1
V tej knjigi odkriva Jezus Kristus Božje skrivnosti in načrte, da bi njegovi služabniki vedeli, kaj se bo v kratkem zgodilo. Razodel je svojemu služabniku Janezu v viziji, z nebes pa mu je poslal angela, da bi mu pojasnil, kaj vse to pomeni.2 Janez je vse Božje in Jezusove besede ter vse, kar je videl in slišal, zapisal.
3 Srečen je tisti, ki bere to knjigo in srečni so tisti, ki poslušajo, kar je v njej zapisano ter si vzamejo k srcu. Blizu je namreč čas, ko se bo vse to izpolnilo.
4
To piše Janez sedmerim cerkvam v Mali Aziji: Želim vam milost in mir od Boga; od njega, ki je, ki je bil in ki bo. Milost in mir prav tako od sedmerih duhov, ki so pred Božjim prestolom5 in od Jezusa Kristusa, ki je zanesljiva priča Božje resnice. On je prvi vstal od mrtvih, ki ne bo nikoli več umrl in je večji od vseh kraljev na tej zemlji. On nas vsekdar ljubi in nas je osvobodil naših grehov, ko je prelil svojo kri za nas.
6 Zbral nas je v svojem kraljestvu in nas storil v duhovnike Bogu, svojemu Očetu. Dajte mu večno slavo! On vlada večno! Amen.
7
Glejte! Obdan z oblaki prihaja,8
“Jaz sem Alfa in Omega, začetek in konec vseh stvari,” govori Bog, ki je Gospod. On, ki je, ki je bil in ki bo, Vsemogočni! “Vse zapiši!”9 Jaz, Janez, vaš brat, ki skupaj z vami trpim preganjanje zaradi Gospoda, vam pišem to pismo. Z vami delim potrpežljivost, ki jo daje Jezus in delil bom tudi kraljestvo. Bil sem na otoku Patmosu, izgnan tja zato, ker sem pridigal Božjo besedo in pripovedoval to, kar sem vedel o Jezusu Kristusu.
10 Na Gospodov dan me je navdihnil Duh in za seboj sem zaslišal močan glas, tako prodoren kot glas trobente,
11 ki je rekel: “Zapiši vse, kar vidiš, nato pa pošlji knjigo sedmerim cerkvam: v Efez, Smirno in Pergamon, v Tiatire, Sarde in Filadelfijo ter v Laodikejo.”
12 Obrnil sem se, ker sem hotel videti, kdo mi govori. Tedaj sem videl sedem zlatih svečnikov.
13 Sredi med njimi je stal nekdo, ki je bil v podobi človeka. Imel je dolg plašč, čez prsi pa je imel zlat pas.
14 Lasje na njegovi glavi so bili kot bela volna, da, svetleče beli kot sneg. Oči so mu žarele kot plameni ognja,
15 noge so mu sijale kot v topilni peči raztopljena medenina, njegov glas pa je donel kot šumeč slap.
16 V desni roki je držal sedem zvezd in v ustih je imel oster meč z dvema reziloma. Obraz mu je žarel svetlo kot sonce.
17 Ko sem to videl, sem padel kot mrtev pred njegove noge. On pa je položil svojo desnico name in mi dejal:
“Ne boj se! Jaz sem Prvi in Zadnji18 in jaz sem Živi. Bil sem mrtev, zdaj pa sem živ na vekomaj in imam oblast nad smrtjo in nad kraljestvom mrtvih.
19 Vse zapiši, kar si videl, kar je zdaj in to, kar se bo zgodilo v prihodnosti.
20 Sedem zvezd v moji roki in sedem zlatih svečnikov, ki si jih videl, pomeni tole: sedmere zvezde so angeli sedmerih cerkva, sedmeri svečniki pa so te cerkve.”
1
“Napiši angelu cerkve v Efezu: To je sporočilo od njega, ki hodi sredi sedmerih svečnikov in drži v svoji desnici sedmere zvezde. On ti pravi:2 Vem, koliko dobrega delaš. Videl sem tvoje vztrajno delo in vso tvojo potrpežljivost. Vem, da ne trpiš greha pri svojih članih. Prav tako vem, da si pazljivo opazoval tiste, ki trdijo, da so apostoli, pa niso. Spoznal si, da lažejo.
3 Potrpežljivo si trpel zaradi mene in nisi opešal pri tem.
4 Vendar pa je nekaj, kar ni tako, kot bi moralo biti: Zapustil si svojo prvo ljubezen.
5 Spomni se, s kakšne višine si padel! Skesaj se in spet delaj to, kar si delal v začetku. Sicer pridem in prestavim tvoj svečnik z njegovega mesta.
6 Nekaj pa ti vendar moram šteti v dobro: početje nikolajevcev sovražiš prav tako kot jaz.
7 Če imate ušesa, prisluhnite temu, kar Duh govori cerkvam. Vsem, ki zmagajo, bom dal jesti sadove z drevesa življenja, ki je v Božjem raju.”
8
“Angelu cerkve v Smirni piši: To sporočilo prihaja od njega, ki je Prvi in Zadnji, ki je bil mrtev, pa spet živi.9 Poznam vse tvoje trpljenje za Gospoda in vem, v kakšnem siromaštvu živiš; (imaš pa nebeško bogastvo!) Videl sem tudi, kako hudobno te obrekujejo ljudje, ki trdijo, da so Judje, vendar niso, ampak so satanova sinagoga.
10 Ne boj se tega, kar boš moral pretrpeti. Hudič bo namreč nekatere izmed vas vrgel v ječo, da bi vas preizkusil. Deset dni boste trpeli preganjanje. Ostani mi zvest, tudi ko boš gledal smrti v oči in podaril ti bom venec življenja – slavno prihodnost brez konca.
11 Če imate ušesa, prisluhnite temu, kar Duh govori cerkvam. Kdor namreč premaga, mu druga, večna smrt ne bo mogla škodovati.”
12
“Piši angelu v Pergamonu: To sporočilo prihaja od njega, ki ima ostri meč z dvojnim rezilom.13 Vem, da prebivaš v mestu, kjer ima satan svoj prestol. Kljub temu pa si mi ostal zvest in se me nisi odrekel niti tedaj, ko je v tej satanovi trdnjavi umrl moj zvesti pričevalec Antipa kot mučenik.
14 Kljub temu pa je nekaj, kar ti moram očitati. V svoji sredi trpiš ljudi, ki se držijo Bileamovega nauka. Bileam je namreč poučil Balaka, kako naj pahne izraelski narod v pogubo. Zavedel jih je, da so jedli malikom žrtvovano hrano ter da so živeli razvratno.
15 Poleg tega so med vami ljudje, ki hodijo po stopinjah nikolajevcev.
16 Zato se skesaj. Sicer pridem nepričakovano k tebi ter se bom boril s temi ljudmi z mečem svojih ust.
17 Če imate ušesa, prisluhnite temu, kar Duh govori cerkvam. Vsi, ki bodo premagali, bodo jedli skrito mano – hrano iz nebes. Jaz pa bom dal vsakemu bel kamen, v katerega bom vklesal novo ime, ki ga ne ve nihče drug razen tistega, ki ga je dobil.”
18
“Piši angelu cerkve v Tiatiri: To sporočilo prihaja od Božjega Sina, čigar oči so kot prodorni plameni ognja in noge kot bleščeča medenina.19 Vidim vse, kar delaš. Vem, s kakšno ljubeznijo mi služiš in kako zvesto se držiš vere. Vem, kako se v službi za druge žrtvuješ in poznam tvojo potrpežljivost. Zdaj pa se sploh trudiš kot nikoli poprej.
20 Kljub temu pa ti moram nekaj očitati: Trpiš tisto ženo, Izabelo, ki se izdaja za prerokinjo. S svojim naukom zavaja moje služabnike v razvratno življenje ter jih spodbuja, da brez premišljanja jedo malikom žrtvovano hrano.
21 Dovolj časa je imela, da bi se lahko skesala zaradi razvratnega življenja, vendar tega noče storiti.
22 Zato se bo na postelji trpljenja pokesala za svoja hudobna dejanja. Pa tudi vsi, ki so skupaj z njo grešili, bodo trpeli, če se ne skesajo zaradi svojega grešnega življenja.
23 Njene otroke bom izročil v smrt. Tedaj bodo vse cerkve spoznale, da sem jaz tisti, ki preiskujem globine v človeških srcih in mislih. Vsak bo prejel plačilo, ki ga zasluži.
24 Vam ostalim v Tiatiri, ki niste šli za krivim naukom (za temi ‘globinami resnice’, kot jih imenujejo – v resnici pa so to satanove globine) ne nalagam nobenih dodatnih bremen.
25 Čvrsto držite to, kar imate, dokler ne pridem.
26 Vsakemu, ki premaga hudo in ki bo delal, kar je dobro do mojega prihoda, dam oblast nad narodi na zemlji.
27 Z železno roko jim bo vladal in jih strl kot lončene posode, ki se razletijo v tisoč koščkov.
28 Kakor je Oče meni dal moč in oblast, bom tudi jaz dal moč vsakemu, kdor ostane trden v veri. Znak te moči bo jutranja zvezda, ki mu jo podarim!
29 Če imate ušesa, prisluhnite temu, kar Duh govori cerkvam.”
1
“Piši angelu cerkve v Sardah: To sporočilo prihaja od njega, ki mu služi sedem Božjih duhov in ki drži sedem zvezd v svoji roki. Vse, kar delaš, mi je poznano. Uživate ugled, da ste živa cerkev. V resnici pa ste mrtvi.2 Zbudi se! Razpihaj to malo življenja, kar ga še imaš – kajti tudi to že počasi ugaša. Tako namreč, kot si živel do zdaj, ne moreš obstati pred Bogom.
3 Ali si pozabil, kako si slišal Božjo besedo in jo sprejel? Trdno se drži tega, skesaj se, vrni se k meni. Če tega ne storiš, bom nenadoma prišel, nepričakovano kot tat in te kaznoval.
4 Vendar pa so tudi pri vas v Sardah nekateri, katerih se umazanija sveta ni prijela. Ti bodo hodili z mano in oblečeni bodo v bela oblačila, kajti to so zaslužili.
5 Vsi, ki premagajo, bodo dobili bela oblačila. Njihovih imen ne bom prečrtal iz knjige življenja, ampak bom pred svojim Očetom in njegovimi angeli potrdil, da so moji.
6 Če imate ušesa, prisluhnite temu, kar Duh govori cerkvam.”
7
“Angelu cerkve v Filadelfiji piši: To sporočilo prihaja od tistega, ki je svet in resničen in ima Davidov ključ. Kjer odklene, ne more nihče zakleniti, kjer pa zaklene, ne more nihče odkleniti.8 Poznam tvoje delo: nisi močan, čvrsto pa si se držal moje besede in se nisi odrekel mojega imena. Zato ti odpiram vrata, ki jih nihče ne bo mogel zapreti.
9 Zdaj pa poslušaj! Prisilil bom tiste, ki so iz satanove sinagoge, in trdijo, da so Judje, vendar to niso, temveč lažejo, da bodo padli predte na kolena in priznali, da te ljubim.
10 Ker si me potrpežljivo poslušal kljub preganjanju, te bom varoval velikih težav in preizkušenj, ki bodo prišle na ves svet, da bi preizkusile vse ljudi.
11 Glej, kmalu pridem! Čvrsto drži, kar imaš, da ti nihče ne vzame venca zmage.
12 Kdor namreč premaga, tega bom storil, da bo steber v Božjem svetišču. Tam bo varen in več mu ne bo treba hoditi ven. Nanj bom napisal ime svojega Boga ter bo meščan v mestu mojega Boga – v novem Jeruzalemu, ki prihaja iz nebes od Boga. Tudi moje novo ime bom napisal nanj.
13 Če imate ušesa, prisluhnite temu, kar Duh govori cerkvam!”
14
“Angelu cerkve v Laodikeji piši: To sporočilo prihaja od njega, ki je Amen, vladar vsega, kar je bilo v začetku ustvarjeno.15 Dobro te poznam: nisi niti vroč niti mrzel. Želim si, da bi bil prvo ali drugo.
16 Ker pa si samo mlačen – nisi vroč ali mrzel – te bom izpljunil iz svojih ust.
17 Saj praviš: ‘Bogat sem in imam vse, kar si želim! Ničesar več ne potrebujem!’ Ne veš pa, da je tvoje duhovno stanje nadvse bedno – siromašen si, slep in nag.
18 Svetujem ti, da od mene kupiš čistega zlata, ki je prečiščeno v ognju. Šele tedaj boš zares bogat. Kupi tudi bela, čista oblačila od mene, da ti ne bo treba hoditi nag in se sramovati. Tudi mazilo bi si moral kupiti pri meni, da bi si z njim namazal oči in bi se ti povrnil vid.
19 Neprestano vzgajam in kaznujem vsakega, ki ga ljubim. Zato bom moral kaznovati tudi tebe, če se ne odvrneš od greha.
20 Tukaj sem! Stojim pred vrati in trkam. Kdor sliši moj glas in odpre vrata, k njemu vstopim in obedoval bom z njim in on z menoj.
21 Vsak, ki bo premagal, bo sedel z menoj na prestolu, tako kot sem tudi jaz kot zmagovalec sedel na prestol mojega Očeta, ko sem premagal.
22
Če imate ušesa, prisluhnite temu, kar Duh govori cerkvam.”1
Potem, ko sem dvignil pogled, sem videl na nebu vrata, ki so bila odprta. Isti glas, ki mi je govoril že poprej, mogočno kot odmev trobente, mi je spregovoril in dejal: “Pridi sem in pokazal ti bom, kaj se bo zgodilo v prihodnosti!”2 Naenkrat sem bil v Duhu in tedaj sem videl: v nebesih je bil prestol in nekdo je sedel na njem.
3 Mogočni snopi svetlobe so izhajali iz njega kot iz bleščečega diamanta ali iz sijajnega rubina. Okrog prestola pa je žarela mavrica, ki je sijala kot smaragd.
4 Okrog prestola je bilo štiriindvajset drugih prestolov in na njih je sedelo štiriindvajset starešin. Vsi so bili oblečeni v bela oblačila, na glavah pa so imeli vence zmagovalcev.
5 Iz prestola so švigali bliski in gromi in slišali so se mogočni glasovi. Neposredno pred prestolom je gorelo sedem bakelj, ki so predstavljale sedem duhov.
6 Pred prestolom je bilo nekaj kot morje, prozorno kot steklo, sijajno in svetlo kot kristal. Štiri živa bitja, ki so imela oči spredaj in zadaj, so obkrožala prestol z vseh štirih strani.
7 Prvo bitje je izgledalo kot lev, drugo je bilo podobno biku, tretje je imelo človeški obraz, četrto pa je bilo kot leteč orel z razpetimi perutmi.
8 Vsako bitje je imelo šest peruti in srednji del peruti je bil poln oči. Dan in noč so brez prestanka govorili:
“Svet, svet, svet9
Medtem ko so bitja dajala čast, hvalo in slavo njemu, ki je sedel na prestolu, njemu ki živi na vekomaj,10 je štiriindvajset starešin padlo na kolena pred njim ter ga molilo in vrglo svoje vence zmage predenj in pelo:
11
“Gospod, vreden si,1
Videl sem, da je tisti, ki je sedel na prestolu, držal v desnici zvitek. Popisan je bil na obeh straneh in zapečaten s sedmimi pečati.2 Videl sem mogočnega angela, ki je klical s silnim glasom: “Kdo je vreden odpreti ta zvitek in prelomiti sedmere pečate?”
3 Toda nikogar ni bilo, ki bi ga mogel odpreti in pogledati; nikogar v nebesih in nikogar na zemlji ter nikogar v kraljestvu mrtvih.
4 Tedaj sem silno jokal, ker ni bilo nikogar, ki bi bil vreden odpreti zvitek in prebrati.
5 Nekdo izmed štiriindvajsetih starešin pa mi je dejal: “Ne jokaj! Nekdo je zmagal; on more odpreti zvitek in prelomiti sedmere pečate. To je lev iz Judovega rodu, iz Davidove korenine.”
6
Potem pa sem videl v sredini pred prestolom, obdanim s štirimi mogočnimi bitji in štiriindvajsetimi starešinami Jagnje s sledovi ran, ki so bile vzrok njegove smrti. Imelo je sedem rogov in sedem oči. To so sedmeri Božji duhovi, ki so poslani po vsem svetu.7 Stopilo je naprej in vzelo zvitek iz desnice tistega, ki je sedel na prestolu.
8 Takrat pa so padla četvera bitja in štiriindvajset starešin pred Jagnjetom. Vsak izmed njih je imel harfo in zlate posode polne kadila. To so molitve Božjega ljudstva.
9 Vsi so peli novo pesem:
“Edino ti si vreden vzeti zvitek,10
Ti si jih storil za kralje
in duhovnike našega Boga
in vladali bodo po vsej zemlji.”
11
Potem sem videl mnoge tisoče angelov, množico, ki je ni bilo mogoče prešteti in slišal sem, kako so peli. Stali so okrog prestola in okrog štirih bitij in okrog štiriindvajsetih starešin.12 Mogočno je odmeval njihov glas:
“Vredno je Jagnje, ki je bilo žrtvovano,13
Potem sem slišal, kako se je tudi ostalo stvarstvo pridružilo temu hvalospevu. Vsi, ki živijo v nebesih in na zemlji, pa tudi pod zemljo in morska bitja, vsi skupaj so peli: “Njemu, ki sedi na prestolu in Jagnjetu14
Četvera bitja so potrdila to in dejala: “Amen!” Štiriindvajset starešin pa je padlo predenj in ga hvalilo.1
Zdaj sem videl, kako je Jagnje prelomilo prvega izmed sedmerih pečatov in odvijalo zvitek. Tedaj sem slišal eno izmed štirih bitij, ki je zaklicalo z grmečim glasom: “Pridi!”2 Ko sem se ozrl okrog sebe, sem videl belega konja. Jezdec je imel lok, na glavi pa je imel venec zmagovalca. Prišel je kot zmagovalec, da zmaga.
3
Ko je Jagnje prelomilo drugi pečat, sem slišal, kako je drugo izmed četverih bitij dejalo: “Pridi!”4 Tokrat je prišel jezdec na ognjenordečem konju. Dobil je velik meč. Z njim naj bi z zemlje vzel mir ter jo preplavil z vojnami in umori. Neusmiljeno naj bi se ljudje morili med seboj.
5
Potem je Jagnje prelomilo tretji pečat in tretje bitje je dejalo: “Pridi!” Zdaj sem videl črnega konja. Njegov jezdec je v roki držal tehtnico.6 Tedaj se je slišal glas pred četverimi bitji: “Za celodnevno plačo lahko dobite kilogram pšenice ali tri kilograme ječmena, z oljem in vinom pa nikar ne šušmarite!”
7
Ko je prelomil četrti pečat, je spregovorilo četrto bitje: “Pridi!”8 Videl sem bledega konja, njegovemu jezdecu pa je bilo ime Smrt. Spremljalo ga je Podzemlje. Imeli so moč nad četrtino zemlje, kjer naj bi morili ljudi z vojnami, lakoto, boleznimi in divjimi zvermi.
9
Zdaj je Jagnje prelomilo peti pečat. Videl sem oltar in pod njim ljudi, ki so jih pomorili, ker so se zvesto držali Božje besede in so ostali vdane priče.10 Glasno so klicali: “Sveti in resnični Bog! Kdaj boš končno izrekel sodbo nad ljudmi na zemlji, ki so nas preganjali in morili?”
11 Vsak izmed njih je dobil belo oblačilo in bilo jim je rečeno, naj potrpijo samo še toliko časa, da se jim pridružijo njihovi bratje, soslužabniki na zemlji, ki tudi morajo umreti kot mučeniki.
12
Gledal sem, ko je Jagnje prelomilo šesti pečat. Na zemlji je nastal velik potres in sonce je postalo črno kot vreča iz kozje dlake, mesec pa rdeč kot kri.13 Kakor odpadajo zrele smokve z drevesa, ko ga zatrese vihar, tako so padale zvezde z neba na zemljo.
14 Nebo je izginilo izpred mojih oči kot zvitek, ki ga zvijemo. Gore so se zamajale in pogreznile in otoki so potonili.
15 Tedaj so mogočniki in vladarji na zemlji, vojskovodje, bogataši in velikaši kakor tudi njihovi služabniki iskali zavetja v gorskih votlinah in prepadih.
16 Goram so vpili: “Zrušite se na nas! Skrijte nas, da nas ne bo videl tisti, ki mu pripada vsa moč. Varujte nas pred Jagnjetovo jezo!
17 Prišel je dan njegove sodbe! Le kdo more obstati pred njim?”
1
Potem sem videl na vsaki izmed štirih strani neba angela. Zadrževali so vetrove in viharje in vladala je popolna tišina. Niti sapice ni bilo čutiti ne na zemlji, ne na morju; noben list v krošnji drevesa ni vztrepetal.2 Na vzhodu, kjer vzhaja sonce, sem videl, kako se je dvignil drugi angel; nosil je pečat živega Boga. Štirim angelom, ki so prejeli od Boga moč, da prinesejo uničenje na zemljo in morje, je zaklical z močnim glasom:
3 “Počakajte še malo! Ne uničujte še zemlje, morja in drevja! Najprej moramo vsem, ki pripadajo Bogu in mu služijo, dati na čelo pečat!”
4
Potem sem slišal, koliko je bilo tistih, ki so dobili pečat. Bilo jih je 144.000; bili so iz vseh Izraelovih rodov:5
iz Judovega rodu 12.000, iz Rubenovega rodu 12.000, iz Gadovega rodu 12.000,6
iz Aserjevega rodu 12.000,
7
iz Simeonovega rodu 12.000,
8
iz Zabulonovega rodu 12.000,
9
Zdaj sem videl veliko množico ljudi, tako nepregledno veliko, da je ni mogel nihče prešteti. To so bili ljudje iz vseh ljudstev, plemen in narodnosti; slišali so se vsi jeziki sveta. Stali so pred prestolom in pred Jagnjetom. Bili so oblečeni v bela oblačila, v rokah pa so držali palmove veje.10 Glasno so klicali:
“Rešitev prihaja od našega Boga,11
Vsi angeli so stali okrog prestola, okrog starešin in okrog štirih mogočnih bitij. Padli so na tla pred prestolom in molili Boga.12
“Amen,” so govorili,13
Tedaj me je eden izmed štiriindvajsetih starešin vprašal: “Ali veš, kdo so ti ljudje v belih oblačilih in od kod prihajajo?”14 Odgovoril sem: “Ti veš, Gospod!”
Potem mi je odgovoril: “To so ti, ki prihajajo iz velike stiske. V Jagnjetovi krvi so oprali svoja oblačila in jih obelili.15
Zato stojijo tukaj pred Božjim prestolom16
Nikoli več ne bodo trpeli niti lakote niti žeje;
sončna pripeka in nič podobnega jih več ne bo mučilo.
17
Jagnje namreč, ki stoji pred prestolom,
bo njihov pastir.
Vodil jih bo k vrelcem,
iz katerih teče voda življenja
in Bog bo obrisal vsako solzo
z njihovih oči!”
1
Ko je Jagnje prelomilo sedmi pečat, je v nebesih zavladala velika tišina. Bilo je tiho kake pol ure.2 Videl sem sedmere angele, ki so stali pred Bogom in so dobili sedem trobent.
3
Potem je prišel drugi angel. Z zlato kadilnico je stopil pred oltar. Dano mu je bilo mnogo kadila, ki naj bi ga daroval na zlatem oltarju pomešanega z molitvami Božjega ljudstva.4 Vonj kadila iz angelove roke se je dvignil z molitvami vseh tistih, ki pripadajo Bogu, pred njega.
5 Zdaj je angel napolnil kadilnico z ognjem z oltarja in jo vrgel na zemljo. Začelo se je bliskati in grmeti in zemlja se je tresla.
6
Zdaj se je pripravilo sedem angelov, da bi zatrobili na trobente.7
Začel je prvi angel. Komaj je zadonela njegova trobenta, že sta na zemljo začela padati toča in ogenj, pomešana s krvjo. Tretjina zemlje je zgorela z drevesi in zeleno travo vred.8
Zdaj je zatrobil drugi angel na svojo trobento. Nekaj, kar je izgledalo kot ogromna goreča gora, se je zrušilo v morje in tretjina morja se je spremenila v kri.9 Tudi tretjina vsega živega, kar je v morju, je pomrlo in tretjina ladij je potonila.
10
Tedaj je zadonela trobenta tretjega angela. Ogromna zvezda je padla kot goreča baklja z neba. Padla je na tretjino vseh rek in izvirov.11 Ta zvezda se imenuje Pelin in je zastrupila tretjino voda na zemlji. Mnogi ljudje, ki so pili to grenko vodo, so pomrli.
12
Zatrobil je še četrti angel na svojo trobento. V trenutku se je ugasnila tretjina sonca in meseca in tudi tretjina zvezd je potemnela. Dnevna svetloba se je zmanjšala za tretjino, nočna tema pa je postala še za tretjino temnejša.13
Dvignil sem pogled ter sem opazil orla, ki je letel visoko pod nebom in glasno vreščal: “Gorje! Gorje vam ljudje na zemlji! Kmalu bodo še preostali trije angeli zatrobili na svoje trobente in zgodile se bodo strašne stvari!”1
Tedaj je zatrobil peti angel na trobento. Videl sem zvezdo, ki je padla z neba na zemljo. Imela je ključ do peklenskega brezna.2 Odprla je brezno, od koder se je privalil dim, kot iz ogromne topilne peči. Ta dim je zamračil sonce, da ga ni bilo mogoče videti.
3 Iz dima so prišle kobilice in napolnile zemljo. S svojimi strupenimi želi so pikale kot škorpijoni.
4 Vendar niso smele škodovati niti travi, niti drevesom niti kakšni drugi rastlini na zemlji. Samo ljudi naj bi mučile, tiste, ki na čelih niso imeli Božjega pečata.
5 Niso pa smele moriti ljudi, le strašne muke naj bi jim zadajale, muke kakršne povzroča pik škorpijona, ki naj bi trajale pet mesecev.
6 V teh dneh si bodo ljudje obupno želeli smrti, vendar je ne bo, da bi jih rešila. Ničesar si ne bodo želeli bolj od smrti, ona pa bo bežala od njih.
7 Kobilice so izgledale kot konji, opremljeni za borbo. Na glavah se je bleščalo nekaj, kot zlati venci in obrazi so bili podobni človeškim.
8 Imele so grivo, dolgo in gosto, kot bi bili ženski lasje in zobe, kakršne imajo sicer levi.
9 Prav tako so imele oklepe, kot bi bili železni in rožljanje kril je bilo tako strašno, kot bi rožljali bojni vozovi, na katerih se bojevniki peljejo v boj.
10 Imele so repe in žela kot škorpijoni. S svojim strupom so lahko mučile ljudi pet mesecev.
11 Kralj, ki jim je gospodoval, je bil angel iz pekla. Judje ga imenujejo Abadon, Grki pa Apolion, kar pomeni “Uničevalec”.
12
To pa še ni vse. Po tej prvi strahoti prihajata še dve.13
Zdaj je šesti angel zatrobil na trobento. Slišal sem glas iz četverih rogov na vogalih zlatega oltarja, ki stoji pred Božjim prestolom.14 Ta glas je spodbujal šestega angela: “Osvobodi štiri angele, ki so zvezani ob reki Evfrat!”
15 Štirje angeli so bili osvobojeni. Čakali so prav na to leto, na ta mesec, na ta dan, da, prav na to uro, da bi pomorili tretjino ljudi.
16 Imeli so ogromno vojsko. Nekdo je rekel, da je bilo dvesto milijonov jezdecev.
17 Potem pa sem videl tole sliko: konji kakor tudi jezdeci so nosili ognjenordeče, nebeškomodre in žveplenorumene svetleče oklepe. Kakor levje glave tako mogočne so bile glave konjev. Ogenj, dim in goreče žveplo je švigalo iz njihovih gobcev.
18 S tem trojnim orožjem so pomorili tretjino človeštva.
19 Smrt in razdejanje ni švigalo samo iz njihovih gobcev, ampak tudi iz njihovih repov, ki so izgledali kot kačje glave, ki so ubijale s smrtnimi ugrizi.
20 Kljub tem strahotam pa preživeli niso niti pomislili, da bi častili Boga. Še naprej so se klanjali demonom in malikom, ki so jih sami naredili iz zlata, srebra, železa, kamna in lesa. Ni jim bilo mar, da ti maliki niti ne vidijo, niti ne slišijo in še koraka ne morejo narediti.
21 Ljudje se niso spreobrnili. Niso se odvrnili od umorov, okultizma, nemoralnega življenja in tatvin.
1
Potem sem videl, kako je neki mogočni angel prišel z neba. Oblak ga je obkrožal in nad njegovo glavo je bila mavrica. Obraz mu je sijal kot sonce in njegove noge so bile kot ognjeni stebri.2 V roki je držal majhen razgrnjen zvitek. Z desno nogo je stopil na morje, z levo pa na kopno.
3 Njegov glas je bil kot rjovenje leva, odgovorilo pa mu je glasno grmenje sedmerih gromov.
4 Ko sem pravkar hotel zapisati to, kar sem slišal, mi je zaklical glas z neba: “Ne piši tega, kar je govorilo sedem gromov. Zadrži to zase!”
5 Potem je angel, ki je stal z desno nogo na morju, z levo pa na kopnem, dvignil roko proti nebu.
6 Prisegel je pri njem, ki je živ na vekomaj, ki je ustvaril nebo in zemljo, morje in vse, kar je živo: “Več ne bo časa, da bi se kdo spreobrnil!
7 Ko bo namreč sedmi angel zatrobil na trobento, bo Bog izpolnil svoj skrivni načrt, tako kot je obljubil svojim služabnikom prerokom.”
8
Še enkrat mi je spregovoril glas z neba in me spodbujal: “Pojdi in vzemi razgrnjeni zvitek iz roke angela, ki stoji na morju in na kopnem!”9 Tedaj sem odšel k angelu in ga prosil za zvitek. Odgovoril mi je: “Vzemi zvitek in ga pojej! Sladek je kot med, vendar te bo od njega zabolel želodec.”
10 Tako sem vzel zvitek iz njegove roke in ga pojedel. Res je bil sladek kot med, ko pa mi je obležal v želodcu, mi ni bilo dobro.
11 Tedaj mi je nekdo dejal: “Bog ti bo še enkrat pokazal, kaj namerava storiti z narodi in njihovimi vladarji, da jim to oznaniš.”
1
Zdaj sem dobil mersko palico, ki je izgledala kot dolga cev in nekdo me je spodbujal: “Vstani in izmeri Božje svetišče in oltar. Preštej vse tiste, ki tam molijo.2 Samo dvorišča zunaj pred svetiščem ne meri. To bodo namreč posedli pogani, ko bodo dvainštirideset mesecev oblegali Božje sveto mesto in ga razdejali.
3 Poslal vam bom svoji dve priči. Prišli bosta v žalnih oblekah ter bosta teh 1.260 dni oznanjali, kar jima je Bog zapovedal.”
4 Ti dve priči sta dve oljkovi drevesi in dva svečnika, ki stojita pred Gospodarjem sveta.
5 Vsakega, ki bi si drznil storiti jima kaj žalega, ubije ogenj iz njunih ust.
6 Imata oblast zapreti nebo, da ne bo deževalo, dokler bosta prerokovali. Prav tako imata oblast spremeniti v kri vsako vodo in kaznovati zemljo kadarkoli hočeta.
7 Ko pa bosta opravili nalogo, ki jima jo je dal Bog, bo prišla iz peklenskega brezna zver in se bojevala z njima. Zmagala bo in umorila obe priči.
8 Njuni telesi bodo razstavili na trgu velikega mesta, v katerem je bil tudi njun Gospod križan. To mesto se duhovno imenuje “Sodoma” in “Egipt”.
9 Izmed vseh narodov in iz vseh plemen, ljudje vseh ras in jezikov bodo lahko gledali mrliča tri dni in pol. Ne bodo namreč dovolili, da bi ju kdo pokopal.
10 Vsi ljudje po vsej zemlji si bodo zaradi smrti obeh prič tako oddahnili, da bodo prirejali slavja in dajali drug drugemu darila. Niso namreč hoteli poslušati tega, kar sta govorili ti dve priči. Božja resnica jim ni šla v račun in trpeli so, ko so ju morali poslušati.
11 Čez tri dni in pol pa jima je Božji Duh dal novo življenje in spet sta vstali. Vsi, ki so to videli, so otrpnili od strahu in groze.
12 Potem je močan glas iz neba spodbujal obe priči: “Povzpnita se sem!” Pred očmi njunih sovražnikov ju je zagrnil oblak in dvignili sta se v nebo.
13 Takrat je nastal velik potres. Desetina mesta je bila zravnana z zemljo in 7.000 ljudi je izgubilo življenje. Vsi, ki so preživeli, so bili prestrašeni. V strahu so se končno podredili Bogu in mu dali čast.
14
Toda strahot še vedno ni konec. Za drugo grozoto bo kmalu prišla tretja.15
Zdaj je zadonela trobenta sedmega angela. V nebesih je odjeknil močan glas: “Od zdaj pripada vladarstvo sveta našemu Bogu16
Štiriindvajset starešin, ki sedijo pred Bogom na svojih prestolih, je padlo predenj in ga v molitvi poveličevalo:17
“Zahvaljujemo se ti, Gospod, veliki in vsemogočni Bog,18
Ljudstva so se v jezi odvrnila od tebe.
Zato jih je zdaj zadela tvoja jeza.
Prišel je čas, da sodiš mrtvim.
Vsakemu boš dal zasluženo plačilo:
nagradil boš tvoje služabnike, preroke in vse,
ki so tvoji in živijo po tvoji volji,
velike in male.
Pogubil pa boš tiste, ki so uničevali zemljo.”
19
Tedaj se je odprlo Božje svetišče v nebesih, kjer je bila skrinja zaveze – znak Božje prisotnosti in zvestobe. Bliski so parali nebo, grom, potresi in mogočne nevihte s točo so pretresale zemljo.1
Zdaj je bilo videti na nebu mogočen prizor: žena, oblečena v sonce, mesec pa je bil pod njenimi nogami. Na glavi je nosila krono iz dvanajstih zvezd.2 Pravkar naj bi rodila otroka in kričala je v porodnih bolečinah.
3 Še en prizor je bil na nebu: naenkrat sem zagledal velikega krvavordečega zmaja s sedmimi glavami in sedmimi kronami; poleg tega je imel sedem rogov.
4 Z repom je pometel tretjino zvezd z neba in jih vrgel na zemljo. Zmaj se je postavil pred ženo, da bi pogoltnil otroka, brž ko se rodi.
5 Žena je rodila otroka, ki naj bi nekoč vladal z železno palico narodom na zemlji. Otroka so rešili in takoj odnesli Bogu pred njegov prestol.
6 Žena je zbežala v puščavo, kjer ji je Bog sam pripravil zatočišče. Tam naj bi bila preskrbljena 1.260 dni.
7
Tedaj je v nebesih izbruhnila vojna. Mihael in njegovi angeli so napadli zmaja, ki se je branil s svojo vojsko padlih angelov;8 toda izgubil je borbo in ni smel več ostati v nebesih.
9 Veliki zmaj ni nihče drug kot hudič ali satan, ki zavaja cel svet v greh. Bil je pahnjen z vsemi svojimi angeli na zemljo.
10 Tedaj sem slišal mogočen glas, ki je zaklical v nebesih:
“Zdaj se končno vidi Božja zmaga,11
Oni so ga premagali z Jagnjetovo krvjo
in z resnico Božje besede,
ki je bila njihovo pričevanje.
Zastavili so svoje življenje in se niso bali smrti.
12
Zato se veselite nebesa in vsi, ki tam prebivate!
Gorje pa vam, ljudem na zemlji!
Satan je pahnjen k vam. Poln besa in jeze je,
kajti ve, da je premagan in nima več dosti časa.”
13
Ko je zmaj videl, da je pahnjen na zemljo, je preganjal ženo, ki je rodila Sina.14 Toda Bog je dal ženi mogočna orlovska krila. Tako je lahko odletela na mesto svojega zatočišča v puščavo. Tri leta in pol je bila tu preskrbljena in ni se ji bilo treba bati, da jo bo dosegla kača – zmaj.
15 Potem pa je iz njenega žrela privrela velika povodenj, tako da je bila žena v nevarnosti.
16 Toda zemlja je pomagala ženi. Odprla se je in posušila vodo, ki jo je izpljunil zmaj.
17 To ga je tako razbesnelo, da je začel napadati tudi ostale njene otroke in vse tiste, ki so izpolnjevali Božje zapovedi in javno priznavali, da so Jezusovi.
1
Potem se je zmaj podal na morsko obalo. Videl sem, kako se je iz morja dvignila nenavadna zver. Imela je sedem glav in deset rogov. Na vsakem rogu je nosila krono. Na glavah so bila imena, ki so izzivala in žalila Boga.2 Zver je izgledala kot leopard, imela pa je medvedje noge in levje žrelo. Zmaj ji je dal vso moč, posadil jo je na vladarski prestol in prenesel nanjo vso oblast.
3 Na eni izmed glav je zver imela smrtno rano; toda ta rana se je zacelila. Cel svet je tekal za zverjo in se ji čudil.
4 Ljudje so padali pred zmajem in ga molili, ker je dal svojo oblast zveri. Tudi zver so molili in klicali: “Kje na svetu je kdo, ki se more primerjati z njo? Kdo se more bojevati z njo?”
5 Zmaj je pooblastil zver, da sramoti in preklinja Boga in dvainštirideset mesecev je imela moč vladati nad zemljo. Nihče je pri tem ni oviral.
6 Kadarkoli je zver odprla svoj gobec, je preklinjala Božje ime, njegovo svetišče in vse, ki prebivajo v nebesih.
7 Zmaj ji je dal moč, da se je bojevala z Božjim ljudstvom in ga celo premagala. Vladala je neomejeno nad ljudstvi in nad ljudmi vseh ras in jezikov.
8 Vse človeštvo, vsi tisti, katerih imena niso bila zapisana v knjigi življenja zaklanega Jagnjeta še pred ustanovitvijo sveta, so molili zver.
9 Če imate ušesa, prisluhnite.
10 Kdor je namenjen za ječo, bo v ječo odveden in kdor je namenjen za meč, bo tudi z mečem umorjen. Tedaj pa bodo Božji otroci imeli priložnost, da pokažejo neomahljivost in zvestobo.
11
Potem sem videl, kako je iz zemlje vstala druga zver. Imela je dva roga kakor jagnje in govorila je kot zmaj.12 Ta zver je imela enako moč in oblast kot prva zver, od katere je tudi dobila naloge, ki naj bi jih opravljala. Celo zemljo in vse njene prebivalce je silila, da so častili prvo zver, kateri se je zacelila smrtna rana, kot boga.
13 Ta druga zver je delala neverjetne čudeže, znala je priklicati ogenj z neba pred očmi vseh ljudi.
14 Z znaki, ki jih je delala v prisotnosti prve zveri, je zavajala ljudstva na zemlji. Zahtevala je, da naredijo podobo prve zveri, ki je bila smrtno ranjena in je potem spet oživela.
15 To pa še ni bilo vse. Uspelo ji je celo oživiti podobo, ki je spregovorila in zahtevala, da umorijo vsakega, ki je ne bi častil in molil.
16 Vsak, bodisi, da je velik ali majhen, bogat ali siromašen, gospodar ali suženj, je moral na desnici ali na čelu imeti znak,
17 tako da nihče ne bi mogel kupovati ali prodajati, kdor ni imel znaka. Ta znak pa ni bil nič drugega kot ime zveri, napisano s črkami ali izraženo v številkah.
18 Za razumevanje tega je potrebna Božja modrost. Kdor je razumen in moder, bo razumel kaj pomeni število zveri. V tem številu je skrito število človeka. To število pa je 666.
1
Na Božji gori sem videl Jagnje, okrog njega pa je stalo 144.000 ljudi. Na njihovih čelih je bilo njegovo ime in ime njegovega Očeta.2 Tedaj sem slišal glas iz nebes – mogočen kot šumeč slap, ali kot močno grmenje, pa vendar tako blag in lep kot najlepši zvoki harfe.
3 Pred Božjim prestolom in pred štirimi bitji ter pred štiriindvajsetimi starešinami so peli novo pesem. Toda samo tistih 144.000, ki jih je Jagnje odkupilo s svojo žrtvijo in kateri so osvobojeni vsega zemeljskega, zna peti to novo pesem.
4 To so možje, ki se niso onečistili z ženami. Vsepovsod gredo za Jagnjetom. Odkupljeni so izmed mož, da bi bili med prvimi žrtvovani Bogu in Jagnjetu.
5 Nobene laži ni mogoče najti v njihovih ustih; brez graje so in nihče jim ne more kaj očitati.
6
Zdaj sem videl angela, ki je letel po sredini neba. Imel je nalogo, da vsem ljudem na zemlji, vsem ljudstvom in plemenom, ljudem vseh ras in jezikov oznani večno veljavno sporočilo o rešitvi.7 Glasno je zaklical: “Bojte se Boga in njemu dajte čast! Kajti zdaj bo on sodil. Molite njega, ki je vse ustvaril: nebesa in zemljo, morje in izvire voda.”
8
Za tem angelom je prišel drugi. Zaklical je: “Babilon je padel, veliko mesto Babilon! Ono, ki je zapeljevalo vsa ljudstva na zemlji in jih napajalo z vinom svoje nečistosti in greha.”9
Zdaj je prišel še tretji angel. Nikomur ni moglo uiti to, kar je on zaklical: “Gorje vsem, ki častijo in molijo zver iz morja in njeno podobo, ter nosijo znak zveri na čelu ali pa na roki!10 Pili bodo nerazredčeno vino Božje jeze, nalito v kozarec njegovega srda. V prisotnosti angelov in pred očmi Jagnjeta bodo trpeli bolečine v ognju in žveplu.
11 Dim njihovega mučenja se bo neprestano valil s tega mesta. Tisti, ki so molili zver in njeno podobo in sprejeli njen znak, ne bodo nikoli našli miru.
12 Božje ljudstvo pa – vsi tisti, ki se držijo Božje zapovedi in so zvesti Jezusu Kristusu, imajo priložnost pokazati potrpežljivost in zdržljivost.”
13
Tedaj sem zaslišal glas iz nebes, ki me je spodbujal: “Piši: Poslej se lahko veselijo vsi tisti, ki umrejo v zaupanju v Gospoda!” “Da,” je odgovoril Duh, “ti si lahko odpočijejo od svojega dela in trpljenja. Za njihov trud pa jih zagotovo čaka plačilo!”14
Potem pa sem videl bel oblak. Na njem je sedel nekdo, ki je bil v človeški podobi. Na glavi je imel zlato krono, v roki pa je držal meč.15 Tedaj je prišel iz svetišča drugi angel in glasno zaklical tistemu, ki je sedel na oblaku: “Uporabi srp in začni žeti! Čas žetve je tu in zemlja je zrela za žetev.”
16 Tisti, ki je sedel na oblaku, je zavihtel srp nad zemljo in pospravil žetev.
17
Iz svetišča je stopil drugi angel. Tudi ta je imel oster srp.18 Od oltarja pa je prišel angel, ki je imel oblast nad ognjem. Angelu s srpom je zaklical: “Vzemi svoj ostri srp in poreži grozdje v vinogradih na zemlji, kajti zrelo je.”
19 Tedaj je zagnal angel svoj srp na zemljo in porezal grozdje. Vrgel ga je v veliko stiskalnico Božje jeze.
20 Zunaj mesta so stiskali grozdje v stiskalnici, iz katere je tekla reka krvi: tisoč šeststo tečajev daleč (tristo kilometrov) in bila je tako globoka, da je segala konjem do vajeti.
1
Potem sem na nebu videl drug velik znak, ki je pričal o tem, kar naj bi se zgodilo: Bilo je sedem angelov in vsak je nosil na zemljo novo nadlogo. Šele s tem naj bi se končala Božja sodba.2
Videl sem nekaj kakor morje, prozorno kot steklo in svetleče kot ogenj. Na obali so stali vsi zmagovalci nad zverjo, ki niso molili njene podobe in niso sprejeli števila njenega imena. V rokah so držali harfe, ki jih jim je dal Bog.3 Peli so pesem zmage, ki jo je pel že Mojzes, Božji služabnik in Jagnjetovo pesem:
“Velika in čudovita so tvoja dela,4
Kdo se te ne bi bal, Gospod,
in kdo te ne bi poveličeval
in častil tvojega imena?
Samo ti si svet!
Vsa ljudstva bodo prišla in te molila,
kajti vsi bodo spoznali tvojo pravičnost.”
5
Potem sem videl, kako se je v nebesih široko odprl tisti del svetišča, ki se imenuje Najsvetejše.6 Iz svetišča je prišlo sedem angelov z zadnjimi nadlogami. Oblečeni so bili v svetleče platnene obleke, čez prsa pa so imeli zlate pasove.
7 Eno izmed štirih mogočnih bitij je dalo sedmerim angelom sedem zlatih čaš, polnih jeze živega Boga, ki je večno živ.
8 Oblak slave in Božje moči je napolnil svetišče. Nihče ni mogel stopiti v svetišče, dokler sedmeri angeli niso končali s sedmerimi nadlogami.
1
Zdaj sem slišal, kako je mogočen glas zaklical sedmerim angelom iz svetišča: “Pojdite in izlijte na zemljo sedem čaš Božje jeze!”2
Prvi angel je prišel in izlil svojo čašo na zemljo. Takoj so dobili vsi ljudje, ki so nosili znak zveri in molili njeno podobo, boleče in smrtonosne rane.3
Drugi angel je izlil svojo čašo v morje. Tedaj se je voda spremenila v kri, kot je kri mrtveca. Vse živo v morju je poginilo.4
Tretji angel je izlil svojo čašo na reke in izvire voda in postale so kri.5 Pri tem sem slišal, kako je dejal angel, ki ima oblast nad vodami:
“Izgovoril si svojo sodbo, sveti Bog,6
Ker so pomorili tiste, ki so verovali vate
in prelili kri tvojih prerokov,
si jim dal piti kri.
To so tudi zaslužili!”
7
Slišal sem, kako je glas od oltarja dejal: “Da, Gospod, vsemogočni Bog!8
Potem je četrti angel izlil svojo čašo na sonce, ki je zdaj mučilo ljudi s svojim ognjem.9 Vsi so trpeli, ker je sonce neusmiljeno žgalo. Vendar se nihče ni spreobrnil in priznal Boga za Gospoda. Nasprotno, celo preklinjali so njegovo ime in vse bolj zavračali njega, ki jih je kaznoval s tako strašno kaznijo.
10
Peti angel je izlil svojo čašo na prestol zveri. Tedaj se je kraljestvo zveri pogreznilo v najglobljo temo. Ljudje, ki so tam živeli, so od strašnih bolečin grizli jezike.11 Pa kljub temu niso obžalovali svojih dejanj in tudi se niso obrnili k Bogu, ampak so ga preklinjali, ker so morali prenašati take bolečine in ker so jih mučile tako strašne rane.
12
Šesti angel je izlil svojo čašo v veliko reko, v Evfrat. Reka se je posušila, tako da so kralji z vzhoda neovirano lahko vdrli s svojo vojsko v deželo.13 Videl sem, kako so iz zmajevega gobca ter iz gobca zveri in lažnega preroka prišli trije nečisti duhovi, ki so izgledali kot žabe.
14 To so demonski duhovi, ki delajo čudeže in poskušajo pridobiti zase vladarje tega sveta. Vse naj bi zbrali za bitko ob velikem dnevu vsemogočnega Boga.
15 “Ne pozabite!” pravi Kristus. “Hitro pridem in nepričakovano kot tat! Samo kdor bedi in kdor je pripravljen, bo srečen ta dan. Le tistemu, ki si je priskrbel obleko, ne bo treba tekati okrog nagemu in se sramovati.”
16 Demonski duhovi so zbrali vladarje sveta na mestu, ki se po hebrejsko imenuje Harmagedon.
17
Sedmi angel je stresel svojo čašo v zrak. Tedaj je odjeknil s prestola svetišča v nebesih mogočen glas: “Zgodilo se je!”18 Bliski so prešinili nebo in zadonel je grom. Zemlja se je zatresla, kot še nikoli poprej, odkar živijo na njej ljudje.
19 Veliko mesto se je razpadlo na tri dele in mesta narodov so se spremenila v ruševine. Bog ni pozabil velikega Babilona in njegovih grehov. Dal mu je piti vino iz njegove čaše – vino strašne jeze.
20 Otoki so izginili in gore so se pogreznile.
21 Ogromna toča – težka po petdeset kilogramov – je padala z neba na ljudi in prinašala smrt in pustošenje. Ljudje pa so preklinjali Boga zaradi te strašne katastrofe.
1
Zdaj je prišel k meni eden izmed sedmerih angelov, ki so dobili sedem čaš in mi rekel: “Pojdi z menoj, da ti pokažem, kako bo Bog kaznoval veliko prostitutko, ki tako brezskrbno kraljuje nad mnogimi vodami.2 Mogočniki tega sveta so tekali za njo in se vdajali njeni ljubezni. Vse ljudi je opijala in omamljala z vinom nemorale.”
3
Zdaj me je angel v duhu odnesel v puščavo. Tu sem videl ženo, ki je sedela na škrlatnordeči zveri. Telo te zveri, ki je imela sedem glav in na glavi deset rogov, je bilo popisano z besedami, ki so vse sramotile Božje ime.4
Žena je bila oblečena v temno – in škrlatnordeče obleke in je imela zlat nakit z dragocenim dragim kamenjem in z biseri. V roki je držala zlato čašo, ki je bila do vrha napolnjena s hudobijo njenega zapeljevanja in nemorale.5 Na njenem čelu je bilo napisano skrivnostno ime: “Veliki Babilon, mati prostitutk in gnusob na zemlji!”
6 Videl sem tudi, da je bila pijana od krvi vseh tistih, ki so bili pomorjeni zaradi ljubezni do Boga in zato, ker so ostali zvesti Jezusu. Zgrozil sem se nad vsem tem, kar sem videl.
7
“Zakaj se tako čudiš temu?” me je vprašal angel. “Povedal ti bom, kdo je ta žena in kaj pomeni zver s sedmimi glavami in z desetimi rogovi, na kateri sedi.8 Zver, ki si jo videl, je nekoč bila tukaj, čeprav je zdaj ni. Vendar bo kmalu prišla iz peklenskega brezna in potem ji ne uide končna poguba. Ljudje na zemlji, katerih imena niso bila že pred začetkom sveta vpisana v knjigo življenja, bodo onemeli od začudenja, ko bodo videli to zver. Čudili se bodo temu, da je zver nekoč bila tu, potem je izginila, zdaj pa se bo spet pojavila.
9 Da bi razumeli to, je potrebna Božja modrost: sedem glav pomeni sedem gričev, na katerih ta žena kraljuje. Istočasno so le-te tudi slika sedmih kraljev.
10 Pet jih je že padlo. Šesti vlada zdaj, sedmi pa še pride. Vendar bo vladal samo kratek čas.
11 Zver, ki je prej bila, zdaj pa je več ni, je osmi kralj; prav tak je kot sedem drugih kraljev. Tudi njegova pot vodi v pogubo.
12 Deset rogov, ki si jih videl, pomeni deset kraljev, ki še niso prišli na oblast. Kot kralji bodo vladali z zverjo, čeprav samo kratek čas.
13 V vsem so si enotni, isti cilj imajo in s svojo močjo in vplivom stojijo na razpolago zveri.
14 Skupaj se bodo bojevali proti Jagnjetu. Toda Jagnje jih bo premagalo, kajti to je Kristus, Gospodar nad gospodarji in Kralj nad kralji. Z njim bodo zmagali tudi vsi tisti, ki jih je on poklical in izbral in so mu bili zvesti.”
15 Angel je govoril še naprej: “Vode, ki si jih videl in na katerih sedi prostitutka, so slika množice ljudi vseh ras, narodov in jezikov.
16 Zver in njenih deset rogov, ki si jih tudi videl, bodo zasovražili prostitutko ter jo bodo oropali, tako da bo ostala gola. Pojedli bodo njeno meso, vse ostalo pa sežgali z ognjem.
17 S tem bodo samo uresničili Božji načrt. Vse bodo delali skupaj in vso njeno moč in vpliv bodo prepustili zveri, dokler se ne izpolni vse, kar je rekel Bog.
18 Žena, ki si jo videl, je veliko mesto, ki vlada nad vsemi kralji te zemlje.”
1
Potem sem videl, kako je prišel drugi angel z neba. Imel je posebno moč in od njegove svetlobe je sijala vsa zemlja.2 Z mogočnim glasom je zakričal:
“Padla je prostitutka – Babilon, veliko mesto!3
Kako je z vinom nemorale opila vsa ljudstva!
Nikakor se niso mogli nasititi!
Tudi vladarji tega sveta so prešuštvovali z njo,
trgovcem pa je njeno razsipno življenje
prinašalo obilo bogastva.”
4
Potem pa sem zaslišal drug glas z neba, ki je zaklical: “Odidi iz tega mesta, ljudstvo moje,5
Njen greh je namreč tako neizmerno velik,
da sega do neba.
Bog ni pozabil nobenega izmed njenih sramotnih dejanj.
6
Vrnite ji vse hudo, kar vam je storila!
Še več, vrnite ji z dvojno mero!
V čašo vina, ki vam ga je dala piti,
ji natočite dvakrat toliko!
7
Tako kot je nekoč živela v razkošju in v uživanju,
naj zdaj trpi bolečine in muke.
Na tihem si še vedno misli:
‘Kraljica sem in še naprej bom vladala,
nisem nemočna vdova;
nikoli se ne bom znašla v stiski ali v žalosti.’
8
Vendar bo v enem dnevu vse to prišlo nadnjo:
lakota, žalost in smrt.
Zgorela bo v ognju.
Kajti Bog, Gospod, ki bo obračunal z njo,
je močan in mogočen.
9
Le kdo jo bo objokoval, kdo bo žaloval nad njenim koncem? Vsi mogočniki, vladarji te zemlje, ki so tekali za njo in z njo živeli v grehu, bodo žalovali in tožili, ko bodo videli, da se dviga dim iz gorečega mesta.10 Trepetali bodo od strahu in od daleč vse to gledali ter glasno kričali:
‘Gorje! Gorje, o, veliko mesto!11
Tudi trgovci te zemlje jokajo in žalujejo, ker nihče več ne kupuje njihovega blaga:12 zlata in srebra, dragih kamnov in biserov, lanenega platna, najdragocenejšega blaga, svile in škrlata; dragocenega lesa, slonokoščenih posod, dragocenih rezljanih predmetov, bakra, železa in marmorja;
13 začimb, dišečih mazil in kadila, vina in olivnega olja, najboljše moke in pšenice, goveda in ovac, konjev in voz, da, celo živih ljudi.
14 Tudi sadja, ki si ga tako ljubila, ni več. Ves sijaj in slava so izginili. Nikoli več se to bogastvo ne povrne.
15 Trgovci, ki so s trgovanjem z Babilonom obogateli, bodo vse to od daleč gledali, ker se bodo tudi sami bali muk, ki so prišle nad to mesto. Jokajoč in stokajoč bodo vpili:
16
‘Gorje! Gorje, o, veliko mesto!17
Toda v hipu je bilo vse uničeno,
porušeno in izgubljeno!’
18 Ko bodo videli dim, ki se dviga iz gorečega mesta, bodo vpili: ‘Kateremu mestu na svetu bi se moglo to mesto primerjati?’
19 V žalosti si bodo potresali glave s pepelom in glasno jokajoč tožili:
‘Gorje! Gorje, o, veliko mesto!20
Ti, nebo, pa se veseli zaradi tega!
Veselite se vsi, ki zaupate Bogu!
Veselite se apostoli in preroki!
Bog jo je končno kaznoval za vse krivice,
ki ste jih morali pretrpeti.”
21
Potem je mogočen angel dvignil velik kamen, ki je bil kot mlinski kamen. Tega je vrgel v morje in zaklical: “Tako kot ta kamen se bo pogreznilo tudi mesto Babilon.22
Nikoli več ne bo iz njega donela glasba:
več ne bo slišati harfe, niti godal,
niti flavt ali trobent.
Nikoli več ne bo noben obrtnik delal v tem mestu
in hrup tovarn bo umolknil.
23
Vse luči se bodo za vedno ugasnile
in veselih svatovskih gostij ne bo nikoli več.
Tvoji trgovci so bili najsposobnejši
in so gospodovali zemlji.
S svojimi čari si zapeljevala vse narode.
24
Kriva si smrti prerokov
in ljudi, ki so bili pobožni.
Da, ti si kriva smrti vseh ljudi,
ki so bili pomorjeni na zemlji.”
1
Tedaj sem slišal v nebesih mnoge glasove, bilo je kot bi pel velik zbor: “Aleluja! Slavite Gospoda!2
On je pravični sodnik.
Kaznoval je veliko prostitutko,
ki je s svojo nemoralo zapeljala ves svet.
Maščeval je kri svojih otrok, ki jo je prelila.”
3
Kar naprej so peli: “Aleluja! Slavite Gospoda!4
Tedaj je padlo štiriindvajset starešin in štiri mogočna bitja pred Božjim prestolom ter se priklonilo Bogu in ga molilo ter glasno klicalo: “Amen! Slavite Gospoda. Aleluja!”5
Zdaj je od prestola odjeknil glas: “Poveličujte našega Boga!6
Spet sem slišal glasove, ki so bili kot glas mogočnega zbora: tako je donelo, kot bi silne vode padale v dolino ali kot grmenje groma. Peli so: “Aleluja! Slavite Gospoda!7
Veselimo se zaradi tega,
vzklikajmo in častimo Boga.
Prišla je Jagnjetova svatba;
njegova nevesta je pripravljena!
8
Oblekla se je v najbolj tanko,
svetleče-belo laneno platno.”
9 Potem mi je angel zapovedal: “Piši: ‘Srečen je tisti, ki je povabljen na Jagnjetovo svatbo!’ ” Dodal je še tole: “Bog sam je rekel to!”
10 Potem sem padel pred angela ter sem ga hotel moliti. On pa me je odvrnil od tega rekoč: “Ne, ne delaj tega! Tudi jaz nisem nič drugega kot ti in tvoji bratje, služabnik sem, ki mu je Jezus zaupal nalogo. Samo Boga moli! Kadar govori Jezus Kristus, nam njegov duh daje preroške besede!”
11
Tedaj se je pred mojimi očmi odprlo nebo in videl sem belega konja. Tisti, ki je sedel na njem, se imenuje Zvesti in Resnični. On je pravični sodnik in borec za pravičnost!12 Njegove oči so sijale kot plameni ognja, na glavi pa je imel mnogo kron. Jezdec je nosil ime, za katero je samo on vedel, kaj pomeni.
13 Oblečen je bil v oblačilo, namočeno v kri, imenoval pa se je “Božja beseda”.
14 Nebeške čete so šle za njim na belih konjih. Vsi so nosili obleke iz čistega, sijajnega belega lanu.
15 Njegova usta so bila kot oster meč, s katerim zmaguje nad narodi. Vladal jim bo z železno palico in kakor v stiskalnici iz grozdja iztiskajo sok, tako jih bo teptal, da bodo okusili strašno jezo vsemogočnega Boga.
16 Na njegovi obleki ob boku je bilo napisano njegovo ime: KRALJ NAD KRALJI. GOSPODAR NAD GOSPODARJI.
17
Tedaj sem videl angela, ki ga je obsijala sončna svetloba. Z močnim glasom je zaklical vsem pticam, ki so letele pod nebom: “Pridite sem! Zberite se k veliki pojedini ob Božjem pomoru.18 Planite na meso kraljev, vojskovodij in mogočnikov na tej zemlji. Jejte meso konjev in njihovih jezdecev, meso gospodarjev in sužnjev, velikih in malih.”
19
In videl sem zver in vladarje tega sveta. Prišli so s svojimi vojskami, da bi se borili z jezdecem na belem konju in z njegovo vojsko.20 Zgrabil je zver in z njo lažnega preroka, ki je po navodilu zveri delal velike čudeže, s katerimi je varal in zavajal vse, ki so sprejeli znak zveri in se klanjali njeni podobi. Živa sta bila vržena zver in lažni prerok v ognjeno jezero, v katerem je gorelo žveplo.
21 Drugi so bili pomorjeni z mečem, ki je prihajal iz ust jezdeca na belem konju in ptice so se nasitile z njihovim mesom.
1
Potem sem videl angela z neba, ki je prišel s ključem peklenskega brezna in z debelo verigo.2 Zgrabil je zmaja, staro kačo – to pa ni nihče drug kot satan – in ga zvezal v verige za tisoč let.
3 Potem ga je vrgel v peklensko brezno ter ga zaklenil in zapečatil. Zdaj ni mogel več zapeljevati narodov, dokler ni minilo tisoč let. Potem pa znova mora biti za krajši čas spuščen na svobodo.
4
Videl sem več prestolov. Na njih so sedeli vsi tisti, ki so imeli pravico soditi druge. Videl sem ljudi, ki so bili umorjeni, ker so bili zvesti Jezusu in se na noben način niso dali odvrniti od vere. Ti niso molili zveri in njene podobe in niso imeli njenega znaka na čelu ali na roki. Zdaj so živeli s Kristusom in vladali z njim tisoč let.5 To je prvo vstajenje. Drugi mrtveci pa so oživeli šele, ko je minilo tisoč let.
6 Srečni so vsi tisti, ki so vstali od mrtvih ob prvem vstajenju. Nad njimi nima druga smrt, (ki nas za večno ločuje od Boga), nobene moči. Kot Božji duhovniki in duhovniki njegovega Sina, bodo vladali s Kristusom tisoč let.
7
Ko bo minilo tisoč let, bo satan za kratek čas spuščen iz ječe.8 Zbral bo vsa ljudstva tega sveta, Goga in Magoga, in jih povedel v boj. Toliko jih bo kot morskega peska.
9 Prehodili bodo celo zemljo in obkolili z vseh strani Božje ljudstvo in Božje ljubljeno mesto. Tedaj pa bo padel ogenj z neba in požrl satanove čete.
10 Satan, ki jih je varal, bo vržen v ognjeno jezero k zveri in lažnemu preroku. Na vekomaj, dan in noč bodo tam trpeli strašne muke.
11
Videl sem velik bel prestol in spoznal tistega, ki je sedel na njem. Zemlja in nebo sta bežala pred njim in nista našla mesta, kjer bi se mogla skriti.12 Videl sem vse mrtve, ki so stali pred Bogom, mogočne pa tudi neznatne. Zdaj so se odprle knjige, tudi knjiga življenja. Izrečena je bila sodba nad njimi, in sicer po dejanjih, ki so bila zapisana v knjigah.
13 Morje je dalo svoje mrtvece, prav tako pa tudi smrt in podzemlje. Vsi brez izjeme so bili sojeni po dejanjih.
14 Smrt in podzemlje sta bila vržena v ognjeno jezero. To je druga smrt.
15 Ta dokončna smrt, ki za vselej ločuje od Boga, je zadela vse tiste, katerih imena niso bila zapisana v knjigi življenja.
1
Potem sem videl nov svet: novo nebo in novo zemljo. Prejšnje nebo in prejšnja zemlja sta izginila in tudi morja ni bilo več.2 Videl sem, kako se je od Boga z neba spustilo Božje mesto, novi Jeruzalem. Svečano je bilo okrašeno kot nevesta ob dnevu poroke.
3 Mogočen glas je zaklical od prestola: “Tukaj bo Božji dom sredi ljudstva. Bog bo prebival pri njih in oni bodo njegovo ljudstvo. Da, odslej bo Bog sam njihov Gospod, ki bo živel sredi njih.
4 Obrisal jim bo vse solze in smrt ne bo imela nobene moči nad njimi. Trpljenja, strahu in bolečin ne bo več; tega, kar je bilo nekoč, ne bo nikoli več.”
5 Tisti, ki je sedel na prestolu, je dejal: “Glej, zdaj bom ustvaril vse novo!” Meni pa je naročil: “Zapiši vse, kar ti govorim, kajti vse je tako, vse je resnično.”
6 Dalje pa je dejal: “Vse se je izpolnilo. Jaz sem Alfa in Omega. Jaz sem začetek in konec. Vsem žejnim bom dal vode iz izvira življenja.
7 Kdor vztraja do zmage, bo dobil vse to. Jaz bom njegov Bog, on pa bo moj sin.
8 Strašno bo za vse tiste, ki so me strahopetno zatajili ter odpadli od mene, za morilce in prešuštnike, za vse tiste, ki so se ukvarjali z okultizmom ter si delali svoje bogove in malike, vsem lažnivcem in tistim, ki so varali. Vsi bodo vrženi v ognjeno jezero. To je druga smrt, ki za vedno ločuje od Boga.”
9
Potem je prišel eden izmed sedmih angelov, ki so prinesli v sedmih čašah zadnjih sedem nadlog, k meni in mi dejal: “Pridi, pokazal ti bom nevesto, Jagnjetovo ženo!”10 Božji Duh me je prijel in odpeljal na visoko goro. Tam mi je pokazal sveto mesto Jeruzalem, ki se je spustilo od Boga z nebes.
11 Mesto je žarelo od Božje slave. Svetilo se je kot drag kamen, kristalno čist kot jaspis.
12 Visok in širok zid okrog mesta je imel dvanajst vrat, ki so jih varovali dvanajsteri angeli. Na vratih je stalo dvanajst imen dvanajsterih Izraelovih rodov.
13 Na vsaki strani – na severu, jugu, vzhodu in zahodu je bilo troje vrat.
14 Zid je počival na dvanajsterih temeljnih kamnih, na katerih so bila imena dvanajsterih Jagnjetovih apostolov.
15
Angel, ki je govoril z menoj, je držal v roki zlato merilno palico, da bi izmeril mesto, njegova vrata in obzidje.16 Mesto je bilo razprostrto kot četverokotnik in je bilo prav tako dolgo kot široko. Z merilno palico je angel izmeril, da meri mesto okrog 12.000 tečajev v dolžino ter da je prav tako široko in visoko, kot je dolgo.
17 Potem je izmeril tudi mestno obzidje. Po današnjih merah je bilo 144 komolcev visoko po človeški meri, ki jo je uporabil angel
18 in je bilo vse iz jaspisa. Mesto je bilo zgrajeno iz čistega zlata, jasno in prozorno kot steklo.
19 Temeljne kamne mestnega zidu je krasilo najrazličnejše drago kamenje. Prvi temeljni kamen je jaspis, drugi safir, tretji halkedon, četrti smaragd
20 peti sardoniks, šesti sardij, sedmi hrizolit, osmi beril, deveti topaz, deseti hrizopraz, enajsti hijacint, dvanajsti ametist.
21 Dvanajstera vrata so bila iz dvanajstih biserov, vsaka vrata iz enega samega bisera. Ceste so bile iz čistega zlata, jasne in prozorne kot steklo.
22 Nikjer v mestu nisem videl svetišča. Njihovo svetišče je Gospod sam, vsemogočni Bog in z njim Kristus, Jagnje.
23 Mesto ne potrebuje niti sonca niti meseca, da bi mu svetila, kajti v njem sveti Božja slava in luč Jagnjeta.
24 V tej luči bodo živela ljudstva te zemlje in vladarji sveta bodo prihajali in nosili svoja bogastva v mesto.
25 Ker ni noči, ne bodo nikoli zapirali mestnih vrat, ampak bodo vedno odprta.
26 Vse zaklade in dragocenosti, kar jih bodo posedovali vladarji tega sveta, bodo prinesli v mesto.
27 Kdor pa je hudoben in kdor ljubi greh, kdor laže in vara, ne sme nikoli stopiti v to mesto. Samo kdor je zapisan v Jagnjetovi knjigi življenja, bo smel priti v mesto.
1
Zdaj mi je angel pokazal reko, v kateri teče voda življenja. Svoj izvir ima pri Božjem in Jagnjetovem prestolu in njena voda je čista kot kristal.2 Na obeh bregovih reke – med reko in veliko mestno ulico – raste drevo življenja. Dvanajstkrat na leto prinaša sad, vsak mesec znova. Listje tega drevesa je zdravilo narodom.
3 V mestu ne bo nič več in nihče več pod Božjim prekletstvom. V njem je namreč prestol Boga in Jagnjeta in vsi, ki tam prebivajo, bodo služili Bogu.
4 Gledali bodo Boga takšnega, kakršen je, na čelih pa bodo nosili njegovo ime.
5 Noči tam ne bo, zato ne bodo potrebovali niti svetilk niti sončne svetlobe. Bog, Gospod, bo luč in za vedno bodo z njim vladali.
6
Potem mi je Jezus Kristus dejal: “Na te besede se lahko zaneseš, kajti zanesljive so in resnične. Bog, Gospod, čigar Duh govori skozi usta prerokov, je poslal svojega angela, da bi vsi, ki služijo Bogu, vedeli, kaj se v kratkem mora zgoditi.7 Pripravite se! Že sem na poti. Resnično srečen je lahko vsak, kdor se drži tega, kar je v tej knjigi vnaprej rečeno!”
8
Vse to sem jaz, Janez, slišal in videl. Padel sem pred angela, ki mi je vse to pokazal in hotel sem ga moliti.9 On pa me je odvrnil od tega in dejal: “Ne delaj tega! Tudi jaz služim Bogu tako kot ti in tvoji bratje, preroki in vsi drugi, ki živijo po besedah te knjige. Samo Boga moli!”
10
Tedaj mi je Jezus dejal: “Ne drži teh preroških besed, ki si jih zapisal, v tajnosti. Vsi naj to slišijo, kajti prav kmalu se bo izpolnilo.11 Kdor pa hoče živeti v grehu, naj kar nadaljuje s tem. Kdor se noče odpovedati svojih strasti, jim bo sužnjeval še naprej. Kdor pa živi tako, kot je všeč Bogu, naj pazi in naj še naprej živi tako. Kdor je Božji, naj si prizadeva, da bo bolj in bolj njemu na razpolago.
12 Pripravite se! Kmalu pridem in nepričakovano, da dam vsakemu plačilo po dejanjih, ki jih je storil.
13 Jaz sem Alfa in Omega. Jaz sem prvi in zadnji, začetek in konec.
14 Srečni bodo vsi tisti, ki so oprali svoja oblačila, da so bela. Smeli bodo vstopiti skozi vrata v mesto in jesti sadje z drevesa življenja.
15 Vsi Božji sovražniki pa bodo morali ostati zunaj pred mestnimi vrati: vsi, ki so Bogu obrnili hrbet in se ukvarjali z okultizmom, prešuštniki in morilci, vsi, ki so hodili za svojimi bogovi in maliki, tisti, ki lažejo in varajo.
16
Jaz, Jezus, sem poslal k tebi svojega angela, da bi vse to povedal cerkvam. Jaz sem korenina in mladika iz Davidovega rodu. Jaz sem svetla jutranja zvezda.”17
Duh in nevesta govorita: “Pridi!” Vsak, kdor sliši to, naj tudi zakliče: “Pridi!” Kdor je žejen, naj pride. Vsakemu, kdor hoče, bo Bog podaril vodo življenja.18
Kdor sliši preroške besede te knjige, ga svarim: če bi tem besedam kaj dodal, bo Bog dopustil, da ga zadenejo vse te nadloge, ki so opisane v tej knjigi.19 Kdor pa od teh preroških besed kaj odvzame, mu bo Bog odvzel pravico do drevesa življenja in do tega svetega mesta, o katerem piše v tej knjigi.
20
Kdor je priča vsemu temu, pravi: “Da, kmalu pridem!” Amen! Da, pridi Gospod Jezus!21
Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo z vami vsemi!