vernim vu rêči, vu živlênji, vu lübézni, vu dühi, vu veri, vu čistôči.
13 Dokeč prídem: boj gedrni vu čtenjê, opomínanji, včenjé.
14 Ne zamüdi vu tebi bodôči dár: kí ti je dáni po prorostvi z gori dêvanjem rôk ti starišši.
15 Eta premišlávaj, vtê boj: naj tvoje naprê idênje očivesno bode vu vsem.
16 Kebzüj na sébe i návuk: ostani vtê. Ár tô činéči, i sám sébe zveličaš: i té, kí te poslüšajo.
1
Starêšega človeka ne štrájfaj: nego ga opomínaj, kak očo; mlájše pa, liki brate.2 Starêše žene liki matere: mlájše liki sestre vu vsoj čistôči.
3 Vdovice poštüj, štere so zaistino vdovice.
4 Či pa štera vdovica deco, ali vnüke má: naj se včíjo prvo k svojoj lastivnoj hiži pobožnost skažüvati i svojim starišim to dobro nazáj povrnôti. Ár je tô lêpo i priétno pred Bôgom.
5 Štera je pa zaistino vdovica i sáma nihána: naj se vüpa vu Bôgi i ostáne vu molítvaj i prošnjaj nôč i dén.
6 Štera je pa hotliva: živôča mrtva je.
7 I eta nazviščávaj; naj nepokárani bodo.
8 Či se pa što za lastivne svoje i naj bole za dománje ne skrbí: vero je zatájo i od nevernoga je lagojêši.
9
Vdovica se naj odeberé nej menje od šéstdesét lêt stara: štera je bila ednoga možá žena;10 Vu dobri delaj svedôstvo majôča; či je deco gori hránila, či je na stán prijímala, či je svétim nogé prála, či je nevolne pomágala, či je vse dobro delo nasledüvala.
11 Mládi vdovíc se pa ogíbli. Ár gda hotlívijo prôti Kristuši, ščéjo k môži idti.
12 Májo pa sôdbo; kâ so to prvo vero odvrgle.
13 K časi pa i manjice bodôče včíjo se okôli hoditi po hižaj. Nej samo so pá manjice: nego i čefketlíve i zvidávajôče gučéče tákša, ká se ne pristájajo.
14 Ščém záto: naj te mláde k môži ido, deco rodíjo, vertüjejo i nikšo priliko ne dájo protivníki na zrok psüje.
15 Ár so se že níke obronole za Šatanom.
16 Či šteri verni, ali verna má vdovice: naj njim podiljáva, i ne žméti se cérkev naj têm, štere so zaistino vdovice, dojde.
17
Ti starišši, kí dobro naprê hodijo, dvôje čésti so vrêdni: naj bole tisti, šteri delajo v rêči i v návuki.18 Ár velí pismo: günci mlatéčemi ne zavéži gôbca. I: vrêden je delavec svojega nájema.
19
Prôti stáromi vučiteli tožbe notri ne vzemi: nego či na dvá ali trí svedoke.20 One, kí grešíjo, pred vsêm káraj: naj i ti drügi strájh májo.
21 Svedočim pred Bogom i Gospon Jezuš Kristušom i odebránimi angelmi: naj eta zdržávaš brezi presodjenjá nikaj nej činéči pôleg nagnjenosti.
22 Roké hitro na nikoga ne položi; niti tálnik ne boj vlücki grêhi: sebé čistoga drži.
23 Več ne pí samo vodô: nego malo vína vžívaj za tvojega žalôca i čestô krát tvoje nemočnosti volo.
24 Níki lüdi grêhi so naprê vö vjavleni; da je naprê pelajo na sôdbo: níki pa i potom nasledüjo.
25 Rávno tak i ta dobra dela so naprê vö vjavlena; i, štera se nači májo, skriti se nemrejo.
1
Šteri slugi so pod jármom: svoje lastivne gospodáre vsega poštenjá vrêdne naj držíjo; da se imé Bože i návuk ne preklinja.2 Kí pa verne májo gospodáre: naj je ne zametávajo, kâ so bratje; nego têm bole naj slüžijo, kâ so verni i lübéznivi; liki kí so dobrovčinenjá Božega tál vzéli. Eta vči i opomínaj.
3
Či što nači včí i nepristôpi k zdravim ričém Gospodna našega Jezuš Kristuša i k návuki, kí je pôleg pobožnosti:4 Té je napihnjeni i nikâ nezna: nego blázni okôli spitávanja i rêčnoga boja; zšteri zhája nenávidnost, njefke, preklinjávanje, hüde menče.
5 Hüda štükanja skvarjene pámeti lüdi i slečeni z istine, štimajôči; kâ je pobožnost dobiček. Odstôpi od té tákši.
6 Je pa veliki dobiček pobožnost zadovolnostjov.
7 Ár smo nikaj nej prinesli na ete svêt: očivesno je, kâ nikâ ne moremo ni vö nesti.
8 Či pa mámo hrano i odeteo: z têmi se zadovolmo.
9 Kí pa ščéjo obogatiti: spádnejo vu sküšávanje i mreže i vnôga nespametna poželênja i škodliva: štera pogrozíjo lüdí v pogíbelnost i skvarjenjé.
10 Ár lübézen pênez je vse hüdôbe korén: štera da bi níki poželeli zablôdili so od vere i sami so se presmeknoli z vnôgimi boleznostmi.
11 Tí pa, ô človik Boži, od tê bêži: nasledüj pa pravico, pobožnost, vero, lübéznost, trplivost, krotkost.
12 Bojüj te dober boj vere, zgrabi žítek vekivečni, na šteroga si pozváni, i vadlüvao si to dobro vadlüvanje pred vnôgími svedokmi.
13 Zapovedávam ti pred vsa ožívavajôčim Bogom i Jezuš Kristušom, kí je pod Ponciuš Pilátušom to dobro vadlüvanje posvedočo.
14 Da zdržiš zapovid eto, brezi makule, nepokárani notri do skázanja Gospodna našega Jezuša Kristuša.
15 Štero vu lastivnom vrêmeni pokáže te bláženi i sám zmožni král vsê kralüvajôči i Gospôd vsê gospodüvajôči.
16 Kí sám má nemrtelnost i prebíva vu nepristoplenoj svetlosti; šteroga je ni eden človik nej vído, niti ga viditi nemre: komi bojdi poštenjé i môč vekivečna. Amen.
17 Tim bogatim na etom svêti zapovej: naj se gori ne zvísijo, niti se ne vüpajo vu negvüšnom bogástvi, nego vu žívom Bôgi, kí nám dáva bogato vsa na vživanje.
18 Da dobročinéči obogátijo vu dobri delaj, radi dávajo i podiljávajo.
19 Správlajôči sami sebi dober fundamentum na prišestno vrêmen naj vzemejo žítek vekivečni.
20 Oh Timoteuš! to pri tebi doli djáno blágo vari ogibajôči se sveckoga práznoga glása i naprê prinášanja krivično iménüvanoga znánja.
21 Štero níki nazviščávajôči okoli vere so zablôdili. Milošča z tebom.
K Timoteuši prvi list písani od Laodicee, štero je naj vékše mesto Frígie Pakaciánske.