1
Jakob, ki služi Bogu in našemu Gospodu Jezusu Kristusu, pozdravlja s tem pismom vse kristjane dvanajsterih rodov, ki so razsejani vsepovsod po svetu.2
Dragi bratje! Ali se srečujete z mnogimi težavami in preizkušnjami? Ne obupujte, če preizkušnjam vaše vere ni in ni konca, ampak se tega še veselite!3 Saj bodo prav te preizkušnje vaše vere storile, da boste bolj in bolj potrpežljivi.
4 To pa je tudi potrebno. Če boste namreč v tem dosegli popolnost, boste postali ljudje trdnega značaja, pripravljeni na vse, v vsakem oziru duhovno zreli in nič vam ne bo manjkalo.
5
Če pa komu med vami manjka modrosti, naj si jo izprosi od Boga. Saj veste, kako rad in kako obilno daje Bog, ne da bi nam kaj očital, če ga prosimo. Gotovo bo uslišal vašo molitev.6 Kadar pa molite, pričakujte, da boste od njega dobili odgovor. Tisti pa, ki dvomi in omahuje zdaj na to stran, zdaj na ono, je kot morski val, ki ga veter premetava sem ter tja.
7 Tak človek ne more pričakovati, da mu bo Bog kaj dal,
8 saj je v vseh svojih odločitvah negotov in sam ne ve, kaj hoče.
9
Kristjan, ki živi v skromnih okoliščinah, naj bo ponosen v svojem povišanju.10 Kdor pa je bogat, naj bo ponosen v svojem ponižanju, ker bo preminil kot divji cvet.
11 Brž ko opoldne posije vroče sonce, se trava posuši, cvetje uvene in vsa lepota izgine. Prav tako se zgodi tudi z bogatašem. Če je še tako podvzeten, bo uvenel sredi svojega dela.
12
Srečen je tisti človek, ki ne popusti skušnjavi, kajti ko je prestal preizkušnjo, ga bo Bog za to nagradil z vencem večnega življenja. Saj je to obljubil vsem tistim, ki ga ljubijo.13 Nihče, ki se znajde v skušnjavi, da bi storil kaj narobe, naj ne trdi: “Ta skušnjava prihaja od Boga.” Bog namreč, ki sam nikoli ne pride v skušnjavo, da bi storil kaj hudega, nikakor ne bo poskušal nas zapeljati v hudo.
14 Naše pokvarjene želje nas vedno znova mamijo, da bi storili to, kar ni dobro.
15 Ko želja spočne, rodi greh in ko greh doraste, rodi smrt.
16 Zato ne dopustite, dragi bratje, da bi vas karkoli premotilo.
17 Vse, kar je dobro in popolno, prihaja od Boga, ki je ustvaril vse nebeške luči in ki tudi sam večno sveti brez spreminjajočih se senc. Pri njem se nikoli ne menjata svetloba in tema ali dobro in hudo.
18 Njegova odločitev je bila, da nas rodi po svoji besedi resnice in tako smo zdaj začetek novega stvarstva.
19
Mislite na to, dragi bratje, da je najbolje, če smo hitri, kadar je treba poslušati, počasni, kadar je treba govoriti in počasni, ko se je treba jeziti.20 Jeza nas gotovo ne vodi v pravično življenje, kakršno Bog zahteva od nas.
21 Odločno odvrzite od sebe vse, kar je pokvarjeno in hudobno. Sprejmite pa z veseljem Božjo besedo, ki je posejana kot seme v vaša življenja in ima moč rešiti vas.
22 Zapomnite pa si, da ni dovolj njegovo besedo samo poslušati. Po njej se morate tudi ravnati. Sicer varate sami sebe.
23 Kdor samo posluša Božjo besedo in ne živi v skladu z njo, je podoben človeku, ki se gleda v ogledalo.
24 Gleda se, ko pa gre od ogledala, brž pozabi, kako izgleda.
25 Kdor pa se vztrajno gleda v Božji zakon, ki daje svobodo in ne pozabi tega, kar je slišal, temveč tudi dela v skladu s tem, je lahko srečen, ker ga bo Bog blagoslovil v vsem, kar dela.
26 Kdor trdi, da je kristjan, pa ne zna krotiti jezika, vara sebe. Njegova pobožnost ni prav nič vredna.
27 Kristjan, ki je v Božjih očeh čist in neomadeževan, je tisti, ki pomaga vdovam in sirotam in ostaja zvest Bogu ter ne dovoli, da bi ga svet pokvaril.
1
Dragi bratje, kot ljudje, ki verujete v Jezusa Kristusa, Gospoda slave, ne izkazujte nekaterim večje naklonjenosti kot drugim.2 Zamislite si, da pride v cerkev elegantno oblečen mož z zlatimi prstani. Prav tako pa pride tudi revež v ponošeni obleki.
3 Kaj boste storili? Ali se boste vrteli okrog bogataša in mu ponudili najboljši prostor, istočasno pa boste rekli revežu: “Ti stoj tamle, ali pa sedi na tla.”
4 Ali ne vidite, da s tem, da cenite ljudi po bogastvu, delate razliko med njimi in sodite po napačnih merilih, ki so jih določili ljudje.
5 Dobro me poslušajte bratje: ali ni Bog izbral tistih, ki v očeh sveta ne pomenijo nič, da bi bili bogati v veri? Te bo Bog sprejel v svoje kraljestvo, ki ga je obljubil vsem, ki ga ljubijo.
6 Kako nespametno torej ravnate, ko ponižujete in prezirate reveže. Ali še niste uvideli tega, da vas prav bogati izžemajo in izročajo sodiščem?
7 Največkrat so oni tudi tisti, ki se posmehujejo Jezusu Kristusu, čigar vzvišeno ime nosite.
8 Ravnajte se po kraljevem zakonu, ki je zapisan v pismu: “Ljubi bližnjega, kakor ljubiš samega sebe!” Če delate tako, je prav.
9 Kdor pa se klanja bogatašu, reveža pa gleda postrani, prestopa Božjo zapoved in s tem greši.
10 Potem vam nič ne pomaga, če izpolnjujete vse ostale Božje zapovedi. Saj je dovolj, da prestopimo eno zapoved, pa smo pred Bogom prav tako krivi kot tisti, ki je prestopil ves Božji zakon.
11 Bog, ki je zapovedal: “Ne prešuštvuj!” je tudi dejal: “Ne ubij!” Če torej nisi prešuštvoval, pa si nekoga ubil, si prestopil Božji zakon in si pred Bogom kriv.
12 Pri vsem, kar govorite in delate, mislite na to, da vas bo Bog sodil na osnovi zakona, ki daje svobodo.
13 Na sodbi namreč ne bo usmiljenja za tiste, ki sami niso poznali usmiljenja v odnosu do drugih. Če pa ste vi bili usmiljeni, bo tudi Bog usmiljen z vami in usmiljenje bo prevladalo nad sodbo.
14
Kaj pomaga, dragi bratje, če nekdo trdi, da veruje v Kristusa, njegova dela pa tega ne potrjujejo? Ali ga taka vera more rešiti?15 Morda imate prijatelja, ki je v stiski. Nima niti hrane, niti obleke.
16 Vi pa mu rečete: “Na svidenje in Bog naj ti v vsem pomaga. Naj ti bo toplo in dobro se najej!” ne daste pa mu niti obleke, niti hrane. Kaj mu pomagajo vse te lepe besede?
17 Vidite torej, da ni dovolj imeti samo vero. Pomembno je tudi delati dobro, da bi dokazali, da imamo vero. Vera, ki nima dobrih del, je mrtva vera in nam nič ne koristi.
18 Morda bo kdo dejal: “Saj prav vi trdite, da le če verujemo, moremo priti k Bogu, dobra dela pa nas ne morejo rešiti.” Vendar vam pravim, da so dobra dela pomembna, ker z njimi dokazujemo svojo vero. Po mojih delih lahko vsak zaključi, da verujem.
19 Ali še kdo med vami trdi, da je zadosti “samo verovati”? Verujemo, da je eden Bog – saj to verujejo tudi demoni in trepetajo pred njim od strahu.
20 Neumni človek, kdaj boš že spoznal, da vera ni prav nič vredna, če ne delaš tega, kar zahteva Bog.
21 Ali se ne spominjate, da je celo Abraham, naš praoče in zgled vere, dobil pred Bogom priznanje šele, ko je storil, kar je Bog zahteval od njega? Saj je bil pripravljen žrtvovati svojega sina Izaka.
22 Kako popolnoma je zaupal Bogu – zato je bil tudi pripravljen storiti vse, kar mu je Bog dejal. Vera in dela so bila tesno povezana. Dela so bila dokaz njegove prave vere.
23 Izpolnilo se je pismo, ki pravi: “Abraham je v vsem veroval Bogu, zato ga je Bog imenoval pravičnega” , ter je bil imenovan Božji prijatelj.
24 Ali zdaj vidite, da je potrebna vera, da bi nas Bog sprejel, prav tako pa tudi dela, ki potrjujejo pristnost naše vere.
25 Prostitutka Rahaba iz Jeriha je tudi primer, da vero dokazujemo z deli. Bog jo je rešil, ker je skrila izraelske vohune pred vojaki sovražnega kralja in poskrbela, da so varno pobegnili.
26 Prav tako kot je telo mrtvo, če v njem ni duha, je mrtva tudi vera, ki ne prihaja do izraza v dobrih delih.
1
Dragi bratje! Naj ne bodo mnogi med vami učitelji. Zapomnite si, da bo Bog tiste, ki so učitelji drugim in bi sami morali vedeti bolje od njih, kaj je prav, še posebno strogo sodil.2 Ali nimamo vsak svojih napak? Komur uspeva krotiti svoj jezik, ima zagotovo kontrolo nad celim telesom.
3 Konjem dajemo uzdo v gobec, da bi jih lahko vodili kamor hočemo.
4 Velike ladje pa krmar usmerja z majhnim krmilom, tudi če pihajo še tako močni vetrovi.
5 Tako je tudi z jezikom. Kaj vse lahko stori, čeprav je tako majhen! Prav tako kot majhna iskra lahko povzroči, da zgori velik gozd,
6 je tudi jezik kot ogenj, poln hudobnosti, ki zastruplja vsak del našega telesa. Iz samega pekla dobiva jezik ogenj, ki lahko spremeni naša življenja v požirajoče plamene, ki vse uničujejo.
7 Ljudje so se naučili krotiti divje živali, ptice, kače in morske živali.
8 Svojega jezika pa noben človek ne more ukrotiti. Jezik je nemirno zlo, polno smrtonosnega strupa.
9 S svojim jezikom slavimo Boga, našega Gospoda in Očeta in z istim jezikom preklinjamo ljudi, ki jih je ustvaril Bog po svoji podobi.
10 Iz istih ust prihaja dobro in slabo. Tako pa ne bi smelo biti, dragi moji bratje.
11 Ali teče iz istega izvira istočasno sveža in postana voda?
12 Ali lahko nabiramo olive na smokvi in smokve na vinski trti? Prav tako pa tudi sveže vode ne moremo zajeti iz smrdeče mlake.
13
Če ste v resnici modri, se ne boste nikoli utrudili delati to, kar je dobro in to v tišini, ne da bi se hvalili. V tem je namreč znak prave modrosti.14 Če pa ste polni zavisti, sebičnosti in sovraštva, si nikar ne domišljajte, da ste modri. V resnici ste lažnivci in goljufi.
15 To ni modrost, ki prihaja od Boga. Tako vedenje je zemeljsko, neduhovno, da, celo satansko.
16 Kjer vlada zavist in sebične želje, so široko odprta vrata vsakovrstni hudobnosti.
17 Modrost pa, ki prihaja od Boga, je predvsem čista in teži za mirom. Ljubezniva je in pripravljena popuščati ter rada sprejme tudi opomine. Polna sočutja je do drugih in povsod izkazuje le dobroto. Nepristranska je, brez očitkov in pretvarjanja.
18 Tisti, ki si prizadevajo za mir, širijo okrog sebe atmosfero miru in se tudi sami lahko veselijo dobrega sadu, ki ga prinaša njihovo prizadevanje.
1
Zakaj se med seboj toliko prepirate in bojujete? Ali niso vzrok temu želje in strasti, ki se jim ne morete upreti?2 Marsikaj bi radi imeli, pa nimate, zato ubijate, da bi si prisvojili. Zavidno upirate oči v tisto, kar imajo drugi, ker pa ne morete kupiti, se bojujete z njimi, da bi jim na silo vzeli. Nimate, česar si želite, ker ne prosite Boga, da bi vam to dal.
3 Če pa že prosite, ne dobite, zato ker so vaše želje sebične.
4 Koliko nezvestobe vračate Bogu za njegovo zvestobo! Ali ni povsem jasno, da smo sovražniki Bogu, če sklepamo prijateljstvo s svetom? Kdorkoli se odloči, da bo prijatelj svetu, postane Bogu sovražnik.
5 Ali mislite, da brez vzroka govori Sveto pismo, da Duh, ki ga je Bog dal v nas, teži k zavisti,
6 on pa nam daje še več milosti? Saj tudi pravi: “Bog nasprotuje ponosnim, ponižnim pa je milosten.”
7 Zato se ponižno podvrzite Bogu. Hudiču pa se uprite in tako bo pobegnil od vas.
8 Obrnite se k Bogu, pa se bo tudi Bog obrnil k vam. Očistite svoje roke vseh krivic, grešniki, Bog naj sam izpolni vaša srca ter jih očisti in stori zveste sebi.
9 Spoznajte, kako velika je vaša krivda, zgrozite se nad njo in jokajte. Naj se smeh sprevrže v solze in veselje v žalost.
10 Ko boste uvideli, kako majhni ste pred Gospodom in ko se boste ponižali, vas bo on dvignil in ohrabril ter vam pomagal.
11
Ne ogovarjajte drugih in ne govorite nič slabega o njih, dragi bratje. Če namreč delate to, prestopate Božji zakon, ki pravi, naj se med seboj ljubimo. Namesto, da bi se ravnali po Božji besedi, smatrate, da je zakon neveljaven. Ni vaša stvar, da določate, če ima Božji zakon prav ali ne. Vaše je, da ga izpolnjujete.12 Bog je sam zakonodajalec in tudi sodnik. Samo on lahko obsodi, ali pa tudi pomilosti. S kakšno pravico torej sodiš drugega?
13
Poslušajte zdaj vi, ki pravite: “Danes ali jutri odpotujemo v to ali ono mesto. Tam bomo ostali morda leto dni in trgovali ter si prislužili veliko denarja.”14 Tako velike načrte delate, nič pa ne veste, kaj se vse lahko zgodi jutri. Ali veste kakšno je vaše življenje? Ono je kot jutranja meglica – zdaj jo vidite, v naslednjem trenutku pa je že več ni.
15 Zato je najbolje, da rečete takole: “Če Gospod dovoli in bomo živeli, bomo storili to ali ono.”
16 Zdaj pa ste ponosni in napihnjeni. To pa ni dobro.
17 Zapomnite si tudi to, da je pred Bogom kriv vsak, kdor ve, kaj bi moral storiti, pa tega ne stori.
1
Zdaj pa še beseda vam, ki ste bogati! Jokajte in tožite zaradi vse nesreče, ki vas bo zadela!2 Vaše bogastvo propada že zdaj in vaše dragocene obleke grizejo molji.
3 Vašemu zlatu in srebru bo padla vrednost. Ostalo bo le kot tožnik zoper vas in bo pogoltnilo vaše meso kot ogenj. Saj ste vse to nagrabili zase in plačilo boste dobili ob dnevu sodbe.
4 Prisluhnite! Ali slišite tožbe delavcev, ki jim niste izplačali zaslužene plače? Gospod, vsemogočni Bog, je slišal njihov jok.
5 Vaši dnevi na zemlji so minevali v razvratnem življenju in v obilici vsega, kar vam je poželelo srce, s tem pa ste se pripravili le za dan klanja.
6 Vsakega, ki vam je stal na poti in se ni imel moči braniti, ste obsodili in umorili.
7
Vas pa, dragi bratje, ki čakate Gospodov prihod, prosim, bodite potrpežljivi. Ali ne čaka vsak kmet potrpežljivo sonca in dežja, da bi žetev dozorela in bi jo jeseni lahko pospravil?8 Tudi vi bodite potrpežljivi, kajti Gospod pride kmalu.
9 Ne grenite življenja drug drugemu s pritoževanjem, dragi bratje, da vam Bog ne bo sodil. Zapomnite si, da je dan sodbe blizu in sodnik že stoji pred vrati.
10 Za vzgled potrpežljivosti v trpljenju vzemite Božje preroke.
11 Njih zares lahko imenujemo srečne, ker so bili zvesti Bogu, čeprav so morali zaradi tega veliko pretrpeti. Spomnite se Joba! Saj ste slišali, kako potrpežljivo je prenašal trpljenje. Veste tudi, kako je Bog po svojem usmiljenju in ljubezni storil, da se je vse dobro končalo.
12
Še nekaj bi vas rad prosil: ne prisegajte niti pri nebu, niti pri zemlji, sploh pri ničemer. Dovolj je, da rečete “da” ali “ne”, da ne bi grešili in bi vam Bog moral zaradi tega soditi.13
Če kdo med vami trpi, naj vztrajno moli. Če ima vzrok za zahvalo, naj poje Bogu hvalnice.14 Če pa je kdo bolan, naj pokliče voditelje cerkve, da bi molili zanj in ga mazilili z oljem v Gospodovem imenu.
15 Gospod bo bolnika ozdravil, če je njihova molitev polna zaupanja. Če pa je grešil, mu bo Gospod odpustil tudi greh.
16 Zato priznavajte drug drugemu grehe in molite drug za drugega, da bi ozdraveli. Iskrena molitev pravičnega človeka ima veliko moč in marsikaj doseže.
17 Elija je bil prav tako človek, kot smo mi, pa je v molitvi dosegel, da ni deževalo tri leta in pol.
18 Potem pa je spet prosil za dež in deževalo je, da je zemlja lahko dala svoj sad.
19
Dragi bratje, če je kdo zašel s prave poti in se odvrnil od resnice, pa ga nekdo izmed vas pripelje nazaj na pravo pot,20 ga je tisti, ki ga je ponovno pripeljal k Bogu, rešil gotove smrti in dosegel odpuščanje mnogih grehov.