1
Pavel, Silvan in Timotej pišejo to pismo cerkvi v Tesalonikih – vsem, ki pripadajo Bogu Očetu in Gospodu Jezusu Kristusu. Bog naj vam podari svojo milost in mir.2
Kadar molimo, se v molitvi zahvaljujemo Bogu za vse vas iz vsega srca.3 Vedno znova se spominjamo pred našim Bogom in Očetom, vašega dela, ki izvira iz vere, vašega truda, ki izvira iz ljubezni in potrpežljivosti, ki izvira iz upanja v našega Gospoda Jezusa Kristusa.
4
Vemo, dragi bratje, da vas Bog ljubi in da vas je izbral, da bi bili njegovi otroci,5 kajti ko smo vam prinesli veselo sporočilo, niso bile to samo besede, ampak je to sporočilo prišlo k vam v moči Svetega Duha in nadvse prepričljivo.
6 Zato ste se odločili, da se boste ravnali po našem in po Božjem zgledu. Četudi ste zaradi tega morali veliko pretrpeti, ste sprejeli Božjo besedo z radostjo, ki vam je ni mogel dati nihče drug kot Sveti Duh.
7 Postali ste zgled kristjanom po vsej Makedoniji pa tudi v pokrajini Ahaji.
8 Božjo besedo ste ponesli tudi drugim, čez meje Makedonije in Ahaje. Saj vsepovsod, kamorkoli pridemo, ljudje pripovedujejo o vaši veri v Boga, tako da nam ni treba govoriti.
9 Pripovedujejo, kako ste sprejeli nas in kako ste se odvrnili od mrtvih bogov k živemu Bogu, ki je zdaj vaš edini, resnični Bog in Gospod,
10 pa tudi o tem, kako se veselite, da se bo Božji Sin vrnil iz nebes – Jezus, ki ga je Bog povrnil v življenje, on, ki nas edini lahko reši strašne Božje jeze, ki prihaja.
1
Saj sami veste, dragi bratje, kako je bilo, ko smo vam prvič oznanili Božjo besedo: mnogi so sprejeli vero.2 Tudi to veste, koliko smo morali pretrpeti v Filipih. Toda Bog nam je dal hrabrost in moč, da smo vam oznanili njegovo sporočilo. To je bila težka borba.
3 Morate razumeti, da nismo imeli zahrbtnih namenov ali ciljev, da bi vas prevarali, ko smo vam oznanjevali evangelij. Bili smo povsem odkriti in pošteni.
4 Govorimo namreč kot Božji glasniki, on pa nam je zaupal nalogo, da oznanimo resnico. Njegovega sporočila nismo niti malo spremenili, da bi bilo primernejše za poslušalce. Mi služimo Bogu, ki vidi najbolj skrite misli naših src.
5 Niti enkrat vas nismo poskušali pridobiti zase s prilizovanjem in Bog ve, da se nismo pretvarjali, ali da smo vam prijatelji z namenom, da bi od vas dobili denar.
6 Kar zadeva hvalo, je nismo nikoli prosili niti od vas niti od koga drugega.
7 Kot Kristusovi apostoli bi vam lahko bili v breme, toda bili smo nežni z vami kot mati, ki hrani in neguje svoje otroke.
8
Iskreno vas ljubimo – tako iskreno, da nismo bili pripravljeni podeliti z vami samo Božjega sporočila, ampak tudi svoja življenja.9 Saj se spominjate, dragi bratje, kako trdo smo delali med vami. Podnevi in ponoči smo se trudili in znojili, da bi prislužili toliko, kolikor nam je bilo potrebno za življenje, samo da medtem ko smo vam oznanjevali radostno novico, nikomur ne bi bili v breme.
10 Bog ve, pa tudi vi, kako smo si prizadevali, da bi bili zgled in da bi živeli po Božji volji med vami, ki verujete.
11 Ali se še spominjate, da sem ravnal z vami tako, kot oče ravna s svojimi otroki? Opominjal sem vas in hrabril,
12 da, celo rotil sem vas, da bi živeli na čast Bogu, ki vas poziva, da v njegovem kraljestvu delite z njim njegovo slavo.
13
Vedno znova se zahvaljujemo Bogu, da niste sprejeli našega oznanjevanja kot človeške besede, ampak kot Božjo besedo, ki deluje v vseh vas, ki verujete.14 Potem pa se vam je godilo tako, kot Božjim cerkvam v Judeji, ki so v Jezusu Kristusu. Morali ste trpeti, dragi bratje, prav tako kot oni. Vaši rojaki so vas preganjali, tako kot so Judje preganjali svoje rojake.
15 Najprej so pomorili svoje preroke, potem pa so umorili celo Gospoda Jezusa. Zdaj pa neusmiljeno preganjajo tudi nas. V sovražnih odnosih so z Bogom kakor tudi z vsem svetom,
16 ko nas poskušajo z vsemi sredstvi odvrniti od tega, da bi oznanjevali sporočilo o Jezusu Kristusu ostalim narodom, ki niso Judje, da bi se mogli rešiti. Njihova mera greha je polna: več ni mogoče odvrniti od njih Božje jeze.
17
Dragi bratje, odkar smo se ločili in se nekaj časa nismo videli (čeprav ste neprestano v naših mislih), smo si zelo prizadevali, da bi spet prišli k vam in vas obiskali.18 Zelo smo želeli priti in jaz, Pavel sem vedno znova poskušal uresničiti to željo, toda satan nam je onemogočal.
19 Kajti kdo bo naše upanje in naša radost, naša nagrada in naš venec zmage, ko bomo skupaj stali pred našim Gospodom Jezusom Kristusom? Ali niste to vi?
20 Da, vi ste resnično naš ponos in naše veselje.
1
Ko na koncu več nismo zdržali brez sporočila o tem, kako se vam godi, smo se odločili, da sami ostanemo v Atenah,2 k vam pa pošljemo našega dragega brata Timoteja. On je v Gospodovi službi, pa naj vas ohrabri in utrdi v veri,
3 da bi pri vsem, kar zdaj trpite, bili trdni. Sicer pa veste, da so vsi ti problemi vključeni v Božji načrt za nas kristjane.
4 Še medtem ko smo bili pri vas, smo vam govorili o tem, da se boste kmalu srečali s trpljenjem – in to se je tudi zgodilo.
5 Ko več nisem prenesel tolikšne negotovosti, sem, kot rečeno, poslal Timoteja, da bi izvedel, če je vaša vera izdržala vse napade. Bal sem se, da je skušnjavec uspel doseči, da ste padli. V tem primeru bi bila vsa naša prizadevanja zaman.
6
Pravkar pa se je Timotej vrnil z novicami o tem, da je vaša vera še vedno trdna, prav tako kot tudi ljubezen. Povedal nam je, da se z veseljem spominjate našega obiska in prav tako hrepenite, da bi nas ponovno videli kot tudi mi vas.7 Dragi bratje, zdaj smo potolaženi sredi vseh težav in trpljenja tukaj. Zdaj namreč vemo, da ste zvesti Gospodu.
8 Vse bomo lahko pretrpeli, samo da vemo, da stojite čvrsto v veri v Kristusa.
9 Kako naj se dovolj zahvalimo Bogu, da nam je z vami podaril toliko radosti?
10 Podnevi in ponoči molimo, da bi nam omogočil, da bi se ponovno srečali. Tako radi bi vam pomagali, da bi napredovali v veri.
11
Tako zdaj pričakujemo, da nas Bog, naš Oče in Jezus, naš Gospod, kmalu pripelje k vam.12 Vam pa naj Gospod podari vedno večjo ljubezen drug do drugega kakor tudi do ostalih ljudi; tako ljubezen, kot jo tudi mi čutimo do vas.
13 Ojača naj vas v vaši notranjosti, tako da boste čistejši in popolnejši, ko boste stopili pred Boga, našega Očeta, kadar se Jezus, naš Gospod vrne z vsemi svojimi angeli.
1
Še nekaj bi vas rad prosil, dragi bratje. Rekli smo vam že, kako naj bi živeli Bogu na čast v vsakdanjem življenju. Vemo, da se držite tega, kar smo vam naročili. Zdaj pa vas prosimo v imenu Gospoda Jezusa, da se ne zadovoljite s tem, kar ste že dosegli.2 Veste tudi, katera navodila smo vam dali po nalogu Gospoda Jezusa Kristusa.
3 Bog želi, da ste sveti in čisti ter da se varujete spolnih grehov.
4 Vsak naj se nauči imeti kontrolo nad svojim telesom na način, ki je svet in časten.
5 Ne prepuščajte se strastem in poželenjem. To delajo ljudje, ki ne poznajo Boga in njegovih poti.
6 Božja volja je tudi, da nihče ne dela krivice svojemu bratu in ga ne izkorišča. Gospod kaznuje tako početje, to pa smo vam že poprej jasno povedali.
7 Bog nas ni poklical, da bi bila naša življenja nečista, ampak da bi bili sveti.
8 Če se kdo noče držati teh pravil, ni neposlušen človeškim zapovedim, ampak Bogu, njemu, ki vam je dal svojega Svetega Duha.
9
To, da naj bi se kot kristjani med seboj ljubili, vam gotovo ni treba znova naročati, kajti Bog sam vas je naučil, kako naj drug drugega ljubite.10 Vaša ljubezen do bratov po vsej Makedoniji je že zelo velika. Kljub temu pa vas prosimo, da jih ljubite bolj in bolj, kajti ljubezen nikoli ne more biti prevelika.
11 Prizadevajte si, da bi živeli mirno in premišljeno. Trudite se skrbeti za svoje potrebe in se sami preživljati, kot smo vam že poprej naročili.
12 Tako niste odvisni od nikogar, ljudje okrog vas, ki niso kristjani, pa vas bodo cenili in vam zaupali.
Kaj se zgodi s kristjanom, ki umre?13
Zdaj pa, dragi bratje, vas ne želimo pustiti v nevednosti glede tega, kaj se bo zgodilo s kristjani, ki so že umrli. Ni vam treba žalovati, kot žalujejo ljudje, ki nimajo upanja v večno življenje.14 Če verujemo, da je Jezus umrl in vstal od mrtvih, lahko tudi zaupamo, da bo Bog obudil vse, ki so umrli v veri v Jezusa Kristusa, v življenje skupaj z njim.
15 Gospod nam je namreč zagotovil: kdor bo ob Jezusovem prihodu še živel, ne bo srečal Jezusa prej kot tisti, ki so umrli.
16 Na Božjo zapoved bo zadonel glas nadangela in zvok trobente z nebes in Kristus se bo vrnil. Najprej bodo vstali od mrtvih tisti, ki so umrli v veri v Jezusa.
17 Za njimi bomo mi, ki bomo tedaj še živeli, odšli Gospodu nasproti, da bi ga srečali. Potem bomo za vedno z njim.
18 Tolažite se med seboj s tem upanjem.
1
Kdaj se bo vse to zgodilo, ob katerem času in uri, vam ni treba pisati, dragi bratje.2 Saj veste, da bo Jezus Kristus prišel, tako nepričakovano kot tat ponoči.
3 Ko bodo ljudje govorili: “Povsod vlada tišina in mir, vse je dobro,” jih bo konec presenetil tako nenadoma kakor porodne bolečine nosečo ženo. Tedaj ne bo mogel nihče več ubežati, ker tudi ne bo mesta, kamor bi se mogli skriti.
4
Vi pa, dragi bratje, ne živite v temi. Zato vas Gospodov dan ne more presenetiti kot tat ponoči.5 Kot kristjani smo otroci luči, otroci svetlega dneva: ne pripadamo noči ali temi.
6 Ne spite tako kot drugi! Bodite budni in trezni!
7 Tisti, ki so utrujeni, spijo ponoči, tisti pa, ki popivajo, delajo to ponoči.
8 Mi pa smo izbrali dan in želimo biti budni, trezni in pripravljeni za boj. Kot ščit potrebujemo vero in ljubezen. Upanje na rešitev nas bo varovalo kot čelada.
9 Bog nas ni izvolil, da bi na nas izlil svojo jezo, ampak da bi nas rešil po našem Gospodu Jezusu Kristusu.
10 On je umrl za nas, da bi za vedno živeli z njim, bodisi da bomo še živi, ko se on vrne, ali pa že mrtvi.
11 Zato hrabrite drug drugega in spodbujajte, kar pa tudi delate.
12
Dragi bratje! Posebno vas prosim, da daste priznanje vsem tistim, ki so se zavzemali za vas, ki vodijo vašo cerkev in vas hočejo obvarovati, da ne bi zašli s poti.13 Imejte jih v časti in ljubite jih zaradi njihovega dela. Predvsem pa živite v miru med seboj.
14 Dalje, dragi moji, svarite tiste, ki so se polenili. Hrabrite tiste, ki pešajo, pomagajte slabotnim, bodite z vsemi potrpežljivi in razumevajoči.
15 Nihče naj ne vrača hudo s hudim, ampak se trudite, da bi delali dobro drug drugemu, pa tudi ostalim.
16
Vedno bodite veseli.17
Nikoli ne prenehajte moliti.18
Tudi se ne pozabite zahvaljevati Bogu v vseh okoliščinah. To namreč pričakuje Bog od svojih otrok.19
Dovolite Svetemu Duhu, da neovirano deluje v vas.20
Ne prezirajte besede, ki jo je navdihnil Bog.21 Vse pazljivo preiskujte in obdržite samo to, kar je dobro.
22 Kar pa je hudobno – v kakršnikoli obliki – tega se izogibajte.
23
Moja največja želja je, da vas Bog sam, Bog miru, posveti in prežame vaša življenja, tako da boste ob prihodu našega Gospoda Jezusa Kristusa neoporečni v duhu, duši in telesu.24 Tisti, ki vas je poklical, je zvest in bo to tudi storil.
25
Molite tudi v bodoče za nas, dragi bratje26 ter pozdravite vse v cerkvi z bratskim poljubom.
27 V imenu našega Gospoda vas prosim, da vsekakor preberete to pismo vsem v cerkvi.
28
Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo vedno z vami.