1
Pavel Apoštol (nej od lüdi, niti po človeki, nego po Jezuš Kristuši i Bôgi Oči; ki ga je z mrtvi zbüdo.)2 I z menom vsi bratje, gmajnam Galácie.
3 Milošča vám i mér od Bogá Očé i Gospodna našega Jezuša Kristuša.
4 Kí je dáo sám sebé za grêhe naše: da bi nás oslôbodo z etoga vezdášnjega hüdoga svêta pôleg vôle Bože i Očé našega.
5 Komi bojdi díka na veki veke. Amen.
6
Čüdüjem se: ka ste se tak hitro kraj obrnoli od onoga; kí vás je pôzvao vu milošči Kristušovoj, na drügi Evangeliom.7 Kí je nej drügi: nego níki so, kí vás zburkávajo i ščéjo preobrnoti Evangeliom Kristušov.
8 Ali či bi i mi, ali angel z nebés nazviščávao vám Evangeliom zvün toga, šteroga smo mi vám nazviščávali, prekléti bojdi.
9 Liki smo prvle erkli i zdaj pá velim: či bi što vám nazviščávao Evangeliom zvün toga, šteroga ste vzéli; prekléti bojdi.
10 Ár zdaj lüdém predgam, ali Bogá? Ali iščem se lüdém dopádnoti? Ár da bi se lüdém dopadno: Kristušov sluga ne bi bio.
11 Na znánje vám pa dávam, bratje, te Evangeliom; kí je nazviščávani od méne: kâ je nej človeči.
12 Ár sem ga ni jas nej vzéo od človeka; niti sem se nej včio: nego po oznanosti Jezuš Kristuša.
13
Ár ste čüli moje živlênje nigda vu Židovčini: kâ sem preveč pregánjao cérkev Božo i opüščávao sem jo.14 I gori sem jémao vu Židovčini više vsê vrsníkov vu rodi mojem obilno vrêli bodôči vu tadánki očákov moji.
15 Gda se je pa dopadnolo Bôgi, kí me je odlôčo z utrobe materé moje i pozvao me je po milošči svojoj.
16 Oznaniti svojega Siná vu meni; naj ga nazviščávam med poganmi; preci sem bio gotov, nej sem si zgovárjao z têlom i skrvjôv.
17 Niti sem nej šô vu Jerušálem k onim, kí so pred menom bilí Apoštolje; nego sem odíšao vu Arábijo, i pá sem se povrno vu Damaškuš.
18 Potom po trétjem leti sem šô vu Jerušálem glédat Petra; i ostano sem pri njem petnájset dni.
19 Drügoga z Apoštolov sem pa nej vido: nego Jakuba brata Gospodnovoga.
20 Ka pa vám píšem: ovo pred Bogom právim; kâ ne lážem.
21 Potom sem prišo vu krajíne Šírie i Cilície.
22 Neznani sem pa bio na osobo gmajnam Judee; štere so vu Kristuši.
23 Nego li čüli so: kâ, kí je nás, praj, preganjao nigda, zdaj nazviščáva vero, štero je nigda opüščávao.
24 I díčili so vu meni Bogá.
1
Potom po štirinájsetom leti pá sem gori šô vu Jerušálem z Barnabášom sebom vzévši Títuša.2 Gori sem pa šô pôleg oznanenjá: i pred njé sem djáo Evangeliom; šteroga prêdgam med poganmi; naíme pa onim, štere so za vékše preštímali; da bi kak zobstom ne drkao, ali zamán naj ne bižim.
3 Ali niti Títuš, kí je z menom bio, Grk bodôči, je nej primárjani, naj se obrêže.
4 Tô je pa včinjeno za volo krívi bratov; kí so notri zplezili i prišli na nastrêganje naše sloboščine, štero mámo vu Kristuš Jezuši; naj nás vu slüžbo vržejo.
5 Šterim smo ni do vöre nej odstôpili, ka bi se njim pôdali; naj istina Evangelioma ostáne pri vas.
6 Od tisti pa, kí se za koj štímajo, kakšikoli so nigda bilí, meni je za tô nikaj. Osobe Bôg človeče ne prijímle. Ár so meni, kí se za koj štímajo, nikaj nej prídali.
7 Nego bole prôti vidôči, kaj je na mé zavüpani Evangeliom neobrizávanja, liki na Petra obrizávanja.
8 (Ár ki je močno delao v Petri vu Apoštolstvi obrizávanja: tisti je močno delao i vmeni med poganmi.)
9 I geto so spoznali miloščo meni dáno Jakub i Kefáš i Jánoš, kí so se za stebre štímali: dêsno so dáli meni i Barnabáši na tivárištvo; naj mí med pogane, oní pa med obrizávanje ido.
10 Samo naj se z siromákov spomenémo: štero sem se i činiti paščo.
11 Gda bi pa prišao Peter vu Antiohijo: zôči vôči sem njemi prôti stano; ár je káranja vrejden bio.
12 Ár prvle, liki so niki prišli od Jakuba, je zpoganmi jo: gda so pa oni prišli, kraj se je potégno i odlôčo, bojéči se ti z obrizávanja.
13 I žnjimvrêt skažüvali so se i ti drügi Židovje tak; da je i Barnabáš zapelan ž njihovov skazlivostjov.
14 Ali, gda bi vido, kâ rávno ne hodijo k Evangeliomskoj istini, erkao sem Petri pred vsêmi: či tí Židov bodôči, poganski živéš i nej Židovski; ka pogane primárjaš; naj Židovski živéjo?
15
Mí smo po natúri Židovje: i nej smo zpoganov grêšnicke.16 Znajôči, kaj se ne spraviča človik zdêl právde: nego po veri štera je vu Jezuš Kristuši: i mí smo vu Jezuš Kristuši vervali, naj se spravičamo z vere vu Kristuši i nej zdêl právde; ár se zdêl právde ni edno têlo ne spraviča.
17 Či se pa i mí samí, kí íščemo, naj se spravičamo vu Kristuši, grêšnicke nájdemo; jeli je tak Kristuš grêha sluga? Aja.
18
Ár, či bom tá, štera sem razmetao, pá gori cimprao, sam sebé prestoplávca včinim.19 Ár sem jas po právdi právdi vmr’ô; naj Bôgi živém.
20 Z Kristušom sem razpéti: živém pa nej več jas; nego živé vmeni Kristuš; ki pa zdaj živém vu têli, vu veri živém Síni Božemi, kí me je lübo, i sam sebé je dáo za méne.
21 Ne zametávam miloščo Božo. Ár či je po právdi zpravičanje: tak je Kristuš zobstom mr’o.
1
O nespametni Galatánci! što vas je obajao: naj istini ne verjete: kim je pred očmi Jezuš Kristuš tak doli spísani: liki da bi med vami bio raspéti?2 Samo tô se ščém navčiti od vás: jeli ste zdêl právde vzeli Dühá svétoga; ali pa zposlüšanja vere?
3 Tak ste nespametni: kí ste záčali vdühi: da zdaj vtêli bodte dokončávali?
4 Telika ste trpeli zobstom? či li zobstom.
5 Kí vám tak dá Dühá i dela močí vu vami, jeli zdêl právde, ali zposlüšanja vere činí tô?
6 Liki je Abrahám vervao Bôgi: i notri njemi je zračúnano za pravico.
7 Znájte tak; ka, kí so zvere, tisti so sinovje Ábrahámovi.
8 Geto je pa naprê vidilo písmo; kâ Bôg zvere, spravičáva pogane: naprê je nazvêstilo Ábrahámi: vtebi se, praj, blagoslovijo vsi národje.
9 Záto, kí so zvere, tisti se blagoslávlajo ztim vernim Ábrahámom.
10 Ár, kíkoli se zdêl právde spravičávajo pod prekléstvom so. Ár je pisano: prekléti vsáki; kí ne ostáne vu vsê; štera so písana vu knígaj právde, naj je včiní.
11 Kâ se pa vu právdi nišče ne spraviča pred Bogom; očivesno je: ár te pravičen bode z vere živo.
12 Právda je pa nej zvere: nego šteri človik bode ona činio, živo bode po njíh.
13 Kristuš je pa nás odküpo zprekléstva právde; gda je za nás včinjen prekléstvo. Ár je pisano: prekléti vsáki, ki visi na drêvi.
14 Naj med pogane Ábrahámov blagoslov príde po Kristuš Jezuši; da obečanje Dühá vzememo po veri.
15 Bratje, po človečem právim: vêm človeči potrdjeni teštamentom nišče ne razmeče; ali k njemi kâ pridá.
16 Ábrahámi so pa dána obečanja i semeni njegovomi. Ne právi i seménji, liki od vnôgi; nego, liki od ednoga: i semeni tvojemi, kí je Kristuš.
17 Tô pa právim: kâ teštamentom naprej potrdjeni od Bogá vu Kristuši, po štiristô i trésetom leti včinjena právda ne zaprávi na doli zbrisanje obečanjá.
18 Ár, či je zprávde öročína, nej je več zobečanja. Ábrahámi je pa Bôg po obečanji darüvao.
19
Ka tak právda? za volo prestoplenjá je postávlena: dokeč bi né prišlo to semen, komi je obečanje včinjeno, zrendelüvana po angelaj vu rôki sredbenika.20 Sredbenik je pa nej ednoga: Bôg je pa eden.
21 Jeli je tak právda prôti obéčanji Božemi? Aja. Ár da bi dána bila právda, štera bi zmožna bila oživeti: kakpa, liki bi zprávde bila pravica.
22 Ali zaprlo je písmo vsa pod grejh: naj se obečanje z Jezuš Kristušove vere dá tim vervajôčim.
23 Prvle pa, liki je prišla vera, pod právdov smo se varvali zaprti na vero: štera je potom mogla oznanjena biti.
24 Záto nám je právda voditel bila k Kristuši: naj se zvere spravičamo.
25 Da je pa že vera prišla: nej smo več pod voditelom.
26 Ár ste vsi sinovje Boži po veri vu Kristuši Jezuši.
27 Ár, kikoli ste vu Kristuša okrstšeni: Kristuša ste oblekli.
28 Nej je ni Židov, niti Grk, nej je ni sluga, niti slobodnják, nej je ni mouž, niti žena. Ár ste ví vsi eden vu Kristuši Jezuši.
29 Či ste pa ví Kristušovi: tak ste Ábrahámovo semen i pôleg obečanja öročnicke.
1
Právim pa: dokečje öročnik ešče dête; vnikom je nej odločeni od slugo; či je gli vsê gospôd.2 Nego pod túturmi i skrbleníki je notri do postávlenoga od očé dnéva.
3 Tak i mí, gda smo deca bilí, pod pískmi svêta smo bilí na slüžbo podvrženi.
4 Gda je pa prišla punost vrêmena: vö je poslao Bôg Siná svojega porodjenoga zžené, včinjenoga pod právdo;
5 Da bi one, šteri so pod právdov bilí, odküpo; naj sinovčino vzememo.
6 Da ste pa sinovje: vö je poslao Bôg Dühá Siná svojega vu srcá vaša kričéčega, Abba, tou je, Oča.
7 Záto več nej si sluga: nego sin. Či si pa sín: tak i öročnik Boži po Kristuši.
8
Ali teda istina, da ste nej znali Bogá, süžili ste tistim kí so po natúri nej bogovje.9 Zdaj pa spoznavši Bogá, ali bole spoznani od Bogá, kakda se obráčate pá na te nemočne i siromaške píske; šterim pá nazáj slüžiti ščéte.
10 Dnéve zdržávate, i mêsece i vrêmena i lêta.
11 Bojim se za vás; da bi kak zobstom nê delao med vami.
12 Bojdte, liki jas: ár sem i jas liki ví Bratje, prosim vás; nikšo krivico ste mi nej včínili.
13 Znáte pa: kâ sem vám vu nemočnosti têla nazviščávao Evangeliom oprvič.
14 I sküšávanje moje, štero je vu têli mojem, nej ste za nikoj meli niti ste je nej odürili: nego liki angela Božega, ste me prijali, liki Kristuš Jezuša.
15 Záto kakše je bilô teda bláženstvo vaše? Ár svedočim vám: kâ, da bi mogoče bilo, očí vaše bi vö skopali i meni dálí.
16 Záto nepriátel sem vám včinjen: ka sem vám istino povedao?
17 Milüjejo vás? ali nej dobro; nego vö nás ščéjo od vás zapréti, naj njé milüjete.
18 Dobro se je pa skrbeti za dobro vsigdár: i nej samo teda, gda sem pri vas.
19 Dečica moja, štere pá zboléznostjov rodim, dokeč osnovlen bode Kristuš vu vami.
20 Šteo bi pa zdaj pri vas bidti i preminiti glás moj: ár dvojim vu vami.
21
Povête mi, kí ščéte pod právdov bidti: právdo ne čüjete?22 Ár je písano: kâ je Ábrahám dvá siná meo ednoga z dêklé i ednoga z slobôdkinje.
23 Ali, kí je z dékle bio, pôleg têla se je narôdo: kí je pa z slobódkínje bío; po obečanji se je porôdo.
24 Štera nikaj znamenüjo. Ár sta têva tíva dvá zákona: eden od Šinajske gore rodi na slüžbo, štera je Ágar.
25 Ár Ágar gora Šinajska je vu Arábii: glíha se pa zvezdášnjim Jerušálemom, slüži pa z décov svojov.
26 Te zgoránji Jerušálem je pa slobôdkinja: kí je nás vsê mati.
27 Ár je písano: veséli se nerodna, štera ne rodiš: juvčí i kríči, štera z boleznostjov ne rodíš; ár je več dícé te samíce; nego ká možá má.
28 Mí smo pa, bratje, pôleg Ižáka obečanjá deca.
29 Ali, liki teda, kí se je pôleg têla porôdo, preganjao je onoga, kí jo pôleg dühá bio, tak i zdaj.
30 Ali ka právi písmo? vrži vö deklo i Siná njénoga. Ár ne bode öroküvao sin deklé zsinom slobôdkinje.
31 Záto, bratje, nej smo deklé deca: nego slobôdkinje.
1
Vu sloboščini tak, na štero nás je Kristuš oslôbodo, stojte, i ne dájte se pá vu járem slüžbe préžti.2 Ovo, jas Pavel, velim vám: kâ, či se obrêžete, Kristuš vám nikaj ne bode valáo.
3 Svedočim pa pá vsákomi človeki obrêzanomi: ka je dužen cêlo právdo číniti.
4 Zgübili ste z Kristuša: kíkoli vu právdi pravični ščéte biti; z milošče ste spadnoli.
5 Ár mi po Dühi zvöre vüpanje pravičnosti čákamo.
6 Ár pri Kristuš Jezuši niti obrizávanje kâ valá, niti neobrizávanje: nego vera po lübéznosti delajouča.
7 Bêžali ste lepô: što vás je zadržao; naj istini ne verjete?
8 Tô narátanje je nej z toga; kí vás je pôzvao.
9 Malo kvasá cêlo tistô zkvási.
10 Jas se vüpam vam vu Gospodni; kaj nikaj drügo ne bodte mislili. Kí pa vas zburkáva: noso bodo sôdbo, štokoli si je.
11 Jas pa, bratje, či obrizávanje ešče predgam, zaka se ešče pregánjam? Tak je hênjala spáka kríža?
12 Bár da bi se i odsekali: ki vás pobüdjávajo.
13 Ár ste ví na sloboščino pozváni, bratje; li naj sloboščino na têlo ne obráčate: nego po lübeznosti slüžite edendrügomi.
14 Ár se vsa právda vu ednoj rêči spunjáva, vetoj: lübi bližnjega, kak sámoga sebé.
15 Či te pa edendrügoga grizli i jeli: glédajte, naj se eden od drügoga ne potrošite.
16
Velim pa: vu Dühi hodte i želênje têla ne skončávajte.17 Ár têlo želê prôti dühi; düh pa prôti têli: etiva se pa zendrügim protivíta; naj, štera ščéte, tista ne činíte.
18 Či se pa od Düha vodite: nej ste pod právdov.
19 Očivesna so pa têla dela: kákša so eta; kurvêštvo, práznost, nečístôča, hotlivost.
20 Bolvánstvo, comprníja, protivinstvo, njefka, zadomeščánja, čemérje, drazdženjá, razbojne, jeretínstvo.
21 Nevoščenôsti lüdomorstvo, pianosti, oblosünosti i ktêm prispodobna; štera vam naprê právim, liki sem vam i naprê povedao; kaj ki tákša činijo, králestva Božega ne bodo öroküvali.
22 Sád Dühá je pa lübézen, radost, mér, znášanje, dobrotivost, dobrôta, vernost, krotkost, zadržávanje.
23 Prôti tákšim nega právde.
24 Kí so pa Kristušovi: têlo so ráspili znáklonostami i želami vrét.
25 Či živémo vu Dühi: vu Dühi i hodmo.
26 Ne bojdmo márne díke želávci edendrügoga dráždžci, edendrügomi nevoščéni.
1
Bratje, či se kákši človik posíli skákšim prestoplênjem: vi, kí ste dühovni, zravnajte tákšega vu dühi krotkosti; i gledaj sám sebé, naj se i tí ne sükšáva.2 Edendrügoga bremen noste; i tak spunte právdo Kristušovo.
3 Ár, či se što za koj štima bidti, geto je nikaj, sám sebé znori.
4 Vsákši pa naj sám svoje delo sküsi: i teda bode sám vu sebi meo hválo, i nej vu drügom.
5 Ár vsákši bode svoje lastivno bremen noso.
6 Kí se pa vči na rejč Božo: tomi, kí ga včí, naj podili zevsê dobrot svoji.
7 Ne blôdíte: Bôg se ne dá osmijávati. Ár, kakoli sêja človík, tisto bodo i žeo.
8 Záto, kí sêja na têlo svoje, z têla bode žeo skvarjênje: kí pa sêja na Düh, z Dühá bode žeo žítek vekivečni.
9 To dobro pa činéči ne obtrüdmo. Ár vu svojem vrêmeni bomo želi obilno: či dobro činiti ne hênjamo.
10 Záto, dokeč čas mámo zevsêmi dobro činmo; naj bole pa zdománjimi vere naše.
11
Vište z kelikimi pískmi sem vám písao zmojov rokôv.12 Kíkoli se ščéjo dopádnoti vu têli: tisti vás primárjajo na obrizávanje; li naj se za volo Kristušovoga križa ne pregánjajo.
13 Ár niti ti obrêzani samí právdo ne zdržávajo: nego ščéjo; ka bi se ví obrezali; naj se vu vašem têli hválijo.
14 Od méne pa tô kraj bojdi, ka bi se hválo: nego vu kríži Gospodna našega Jezuša Kristuša; po kom je meni svêt raspétí, i jassvêti.
15 Ár vu Kristuš Jezuši niti obrizávanje kâ valá, niti neobrizávanje: nego nôvo storjenjé.
16 I, kíkoli pôleg té regule hodijo, mér nad njimi i smilenost, i nad Izraelom Božim.
17 Na dale mi pa nišče dela ne dáva: ár jas vorcane Gospodna Jezuša vu mojem têli nosim.
18 Milošča Gospodna našega Jezuša Kristuša z dühom vašim, bratje. Amen. Galatáncom pisani z Rima.