1
Ta knjiga vsebuje zgodbo o Jezusu Kristusu. On je Davidov potomec, ta pa je Abrahamov potomec in njegovi predniki so:2
Abraham – Izak – Jakob (Judov oče in oče Judovih bratov) —3
Juda – Perec – in Zerah (Tamara je bila njuna mati) – Hecron —
4
Ram – Aminadab – Nahšon —
5
Salmon – Boaz (Rahabin sin) – Obed (Rutin sin) – Jese —
6
kralj David – Salomon (njegova mati je bila Urijeva žena) —
7
Roboam – Abija – Asa
8
Jozafat – Joram – Uzija —
9
Jotam – Ahaz – Ezekija —
10
Manase – Amos – Jošija —
11
Jojahin in njegovi bratje (v času ujetništva v Babilonu) —
12
Šealtiel – Zorubabel (po babilonskem ujetništvu) —
13
Abihud – Eljakim – Azor —
14
Cadok – Ahim – Eliud —
15
Eleazar – Matan – Jakob.
16
Jakob je bil Jožefov oče. Jožef je bil Marijin mož. Iz Marije pa se je rodil Jezus, ki se imenuje Kristus.
17
Od Abrahama do kralja Davida je bilo torej štirinajst generacij. Tudi od kralja Davida do izgnanstva v Babilon je bilo štirinajst generacij in od tega časa do Kristusa še enkrat štirinajst generacij.18
Takole je Bog postal človek: Jezusova mati Marija je bila zaročena z Jožefom. Dokler je bila še devica, je Marija ugotovila, da je noseča. Nastanek tega otroka je povzročil Sveti Duh.19 Jožef ni videl drugega izhoda, kot da v tišini razdre zaroko. Hotel je ravnati po Božjih zapovedih, Marije pa tudi ni hotel javno osramotiti.
20 Še vedno je razmišljal, kako naj reši svoj problem, ko se mu je v sanjah prikazal Božji angel, ki mu je dejal: “Jožef, Davidov sin, ne obotavljaj se, da bi vzel Marijo za ženo! Otrok, ki ga pričakuje, je namreč od Svetega Duha.
21 Dobila bo sina, kateremu daj ime Jezus, kar pomeni ‘Rešitelj’. On bo osvobodil svoje ljudstvo njihovih grehov.”
22 Tako se je izpolnilo, kar je Bog napovedal preko preroka:
23
“Devica bo spočela in rodila sina.24 Ko se je Jožef zbudil, je storil, kar mu je zapovedal angel ter je vzel Marijo k sebi kot ženo.
25 Ostala je devica, dokler ni rodila sina. Jožef mu je dal ime Jezus.
1
Jezus se je rodil v Betlehemu, v majhnem mestu v Judeji. Herod je bil takrat kralj. V tem času je prišlo nekaj zvezdoslovcev z vzhoda v Jeruzalem ter poizvedovalo:2 “Kje je novorojeni kralj Judov? Videli smo, da je vzšla njegova zvezda na vzhodu ter smo prišli, da bi mu izkazali čast.”
3 Kralj Herod se je vznemiril zaradi tega, pa ne samo on, ampak tudi vsi prebivalci Jeruzalema.
4 Sklical je vodilne duhovnike in verske učitelje in jih vprašal: “Kje naj bi se rodil ta novi kralj?”
5 Odgovorili so mu: “V knjigi preroka Miheja piše:
6
‘Betlehem, nikakor nisi le nepomembno mesto v deželi Judeji.7
Herod je potem skrivaj poklical zvezdoslovce k sebi in jih vprašal, kdaj so prvič videli zvezdo. Nato jih je poslal v Betlehem in jim naročil:8 “Poiščite otroka in mi sporočite, ko ga boste našli. Tudi jaz bom odšel, da mu izkažem čast.”
9 Po tem razgovoru so odšli zvezdoslovci v Betlehem. Zgodilo se je nekaj neverjetnega: Zvezda, ki so jo videli na vzhodu, se je spet pojavila. Obstala je nad hišo, kjer je bil otrok.
10 Ko so videli zvezdo, jih je prevzela brezmejna radost.
11 Vstopili so v hišo, kjer so našli otroka z njegovo materjo Marijo. Pokleknili so pred njim in ga molili. Potem so vzeli darila, ki so jih prinesli s seboj in obdarovali otroka z zlatom, kadilom in miro.
12 V sanjah jim je Bog ukazal, naj se ne vrnejo več k Herodu. Zato so izbrali za povratek drugo pot.
13
Naslednjo noč se je prikazal Jožefu v sanjah Božji angel, ki mu je dejal: “Brž vstani in beži z otrokom in njegovo materjo v Egipt! Ostanite tam, dokler vas ne pokličem nazaj, kajti Herod hoče umoriti otroka.”14 Jožef je še to noč odpotoval z Marijo in z otrokom v Egipt.
15 Tam so ostali do Herodove smrti. Tako se je izpolnila beseda, ki jo je Bog rekel po preroku: “Iz Egipta sem poklical svojega Sina.”
16
Herod je bil ves iz sebe od jeze, ko je spoznal, da so ga zvezdoslovci prevarali. Dal je pomoriti vse otroke do dveh let starosti v Betlehemu in okolici. Starost otrok je izračunal na osnovi podatkov, ki jih je dobil od zvezdoslovcev.17 S tem zločinskim pomorom se je izpolnilo, kar je napovedal prerok Jeremija:
18
“V mestu Rami se slišijo prestrašeni kriki,19
Ko je Herod umrl, se je spet prikazal Jožefu v Egiptu angel v sanjah in mu rekel:20 “Vstani, vzemi otroka in njegovo mater in vrni se domov v deželo Izrael! Ljudje, ki so hoteli umoriti otroka, so mrtvi.”
21 Potem je odšel Jožef z Marijo in otrokom nazaj v Izrael.
22 Ko pa je izvedel, da je Arhelaj, Herodov sin, postal kralj v Judeji, se je zbal. Bog mu je v sanjah svetoval, naj gre v pokrajino Galilejo.
23 Dospeli so v Nazaret in tu so se nastanili. Tako se je izpolnila prerokova beseda, ki velja za Kristusa: “Imenovali ga bodo Nazarečana!”
1
V tem času je začel Janez Krstnik pridigati v judejski puščavi.2 “Odvrnite se od svojih grehov! Obrnite se k Bogu! Nebeško kraljestvo je namreč zelo blizu!”
3 Prerok Izaija je takole opisal Janezovo nalogo, ko je gledal v prihodnost:
“Glas tistega, ki kliče v puščavi:4
Janez je nosil ogrinjač, stkan iz kamelje dlake, spet z usnjenim pasom. Hranil se je s kobilicami in z medom, ki ga je našel na prostem.5 Mnogi ljudje iz Jeruzalema, iz doline ob Jordanu in iz vseh delov Judeje so prihajali k Janezu.
6 Priznavali so svoje grehe, Janez pa jih je krstil v Jordanu.
7 Ko je videl, da so prihajali tudi mnogi farizeji in saduceji da bi se krstili, jih je zavrnil: “Kačja zalega! Kdo vas je poučil, kako lahko pobegnete pred Božjo jezo, ki prihaja?
8 Najprej pokažite z dejanji, da se zares hočete spremeniti!
9 Ne domišljajte si, da se lahko izgovorite, če rečete: ‘Abraham je naš oče!’ To vam ne bo pomagalo! Bog lahko iz tega kamenja naredi Abrahamove potomce.
10 Sekira je že dvignjena, da poseka drevje ob korenini. Vsako drevo, ki ne prinaša dobrega sadu, bodo posekali in vrgli v ogenj.
11 Kdor se obrne k Bogu, tega krstim z vodo. Za menoj pa prihaja nekdo, ki je večji od mene, toliko večji, da celo nisem vreden, da bi mu nosil sandale. Krstil vas bo s Svetim Duhom in z ognjem.
12 On že drži velnico za vejanje žita v roki, da bi ločil pleve od žita. Pleve bo sežgal z ognjem, ki ga nihče ne more pogasiti, pšenico pa bo spravil v svojo žitnico.”
13
Tudi Jezus je prišel iz Galileje k Jordanu, da bi ga Janez krstil.14 Toda Janez ga je poskušal odvrniti od tega: “Ti bi moral krstiti mene, pa prihajaš k meni, da te jaz krstim?”
15 Jezus je odvrnil: “Vse morava storiti tako, kakor hoče Bog.” Tedaj je Janez krstil Jezusa.
16 Ko je Jezus stopil iz vode, se je odprlo nebo nad njim in videl je Božjega Duha, ki se je spustil kakor golob nanj.
17 Istočasno se je slišal glas iz neba: “To je moj Sin, ki ga ljubim. On mi je v vsem po volji!”
1
Potem je Božji Duh odpeljal Jezusa v puščavo, kjer naj bi ga hudič skušal.2 Štirideset dni in noči ni ničesar jedel. Tedaj je postal zelo lačen.
3 Prav takrat je prišel skušnjavec in mu dejal: “Naredi iz tega kamenja kruh, saj si Božji Sin!”
4 Jezus je odgovoril: “Takole piše v Svetem pismu:
‘Človek ne živi le od kruha,5
Nato ga je hudič vzel s seboj v Jeruzalem in ga postavil na najvišje mesto na tempeljskem obzidju.6 “Skoči dol!” ga je nagovarjal. “Saj si vendar Božji Sin. Takole piše:
‘Bog bo poslal svoje angele,7
Jezus mu je odgovoril: “Pa tudi naslednje piše: ‘Ne izzivaj Gospoda, svojega Boga s tem, da se samovoljno podajaš v nevarnost!’ ”8 Zdaj ga je odpeljal hudič na visoko goro in mu pokazal vsa kraljestva sveta in njihovo slavo.
9 “Vse to ti dam, če poklekneš predme in me moliš,” mu je rekel.
10 Jezus pa ga je zavrnil: “Poberi se, satan, kajti takole piše: ‘Samo Boga, svojega Gospoda, moli in njega poslušaj!’ ”
11 Potem se je hudič vdal in ga je zapustil. Prišli so Božji angeli ter so poskrbeli za Jezusa.
12
Ko je Jezus slišal, da so Janeza zaprli v ječo, se je vrnil v Galilejo.13 Zapustil je Nazaret in se je nastanil v Kafarnaumu ob Galilejskem jezeru, na ozemlju Zabulona in Neftalima.
14 S tem se je izpolnila Izaijeva beseda:
15
“Dežela Zabulona in Neftalima,16
Ljudstvo, ki prebiva v temi,
vidi močno svetlobo.
Vsi so živeli v smrtni senci.
Zdaj pa je njihova življenja obsijala svetla luč.”
17
Poslej je Jezus pridigal: “Odvrnite se od svojih grehov! Obrnite se k Bogu. Nebeško kraljestvo je zelo blizu!”18
Ob Galilejskem jezeru je Jezus opazil dva brata: Simona, ki je pozneje dobil ime Peter in njegovega brata Andreja. Bila sta ribiča in pravkar sta razpenjala mreže.19 Jezus ju je poklical: “Pojdita za menoj! Storil bom, da bosta postala ribiča ljudi!”
20 Pustila sta svoje mreže in krenila za njim.
21 Malo pozneje je videl ob obali dva druga ribiča, brata Jakoba in Janeza. S svojim očetom Zebedejem sta sedela v čolnu in krpala mreže. Tudi njiju je Jezus poklical k sebi.
22 Takoj sta zapustila čoln in očeta ter sta šla z Jezusom.
23
Jezus je potoval po Galileji, pridigal je v sinagogah in povsod oznanjal novico o Božjem kraljestvu. Ozdravljal je vsakovrstne bolezni in težave.24 Kmalu so vsepovsod govorili o njem, tudi v Siriji. Prinašali so mu mnoge bolnike, ki so trpeli hude bolečine: takšne, ki so jim gospodovali hudobni duhovi, duševno bolne in telesno pohabljene. On pa je vse ozdravil.
25 Velika množica ljudi ga je spremljala kamorkoli je šel. Ljudje iz Galileje, s področja deseterih mest, iz Jeruzalema in iz vse Judeje so šli za njim. Celo z nasprotne obale reke Jordana so prišli.
1
Ko je Jezus videl množico, se je povzpel na goro. Sedel je in učenci so prišli k njemu.2 Govoril jim je in začel jih je učiti:
3
“Srečni so tisti, ki priznajo, da so ubogi pred Bogom,4
Srečni so žalostni,
kajti Bog jih bo potolažil.
5
Srečni so tisti, ki so se odpovedali oblasti,
kajti vsa zemlja bo njihova.
6
Srečni so tisti, ki hrepenijo po Božji pravičnosti,
kajti Bog bo njihovo hrepenenje potešil.
7
Srečni so usmiljeni,
kajti Bog bo usmiljen z njimi.
8
Srečni so tisti, ki imajo čisto srce,
kajti videli bodo Boga.
9
Srečni so tisti, ki se borijo za mir,
kajti Bog jih bo imenoval svoje sinove.
10
Srečni so tisti, ki jih preganjajo zato, ker delajo Božjo voljo.
Njim pripada nebeško kraljestvo.
11
Če vas prezirajo, preganjajo in po krivem obsojajo zato, ker hodite za menoj, ste lahko srečni zaradi tega.
12
Da, veselite se, ker boste v nebesih za to dobili nagrado. Prav tako so nekdaj preganjali preroke.”
13
“Vi ste sol na tem svetu. Toda prav tako kot je sol neuporabna, če izgubi svojo slanost, tako ste tudi vi neuporabni in vas bodo poteptali, če ne opravite svoje naloge na svetu.14 Vi ste luč, ki razsvetljuje svet. Mesto, ki leži visoko na gori, ne more ostati skrito.
15 Tudi ne prižigamo svetilke, da bi jo potem pokrili. Nasprotno! Postavimo jo na takšno mesto, da sveti vsem v hiši.
16 Prav tako naj sveti vaša luč vsem ljudem. Po vaših dejanjih naj spoznajo vašega Očeta v nebesih in naj ga častijo.”
17
“Nikar ne mislite, da sem prišel, da bi razveljavil zakon in to, kar je Bog dejal skozi usta prerokov. Nasprotno, vse to velja in prišel sem, da to izpolnim.18 Povem vam, da tudi najmanjša črka v Božjem zakonu velja vse dotlej, dokler je zemlja.
19 Če kdo tudi najmanjšo Božjo zapoved proglasi kot neveljavno in druge zapelje s tem, ne bo veljal nič v Božjem kraljestvu. Kdor pa druge uči Božje zapovedi in jih sam izpolnjuje, bo velik v Božjem kraljestvu.”
20
“Svarim vas, da ne boste prišli v Božje kraljestvo, če ne morete pokazati, da ste boljši od verskih učiteljev in farizejev.21 Slišali ste, da v Mojzesovem zakonu piše: ‘Ne ubij! Kdor pa ubije človeka, mora priti pred sodišče.’
22 Jaz pa vam pravim: Že tistega, ki se jezi na svojega brata, čaka sodba. Kdor reče bratu ‘Idiot!’, se bo moral zagovarjati zaradi tega; kdor pa ga preklinja, ne bo ubežal ognju v peklu.
23 Če stojiš pri oltarju v templju, da bi žrtvoval Bogu, pa se nenadoma spomniš, da ima brat nekaj proti tebi,
24 pusti žrtev tam poleg oltarja in pojdi k bratu ter se pomiri z njim. Šele potem prinesi Bogu žrtev.
25 Stori vse, kar je v tvoji moči, da bi na poti na sodišče poravnal, kar dolguješ svojemu tožniku. Sicer te bodo obsodili in vrgli v ječo.
26 Vedi, da zagotovo ne prideš na svobodo, dokler ne plačaš vsega dolga do zadnjega centa.”
27
“Kakor veste, piše v zakonu: ‘Ne prešuštvuj!’28 Jaz pa vam pravim: Kdor pogleda ženo s poželjivim pogledom, je v srcu že zagrešil prešuštvo.
29 Če te torej tvoje desno oko zavaja v greh, ga izkoplji in vrzi stran! Bolje je, da izgubiš enega svojih udov, kot da te vržejo v pekel.
30 Če te desna roka zapeljuje v hudo, jo odsekaj in vrzi proč. Bolje je tudi to, kot da te vržejo v pekel.”
31
“Doslej je veljalo: ‘Če se kdo hoče ločiti od svoje žene, naj ji da potrdilo o ločitvi.’32 Jaz pa vam pravim: Če se mož loči od svoje žene, čeprav ga ni prevarala z drugim, jo sili v zakonolomstvo. Kdor pa se poroči z ločeno ženo, je kriv zakonolomstva.”
33
“Tudi naslednji predpis poznate: ‘Ne prelomi prisege, ki si jo dal, temveč izpolni vse, kar si obljubil pred Bogom.’34 Jaz pa vam pravim: Nikar ne prisegajte! Če rečeš: ‘Nebo mi je priča!’ se sklicuješ na Božji prestol v nebesih.
35 Če pa kličeš za pričo zemljo, se povzdiguješ nad Boga, kajti zemlja je njegova last. Ne prisegajte pri Jeruzalemu, ker je to Božje mesto.”
36 “Tudi ne reci: ‘Dam glavo, da je tako!’ ker ne moreš storiti niti toliko, da ti zraste bel ali črn las.
37 Enostavno reci da ali ne. Kar pa je več od tega, prihaja od hudobnega.”
38
“Tudi to piše: ‘Kdor izlije drugemu oko, mora to plačati s svojim očesom. Kdor izbije drugemu zob, naj se mu zgodi enako.’39 Jaz pa vam pravim: ne branite se, če vam hočejo storiti kaj žalega. Če ti kdo da zaušnico, mu obrni še drugo stran!
40 Če ti kdo hoče vzeti srajco, mu daj tudi plašč!
41 Če kdo zahteva, da greš z njim kilometer, pojdi z njim dva kilometra.”
42
“Daj drugemu to, česar te prosi in ne odreci tistemu, ki si od tebe hoče karkoli izposoditi.43
Imate pregovor, ki pravi: ‘Ljubi bližnjega in sovražite sovražnike!’44 Jaz pa vam pravim: Ljubite sovražnike in molite za vse, ki vas sovražijo in preganjajo!
45 Tedaj boste ravnali kot otroci nebeškega Očeta. On namreč dopušča, da sije sonce dobrim in hudobnim in dež pošilja pobožnim in brezbožnim.
46 Ali bi radi dobili nagrado za to, ker ljubite tiste, ki vas ljubijo? To delajo tudi tisti, ki se ne menijo za Boga!
47 Če ljubeznivo pozdravljate le svoje prijatelje, ali je to kaj posebnega? To delajo tudi tisti, ki ne poznajo Boga.
48 Vi pa bodite tako popolni, kot je popoln vaš Oče v nebesih!”
1
“Varujte se, da ne bi delali dobro samo zato, da bi vas ljudje občudovali. V tem primeru ne morete od vašega Očeta v nebesih pričakovati nobenega plačila.2 Če nekaj daš revežu, ne govori na ves glas o tem, kakor to delajo hinavci. To pripovedujejo na vsakem bogoslužju in razglašajo po ulicah. Pričakujejo, da jih bodo vsi hvalili zaradi njihovih dobrih dejanj. Povem vam, da so ti ljudje že dobili plačilo za to.
3 Če nekomu pomagaš, naj tvoja levica ne ve, kaj dela desnica; nikomur ne pripoveduj o tem.
4 Tvoj Oče, ki vidi vse, ti bo poplačal.”
5
“Ne molite kakor hinavci! Oni radi postajajo v sinagogi ali na uličnih vogalih, da bi molili. Vsak naj bi jih videl. Pravim vam, da od Boga nimajo več kaj pričakovati.6 Kadar želiš moliti, pojdi v sobo, zapri vrata za seboj in moli. Tvoj Oče, ki pozna tudi tvoje najbolj skrite misli, te bo uslišal.
7 Ne ponavljajte kar naprej iste molitve, kot to delajo ljudje, ki ne poznajo Boga. Menijo, da bo Bog odgovoril, če bodo dovolj gostobesedni.
8 Ne tako, kajti vaš Oče dobro ve, kaj potrebujete, še preden ga prosite.
9
Vi molite takole: ‘Naš Oče v nebesih!10
Vzpostavi svoje kraljestvo.
Naj se zgodi tvoja volja na zemlji,
tako kakor se vse zgodi po tvoji volji v nebesih.
11
Tudi danes nam daj vse to,
kar potrebujemo za življenje.
12
Odpusti nam našo krivdo,
tako kot mi odpuščamo tistim,
ki so nam storili krivico.
13
Varuj nas tega, da bi podlegli skušnjavi,
in osvobodi nas hudobnega. Amen!’
14
Vaš Oče v nebesih vam bo odpustil, če vi odpustite ljudem, ki so vam storili krivico.15 Če pa vi nočete odpustiti, vam tudi Bog ne bo odpustil vaše krivde.”
16
“Ne postite se kakor hinavci! Oni hodijo okrog s trpečim izrazom na obrazu, da bi vsi videli, kaj jim pomeni njihova vera. To je za njih tudi plačilo, ki ga lahko pričakujejo.17 Kadar se postiš, pazi, kako izgledaš!
18 Nihče razen nebeškega Očeta naj ne opazi, da si se nečemu odpovedal. Tvoj Oče, ki ve za vse skrivnosti, te bo nagradil.”
19
“Na tem svetu si ne kopičite bogastva! Tukaj vse hitro izgubi svojo vrednost, lahko pa nas tudi okradejo.20 Zbirajte bogastvo v nebesih, ki nikoli ne bo izgubilo vrednosti in katerega noben tat ne bo mogel odnesti.
21 Kjer so vaši zakladi, tam bo vaše srce in vaše misli.”
22
“Skozi oko prihaja v tvoje telo svetloba. Če je tvoj pogled usmerjen samo na Boga, vidiš jasno.23 Če pa gledaš istočasno tudi na imetje, ne vidiš svojega cilja jasno pred očmi. Kako strašna pa bo tvoja duhovna tema, če si izgubil iz vida Božje zapovedi in zahteve!”
24
“Nihče ne more istočasno služiti dvema gospodarjema. Ali boste sovražili enega in izkazovali privrženost drugemu – ali pa obratno in boste navdušeni nad enim, drugega pa boste prezirali. Nemogoče je sužnjevati denarju in služiti Bogu istočasno.25 Zato vam pravim: Ne delajte si skrbi s tem, od kod boste dobili denar za hrano, pijačo in obleko. Življenje je pomembnejše kot jed in pijača in človek je več vreden, kot njegova obleka.
26 Poglejte ptice! Ne sejejo in ne žanjejo in nič ne nosijo v svoje shrambe. Vaš Oče v nebesih skrbi zanje. Ali menite, da ne skrbi še mnogo bolj za vas?
27 Pa tudi, če skrbite še toliko, ali s tem lahko podaljšate življenje samo za dan?
28 Zakaj si delate toliko skrbi z obleko? Poglejte lilije na travniku! Ne dela in ne skrbi za svojo obleko.
29 Pravim vam, da se sam kralj Salomon v vsej svoji slavi ni oblačil tako bogato kot one.
30 Če pa Bog skrbi da trava, ki danes zeleni na travniku, jutri pa jo bodo morda že sežgali, tako lepo raste, ali res mislite, da bo pozabil na vas? Ali tako malo zaupate Bogu?
31 Prenehajte se torej obremenjeni s skrbmi takole spraševati: ‘Ali bomo imeli dovolj hrane? Kaj pa bomo pili? Kaj bomo oblekli?’
32 Ali hočete živeti kot ljudje, ki ne poznajo Boga in se ukvarjajo samo s takimi mislimi? Vaš Oče v nebesih dobro ve, da potrebujete vse to.
33 Naj bo Božje kraljestvo na prvem mestu v vašem življenju, pa vam bo Bog dal vse, kar potrebujete.
34 Ne bojte se prihodnosti! Bog bo poskrbel tudi za jutrišnji dan.”
1
“Ne obsojajte drugih, pa tudi vas ne bodo obsojali.2 Tako kot ravnate z drugimi, bodo oni ravnali z vami.
3 Zakaj se razburjaš nad trnom v očesu svojega brata – nad njegovo majhno napako, – sam pa imaš bruno v svojem očesu?
4 Takole praviš: ‘Brat, pomagal ti bom, da se rešiš trna, ki ga imaš v očesu, ne vidiš pa da imaš v svojem očesu bruno!’
5 Hinavec! Najprej se reši svojega bruna, da bi videl, potem pa pomagaj bratu odstraniti trn iz njegovega očesa.
6 Tega, kar je za vas sveto, ne dajajte ljudem, ki tega ne znajo ceniti. Tistega, kar je za vas dragoceno, ne dajajte tistim, ki temu ne pripisujejo nobene vrednosti. Posmehovali se bodo vaši veri, nazadnje pa se bodo lotili še vas.”
7
“Prosite Boga in dal vam bo! Iščite in našli boste! Trkajte in odprl vam bo vrata!8 Kajti kdor prosi, dobi. Kdor išče, najde. Kdor trka, se mu odpre.
9 Če otrok prosi očeta, naj mu da kos kruha, ali mu bo dal kamen?
10 Če ga prosi, naj mu da ribo, ali mu bo dal strupeno kačo?
11 Če vi, trdosrčni, grešni ljudje, dajete vašim otrokom to, kar je dobro, koliko bolj bo vaš nebeški Oče dal dobre darove tistim, ki ga prosijo.
12 Tako, kot želite, da ljudje ravnajo z vami, ravnajte vi z njimi. To je v kratkem vsebina Svetega pisma.”
13
“Samo skozi zelo tesna vrata lahko pridete v nebeško kraljestvo. Nasprotno pa je pot v pekel široka in tudi vrata so široka. Mnogi se odločijo za to navidezno lagodno pot.14 Toda vrata, ki vodijo v življenje so tesna in pot, ki vodi tja, je ozka. Zato je le malo ljudi, ki se odločijo zanjo.”
15
“Pazite se tistih, ki širijo krive nauke! Takšni prihajajo preoblečeni v ovce, v resnici pa so krvoločni volkovi.16 Tako kakor spoznamo drevo po sadovih, prepoznamo tudi njih po dejanjih. Grozdja ne moremo trgati z robidovja, niti smokev s trnovega grma.
17 Zdravo drevo prinaša dobre sadove in bolno drevo slabe sadove.
18 Zdravo drevo ne more roditi slabih sadov, tako kot bolno drevo ne more roditi dobrih sadov.
19 Vsako drevo, ki ne prinaša dobrih sadov, posekamo in sežgemo.
20 Tudi človeka lahko spoznate po dejanjih.”
21
“Ne bodo prišli v nebeško kraljestvo tisti, ki mi kar naprej govorijo ‘Gospod’, temveč tisti, ki izpolnjujejo voljo mojega Očeta v nebesih.22 Ob dnevu sodbe bodo sicer mnogi dejali: ‘Gospod, saj smo v tvojem imenu govorili tisto, kar je bilo navdihnjeno od Boga! Izganjali smo demone in velike stvari smo podvzemali v tvojem imenu.’
23 Jaz pa jim bom odgovoril: ‘Pravzaprav vas nisem nikoli poznal. Poberite se izpred mojih oči, krivičniki!’ ”
24
“Kdor sliši moje besede in se ravna po njih, je moder. Lahko ga primerjamo človeku, ki gradi hišo na skalnatih tleh.25 Ko pride neurje in se vode zaženejo v hišo, se ne bo podrla, ker stoji na kamenitih tleh.
26 Kdor posluša mojo besedo in se ne ravna po njej, je tako nerazumen kot tisti, ki gradi svojo hišo na pesku.
27 Ko pride neurje in vode prestopijo bregove ter se vihar zaganja v hišo, se bo podrla z velikim hruščem.”
28
Jezus je končal svojo pridigo in množica se je čudila njegovemu nauku,29 kajti govoril jim je z avtoriteto in ne kakor njihovi verski učitelji.
1
Za Jezusom je šla velika množica, ko je šel z gore.2 Tedaj je prišel gobav človek in je pokleknil pred Jezusa: “Gospod, če hočeš, me lahko ozdraviš!”
3 Jezus se je dotaknil moža in rekel: “Hočem! Bodi zdrav!” Ta trenutek je gobavost izginila.
4 Jezus mu je naročil: “Nikomur ne pripoveduj o ozdravljenju, temveč pojdi takoj k duhovniku, da bi te pregledal. S seboj vzemi tudi žrtev, tako kot zahteva Mojzes v zakonu, da bodo vsi videli, da te je Bog ozdravil.”
5
Ko je Jezus dospel v Kafarnaum, je prišel k njemu oficir rimske čete6 in mu rekel: “Gospod! Ozdravi mojega služabnika! V postelji leži paraliziran in strašno trpi.”
7 Jezus je odgovoril: “S teboj pojdem in ga ozdravim.”
8 Oficir je odgovoril: “Gospod, nisem vreden, da te sprejmem v svojem domu. Če rečeš samo besedo, bo moj služabnik zdrav.
9 Tudi jaz imam predpostavljene, sam pa zapovedujem tistim, ki so mi podrejeni. Če nekomu izmed njih rečem: ‘Pojdi!’ gre. Če drugemu naročim: ‘Pridi!’ pride. Če rečem svojemu služabniku: ‘Stori to!’ stori.”
10 Ko je Jezus to slišal, se je zelo čudil. Obrnil se je k množici in dejal: “Verjemite mi, da take vere doslej nisem našel v Izraelu.
11 Povem vam pa, da bodo prišli mnogi ljudje z vseh koncev sveta in bodo praznovali v nebesih skupaj z Abrahamom, Izakom in Jakobom praznik veselja.
12 Tisti pa, ki so bili od začetka določeni za Božje kraljestvo, bodo dospeli v najhujšo temo, kjer bodo jokali in škrtali z zobmi.”
13 Potem je Jezus rekel oficirju: “Lahko greš! Tako, kot si verjel, se bo zgodilo.” Od tega trenutka je bil služabnik zdrav.
14
Ko je Jezus prispel na Petrov dom, je njegova tašča ležala v postelji z visoko vročino.15 Jezus jo je prijel za roko in vročina je padla. Lahko je celo vstala in stregla gostom.
16 Tega večera so prinesli k Jezusu mnoge ljudi, ki so jim gospodovali hudobni duhovi. Zadostovalo je, da je spregovoril besedo in obsedeni so bili svobodni hudobnih duhov, bolni pa so ozdraveli.
17 Tako se je izpolnila napoved preroka Izaije:
“Naše bolečine je vzel nase18
Ko je Jezus opazil, da je bila množica, ki ga je spremljala, vedno večja, je prosil učence, naj odveslajo na drugo stran jezera.19 Tedaj je prišel k njemu verski učitelj in mu dejal: “Učitelj, s teboj hočem iti, kamorkoli pojdeš!”
20 Jezus mu je odgovoril: “Lisice imajo svoje brloge in ptice gnezda, Sin človekov pa nima prostora, kjer bi si odpočil.”
21 Nekdo drug je prosil Jezusa: “Gospod, dovoli mi, da najprej pokopljem svojega očeta.”
22 Jezus mu je odvrnil: “Pojdi zdaj z menoj in prepusti mrtve tistim, ki živijo brez Boga, da jih pokopljejo!”
23 Potem je stopil v čoln in se s svojimi učenci odpeljal čez jezero.
24
Sredi jezera je nenadoma nastal strašen vihar, tako da so valovi butali ob čoln. Jezus pa je spal.25 Nato so ga učenci zbudili in prestrašeni kričali: “Gospod, pomagaj! Potapljamo se!”
26 Jezus je odgovoril: “Zakaj se bojite? Morali bi mi bolj zaupati!” Nato je vstal ter je zapretil vetru in valovom. Vihar se je takoj pomiril in jezero je bilo povsem mirno.
27 Vsi so se začudeni spraševali: “Kakšen človek! Celo veter in valovi ga poslušajo!”
28
Ko je Jezus s svojimi učenci na drugi strani jezera prišel v pokrajino Gadaro, sta jim pritekla nasproti dva moža, ki so jima gospodovali demoni. Stanovala sta v grobnih votlinah in sta bila tako nevarna, da se jima nihče ni upal približati.29 Začela sta kričati: “Kaj hočeš od nas, Božji Sin? Ali nas hočeš že zdaj mučiti?”
30 V bližini se je pasla čreda svinj.
31 Demoni so ga prosili: “Če nas že hočeš izgnati, nas pošlji v te svinje!”
32 Jezus jim je zapovedal: “Odidite!” Demoni so zapustili moža in odšli v svinje. Cela čreda se je zagnala s pobočja v jezero in potonila.
33 Pastirji so prestrašeni pobegnili v mesto, kjer so pripovedovali, kaj se je zgodilo, ko je Jezus osvobodil obsedenca.
34 Zdaj so mnogi ljudje odšli iz mesta, da bi srečali Jezusa. Prosili so ga, naj zapusti njihovo pokrajino.
1
Jezus se je povzpel v čoln in se odpeljal čez jezero nazaj v Kafarnaum, kjer je stanoval.2 Tam so mu na nosilih prinesli paraliziranega človeka. Ko je Jezus videl njihovo vero, je rekel bolnemu: “Ne boj se! Odpustil sem ti grehe!”
3 “Bogokletje! Ta človek se dela enakega Bogu!” so menili nekateri verski učitelji.
4 Jezus je vedel, kaj mislijo in jih je vprašal: “Zakaj imate tako hudobne misli?
5 Lahko je reči človeku: ‘Odpuščeni so ti grehi!’
6 Hočem pa vam dokazati, da niso to samo prazne besede, ampak da ima Sin človekov oblast na zemlji odpuščati grehe, s tem da bom ozdravil tega človeka.” Paraliziranemu je dejal: “Vstani, vzemi nosila in pojdi domov!”
7 Bolni je vstal in odšel domov.
8 Ljudje so se prestrašili, ko so to videli. Hvalili so Boga, ki je dal človeku tako moč.
9
Ko je Jezus šel skozi mesto, je videl carinika Mateja, ki je sedel pred carinarnico. “Pridi in hodi z menoj!” mu je rekel Jezus in Matej je takoj vstal in krenil z njim.10 Pozneje je bil Jezus s svojimi učenci Matejev gost. Matej je povabil mnoge izmed svojih prijateljev in tudi nekatere ljudi, ki so bili na slabem glasu.
11 “Zakaj se vaš učitelj druži s takimi prostaki?” so se razburjali farizeji.
12 Jezus je to slišal in je odgovoril: “Zdravi ne potrebujejo zdravnika, ampak bolni!”
13 Dodal je še: “Ko bi vendar že razumeli, kaj misli Bog, ko pravi: ‘Ne menim se za vaše žrtve in darila, temveč želim, da imate sočutje!’ Nisem prišel, da bi pozival pravične, temveč grešnike.”
14
Nekega dne so prišli Janezovi učenci k Jezusu in spraševali: “Zakaj se tvoji učenci ne postijo, kakor se postimo mi in farizeji?”15
“Ali naj bodo svatje žalostni, dokler je ženin še z njimi?” je vprašal Jezus. “Le prehitro bo prišel čas, ko jim bodo ženina vzeli. Takrat se bodo postili.16 Nihče ne krpa stare obleke z novim blagom. Staro blago se raztrga okrog nove zakrpe in luknja bo samo še večja.
17 Prav tako nihče ne naliva novega, kipečega vina v stare, preperele mehove. Ti bi se sicer razpočili, vino bi se razlilo, mehovi pa bi bili neuporabni. Tako tudi novo življenje zahteva nove uredbe.”
18
Ko se je Jezus še pogovarjal z njimi, je prišel k njemu predstojnik judovske sinagoge, padel pred njim na kolena in rekel: “Moja hči je pravkar umrla. Ti pa jo lahko oživiš. Pridi in položi nanjo svoje roke!”19 Medtem ko je bil Jezus z učenci na poti proti domu tega človeka,
20 se je neka žena, ki je že dvanajst let trpela zaradi težkih krvavitev, odzadaj dotaknila Jezusovega plašča.
21 Takole si je namreč mislila: “Če se ga samo dotaknem, bom gotovo ozdravela.”
22 Jezus se je obrnil, jo pogledal in dejal: “Ne skrbi! Tvoja vera te je ozdravila.” Ta trenutek je bila žena zdrava.
23 Jezus je prišel na dom predstojnika sinagoge. Ko je videl gnečo in slišal pogrebno glasbo, je dejal:
24 “Pojdite vsi ven! Deklica ni mrtva, ampak spi.” Posmehljivo so ga gledali.
25 Ko so vsi odšli, je Jezus vstopil v dekličino sobo in jo prijel za roko. Deklica je vstala in bila je zdrava.
26 Novica o tem dogodku se je kot blisk raznesla po vsej okolici.
27
Ko je Jezus šel dalje, sta za njim pritekla dva slepca in kričala: “Sin Davidov! Usmili se naju!”28 Šla sta za njim vse do hiše, kjer je stanoval. Jezus ju je vprašal: “Ali verujeta, da vama lahko pomagam?”
“Da, Gospod!” sta odgovorila.29 Tedaj se je dotaknil njunih oči in dejal: “Tako, kakor mi zaupata, naj se vama zgodi!”
30 Takoj sta spregledala. Jezus pa jima je naročil: “Nihče naj ne izve o vajinem ozdravljenju.”
31 Kljub temu sta odšla v mesto in sta pripovedovala o Jezusu.
32
Ko sta ta dva odšla, so mu pripeljali nemega človeka, ki mu je gospodoval hudobni duh.33 Jezus je izgnal tega demona in človek je takoj spregovoril. Ljudje so se temu zelo čudili in so dejali: “Kaj takega se še nikoli ni zgodilo v Izraelu!”
34 Verski učitelji pa so jim govorili: “Njegova moč prihaja od poglavarja demonov, zato lahko osvobaja ljudi hudobnih duhov.”
35
Potem je Jezus potoval skozi mnoga mesta in vasi. Govoril je v sinagogah in povsod po deželi oznanjal novico o Božjem kraljestvu. Kamorkoli je prišel, je ozdravljal vse bolezni in lajšal trpljenje ljudi.36 Ko je videl mnoge, ki so hodili za njim, je imel sočutje z njimi. Bili so nemočni in prestrašeni, brez cilja in brez upanja. Bili so kakor ovce brez pastirja.
37 “Žetev je ogromna, delavcev pa je malo,” je rekel Jezus svojim učencem.
38 “Zato prosite Boga, ki je gospodar žetve, da pošlje več delavcev, ki bodo spravljali žetev.”
1
V tem času je Jezus poklical k sebi svojih dvanajst učencev in jih pooblastil, da izganjajo hudobne duhove in ozdravljajo bolne.2 To so imena dvanajsterih apostolov: Simon, ki so ga imenovali tudi Peter in njegov brat Andrej; Jakob, Zebedejev sin in njegov brat Janez;
3 Filip in Bartolomej, Tomaž in Matej, ki je bil včasih carinik; Jakob, Alfejev sin in Tadej;
4 Simon, borec za svobodo in Juda Iškarijot, ki je pozneje izdal Jezusa.
5
Teh dvanajst je Jezus poslal in jim dal to navodilo: “Ne hodite k poganom ali v mesta Samarijanov,6 temveč pojdite k ljudem, ki so Izraelci ter so se oddaljili od Boga.
7 Njim ponesite naslednje sporočilo: ‘Zdaj prihaja Božje kraljestvo!’
8 Ozdravljajte bolne, mrtve vračajte v življenje, gobave očiščujte gobavosti in izganjajte demone! Vse to delajte, ne da bi kaj zahtevali kot plačilo, kajti zastonj ste dobili moč za ta dela.
9 Na pot ne jemljite denarja,
10 niti torbe z obleko, ali čevljev, ali popotne palice. Bog bo skrbel za vas.
11 Ko pridete v mesto ali v vas, poiščite nekoga, ki vas bo rad sprejel. Tam ostanite, dokler ne krenete dalje.
12 Ko vstopite v hišo, zaželite stanovalcem naj jim gre dobro in recite: ‘Mir naj bo z vami!’
13 Če vas sprejmejo, bo mir, ki ga prinašate, ostal v tej hiši. Če pa vas ne sprejmejo, ne bo ostal pri njih Božji mir.
14 Če v kakšnem mestu ali vasi niste dobrodošli in nočejo poslušati vašega sporočila, odidite in ne skrbite več za tiste ljudi! Otresite prah s svojih nog kot znak, da bo Bog kaznoval tisto mesto.
15 Povem vam, da bo prebivalcem Sodome in Gomore ob dnevu sodbe laže kot ljudem takega mesta!”
16
“Pošiljam vas kakor ovce med volkove. Bodite modri kakor kače in blagi kakor golobje.17 Pazite se ljudi! Vodili vas bodo pred sodišča in v sinagogah vas bodo bičali.
18 Zaradi mene vas bodo zasliševali pred vladarji in kralji. Tam boste imeli priložnost pripovedovati o meni, kajti vsi narodi morajo to slišati.
19 Ko vas bodo zasliševali, ne skrbite, kaj boste govorili. Bog vam bo namreč dal pravo besedo ob pravem času.
20 Ne boste govorili vi, ampak bo Duh vašega Očeta v nebesih govoril skozi vas.
21 Brat bo izročal brata v smrt. Očetje bodo izdajali svoje lastne otroke. Otroci se bodo upirali staršem in jih morili.
22 Ves svet vas bo sovražil, ker ste moji otroci. Kdor pa bo izdržal do konca, bo rešen.
23 Če vas bodo preganjali v enem mestu, bežite v drugo. Zagotavljam vam, da se bo Sin človekov vrnil, še preden boste obiskali vsa mesta v Izraelu.
24 Učenec ni večji kot njegov učitelj in služabniku ni bolje kakor gospodarju.
25 Lahko ste zadovoljni, če se vam godi tako kot vašim učiteljem in Gospodu. Če pa so gospodarja hiše imenovali ‘hudiča’, kaj bodo šele rekli vam?”
26
“Ne bojte se tistih, ki vam pretijo. Skrivnosti o Božjem kraljestvu, ki vam jih pripovedujem, je treba oznaniti ljudem.27 Kar vam pripovedujem v temi, razglasite, ko bo najbolj svetel dan. Kar vam šepetam na ušesa, povejte vsemu svetu.
28 Ne bojte se tistih, ki lahko umorijo samo vaša telesa, ne pa tudi vaše duše. Boga se bojte, ki lahko telo in dušo vrže v pekel.
29 Koliko je vreden vrabec na strehi? Pa vendar niti eden ne pade mrtev na zemljo, če vaš Oče tega ne dopusti.
30 Celo vsi vaši lasje na glavi so prešteti.
31 Zato pa se ne bojte! V Božjih očeh imate večjo vrednost kakor jata vrabcev.
32 Kdor me javno prizna za Gospoda, se bom zanj zavzel pred mojim Očetom v nebesih.
33 Kdor pa skriva pred ljudmi, da je na moji strani, se zanj tudi pred mojim nebeškim Očetom ne bom potegoval.”
34
“Nikar ne mislite, da sem prišel na zemljo, da bi prinesel mir. Nasprotno, prinesel sem borbo!35
Oče se bo zoperstavil sinu,36
Najhujše sovražnike boste imeli
v lastni družini.
37
Kdor ljubi očeta ali mater, sina ali hčer bolj kot mene, ni vreden, da pripada meni.38 Kdor ni pripravljen vzeti nase tega bremena in iti za menoj, ne more pripadati meni.
39 Kdor se z vsemi močmi bori za svoje življenje, ga bo nazadnje izgubil. Kdor pa svoje življenje zastavi zame, bo večno živel.”
40
“Kdor sprejme vas, sprejme mene in kdor mene sprejme, sprejme Boga, ki me je poslal.41 Kdor sprejme glasnika veselega sporočila, bo dobil plačilo prav tako kot glasnik sam. Kdor sprejme pobožnega človeka, ker živi z Bogom, bo sprejel enako plačilo.
42 Kdor osveži s požirkom vode nekoga zato, ker je moj učenec, nikakor ne bo ostal brez plačila. Na to se lahko zanesete!”
1
Potem ko je Jezus dal dvanajsterim učencem ta navodila, je krenil dalje, da bi v ostalih mestih po deželi oznanjeval novico o rešitvi.2
Janez Krstnik je bil takrat v ječi in je tam slišal o Jezusovih dejanjih. Svoje učence je poslal k Jezusu z vprašanjem:3 “Ali si res ti Rešitelj, ki naj bi prišel, ali naj čakamo drugega?”
4
Jezus je odgovoril: “Vrnite se k Janezu in mu pripovedujte, kaj ste doživeli:5 slepi vidijo, hromi hodijo, gobavi ozdravljajo, gluhi slišijo, mrtvi se vračajo v življenje in ubogi slišijo veselo novico.
6 Poleg tega mu recite: ‘Srečen je vsak, ki ne izgubi vere zaradi mene.’ ”
7
Ko so Janezovi učenci odšli, se je Jezus obrnil k množici, ki ga je obkrožala in vprašal: “Kaj ste pričakovali, da boste videli, ko ste šli k Janezu v puščavo? Ali ste hoteli videti suho bilko, ki jo veter ziblje sem ter tja?8 Ali pa ste hoteli videti človeka v razkošnih oblačilih? V tem primeru bi morali iti v kraljevo palačo!
9 Ali pa ste hoteli srečati preroka? Da, Janez je prerok in celo več kot to.
10 Janez je mož, o katerem beremo:
‘Pred teboj pošiljam svojega glasnika,11
Zagotavljam vam: Od vseh ljudi, kar jih je bilo kdajkoli rojenih, ni bilo pomembnejšega človeka od Janeza Krstnika. Vendar bodo najmanjši v nebeškem kraljestvu večji od njega.12 Odkar je prišel Janez Krstnik, gradi Bog svoje kraljestvo, čeprav mnogi nasilneži poskušajo to preprečiti.
13 Ves zakon in preroki vse do Janeza so napovedovali to, kar se zdaj dogaja.
14 Pomembno je, da spoznate, da je on v marsičem podoben preroku Eliji in da je ta, ki naj bi prišel, ko bo nastopilo Božje kraljestvo.
15 Dobro prisluhnite temu, kar vam govorim!”
16
“Kako naj opišem ljudi današnjega časa? Podobni so otrokom, ki se igrajo na ulici in pravijo svojim prijateljem:17
‘Ko smo se igrali svatbo,18
Janez se je pogosto postil in ni pil vina. Tedaj ste govorili: ‘Hudobni duh se ga je polastil.’19 Zdaj je prišel Sin človekov, ki jé in pije kakor vsi drugi, pa pravite: ‘Požrešnež in pijanec je. In njegovi prijatelji so prestopniki in drugi ničvredneži.’ Na koncu pa se bo pokazalo, kako prav ima Božja modrost v življenju tistih, ki so dovolili, da jih Božja modrost vodi.”
20
Potem je Jezus karal mesta, v katerih je storil največ čudežev, pa se vendar niso obrnila k Bogu:21 “Gorje vam, prebivalci Horazina in Betsajde! Če bi se namreč čudeži, ki ste jim bili vi priče, zgodili v pristaniških mestih Tiru in Sidonu, bi se njuni prebivalci davno iskreno kesali za svoje grehe in spremenili način življenja.
22 Ob dnevu sodbe bo Tiru in Sidonu laže kakor vam!
23 In ti, slavno mesto Kafarnaum, zrušilo se boš v pekel! Če bi se dejanja, ki si jim bilo priča ti, zgodila v Sodomi, bi mesto še danes stalo.
24 Vedi, da bo Sodomi in Gomori ob dnevu sodbe laže kakor tebi!”
25
Jezus je molil: “Moj Oče, gospodar nebes in zemlje, zahvaljujem se ti, da si prikril resnico tistim, ki mislijo, da so pametni in si jo razodel nevednim.26 Da, Oče, taka je bila tvoja volja.
27 Moj Oče mi je dal vso moč. Samo Oče pozna Sina in nihče ne pozna Očeta, samo Sin in tisti, ki jim ga je Sin razodel.”
28
“Pridite k meni vsi, ki trdo delate in vi, ki padate pod težkimi bremeni. Omogočil vam bom, da si boste odpočili.29 Podredite se mojim zahtevam in živite v skladu z njimi. Dovolite, da vas jaz učim! Blago in ponižno prihajam. Pri meni boste našli to, kar more dati vašemu življenju smisel in počitek.
30 Moj jarem je namreč lahek in prav tako tudi moje breme.”
1
Neke sobote je šel Jezus s svojimi učenci skozi žitna polja. Učenci so bili lačni, zato so trgali klasje, da bi jedli zrnje.2 Ko so farizeji to videli, so se pritožili Jezusu in rekli: “Tvoji učenci kršijo Božje zapovedi! V soboto žanjejo žito!”
3 Na to jim je Jezus odgovoril: “Ali niste brali zgodbe o kralju Davidu in njegovih prijateljih? Ko so bili lačni,
4 so šli v Božji dom in jedli posvečen kruh, ki so ga smeli jesti samo duhovniki.
5 Ali niste poleg tega tudi brali v zakonu, da duhovniki skrunijo soboto s svojim delom v templju? Vendar so kljub temu brez krivde.
6 Samo to vam bom povedal: tukaj je nekdo, ki velja več kakor tempelj.
7 Če bi razumeli, kaj pomeni: ‘Ne menim se za vaše žrtve in darila, temveč želim, da imate sočutje!’ ne bi obsojali tistih, ki so nedolžni.
8 Sin človekov ima pravico odločati, kaj je dovoljeno delati v soboto in kaj ni.”
9
Po teh besedah je Jezus šel dalje in je prišel v sinagogo.10 Tam je opazil človeka s pohabljeno roko. Farizeji so ga vprašali: “Ali dopušča Božji zakon, da v soboto ozdravljaš?” S tem so poskušali najti nekaj, za kar bi ga lahko zatožili.
11 Jezus je odgovoril: “Če ima nekdo med vami samo eno ovco, pa mu v soboto pade v vodnjak, ali je ne bo takoj izvlekel?
12 Človek pa je vreden mnogo več kot ovca! Torej je dovoljeno v soboto delati dobro.”
13 Potem je velel možu: “Iztegni roko!” Poslušal je in njegova roka je bila zdrava.
14
Po tem dogodku so se farizeji dogovarjali, kaj bi mogli storiti, da bi Jezusa umorili.15 Jezus pa je vedel, kakšne namene imajo, zato je odšel od njih. Mnogi so šli za njim, on pa je ozdravljal vse bolnike.
16 Vendar jim je prepovedal, da bi o tem pripovedovali drugim.
17
Tako se je uresničilo to, kar je napovedal prerok Izaija:18
“To je moj služabnik, ki sem ga izbral.19
Ne bo se bojeval, niti prepiral.
Njegovega glasu ne bo slišati na ulici.
20
Nalomljenega trsta ne bo prelomil
in tlečega stenja ne bo pogasil.
Resnico bo vodil do zmage.
21
Zato bo on upanje vsega sveta.”
22
Potem so pripeljali k njemu moža, ki je bil slep in nem, ker mu je gospodoval hudobni duh. Jezus ga je ozdravil in spet je lahko govoril in videl.23 Ljudje so razburjeni govorili: “Ali ni morda ta Jezus vendarle obljubljeni Rešitelj, Davidov sin?”
24 Ko so farizeji to slišali, so rekli: “Demone izganja, ker mu Belcebub, poglavar demonov, daje moč za to.”
25
Jezus je vedel, kaj mislijo, zato je odvrnil: “Neenotno kraljestvo bo propadlo. Neenotno mesto ali družina ne more obstati.26 Če satan izganja satana, se bori sam proti sebi in uničuje svoje kraljestvo.
27 Če je tako, kot trdite, da izganjam hudobne duhove s pomočjo satana, s čigavo pomočjo jih potem izganjajo vaši ljudje? Sami sebi boste sodniki.
28 Če pa izganjam demone z Božjim Duhom, potem priznajte, da je pri vas nastopilo Božje kraljestvo!
29 Kako bi namreč kdorkoli mogel vdreti v hišo močnega moža in ga oropati? Poprej ga mora zvezati, potem pa mu lahko kaj odnese.
30 Dejstvo je, da, kdor ne zbira z menoj, razsiplje. Kdor se povsem ne opredeli zame, škoduje moji stvari.”
31 Zato vam pravim: Vsak greh, da, celo bogokletje bo odpuščeno. Kdor pa prekolne Svetega Duha, ne bo našel odpuščanja.
32 Kdor se upira Božjemu Sinu, temu bo odpuščeno, kdor pa zavestno govori proti Božjemu Duhu, ne bo nikoli in nikjer našel odpuščanja.
33
“Kakršno je drevo, takšen je tudi sad! Dobro drevo prinaša dobre sadove, slabo drevo prinaša slabe sadove.34 Hudičevo seme! Kako bi le mogli vi, ki ste polni laži, govoriti kaj dobrega? Po besedah prepoznamo, kaj je v človekovem srcu.
35 Kadar govori dober človek, pride na dan tisto dobro, ki je v njegovem srcu. Človek s hudobnim srcem pa je poln strupa in kadar govori, lahko vsi to opazijo.
36 To vam pravim zato, ker boste ob sodnem dnevu morali dati odgovor za vsako hudobno besedo, ki ste jo izgovorili.
37 Vaše besede odločajo o vaši prihodnosti. One so merilo, na osnovi katerega boste opravičeni ali obsojeni.”
38
Nekaj verskih učiteljev in farizejev je pristopilo k Jezusu in zahtevalo: “Naredi pred našimi očmi čudež, na osnovi katerega bomo lahko vedeli, če si zares prišel od Boga!”39 Jezus jim je odgovoril: “To hudobno, brezbožno ljudstvo zahteva vedno nove dokaze (da sem Mesija). Ne boste videli nobenega drugega znamenja razen tega, kar se je zgodilo s prerokom Jonom.
40 Jona je bil tri dni in tri noči v trebuhu velike ribe. Prav tako bo Sin človekov tri dni in tri noči v grobu.
41 Prebivalci Niniv vas bodo ob dnevu sodbe obsodili, kajti oni so se skesali. Potem ko so slišali Jonovo pridigo, so zapustili grešno življenje in se obrnili k Bogu. Ta, ki stoji pred vami, pa je večji kot Jona. (In vi mu ne verujete!)
42 Kraljica z juga bo nastopila kot priča zoper to ljudstvo ob dnevu sodbe in ga obsodila. Ona je prišla od daleč, da bi slišala o modrosti kralja Salomona. Ta pa, ki stoji pred vami, je večji od Salomona. Vendar nočete verjeti njegovim besedam.”
43
“Ko izženemo demona, tava nemiren okrog, dokler ne najde nove žrtve. Če pa je ne najde,44 sklene: ‘Vrnem se v hišo, iz katere sem prišel.’ Ko se vrne, najde staro stanovanje nenaseljeno, pometeno in urejeno.
45 Tedaj poišče sedem drugih duhov, ki so hujši kakor on. Skupaj se naselijo v človeku, ki postane zdaj še hujši kot je bil poprej. Prav tako se bo zgodilo tudi s tem brezbožnim ljudstvom.”
46
[46-47] Ko je Jezus še govoril v nabito polni hiši, so prišli njegova mati in bratje in so želeli govoriti z njim.47
48 On pa je vprašal: “Kdo je moja mati? Kdo so moji bratje?”
49 Pokazal je na svoje učence: “Poglejte te može, oni so moja mati in moji bratje.
50 Vsak namreč, ki posluša mojega Očeta v nebesih, je moj brat, moja sestra in moja mati.”
1
Tega dne je Jezus zapustil hišo in sedel na obalo jezera.2 [2-3] Kmalu se je okrog njega zbrala velika množica ljudi. Zato je stopil v čoln in jim govoril v prispodobah. Ljudje so stali na obali in ga poslušali.
“Neki kmet je posejal seme.3
4 Pri tem je nekaj zrnja padlo na poljsko pot. Takoj so priletele ptice in ga pozobale.
5 Drugo seme je padlo na kamnita tla, kjer je bila samo tanka plast zemlje. Tukaj je seme hitro vzklilo.
6 Sonce je pripekalo in mlade rastlinice so se posušile, ker korenine niso imele dovolj zemlje.
7 Nekaj zrnja je padlo med trnje, ki je mlade rastlinice zadušilo.
8 Preostalo seme pa je padlo na dobra tla, raslo je in rodilo trideseteren, šestdeseteren in celo stoteren pridelek.
9 Prisluhnite temu, kar vam govorim!”
10
Pozneje so prišli učenci in ga vprašali: “Zakaj uporabljaš prispodobe, ko govoriš ljudem?”11 Jezus je odgovoril: “Vi razumete skrivnosti o Božjega kraljestva, za druge pa je to skrito.
12 Kdor že nekaj ima, bo dobil še več, tako da bo imel več kot dovolj, kdor pa nima, mu bo vzeto tudi tisto malo, kar ima.
13 Zato govorim v prispodobah.
Kajti čeprav imajo oči, ničesar ne vidijo14
S tem se je uresničilo to, kar pravi prerok Izaija: ‘Poslušajo, pa ne razumejo.15
Ti ljudje imajo zamračen razum.
Mašijo si ušesa
in zapirajo oči,
da ne bi videli s svojimi očmi
in slišali s svojimi ušesi
ter razumeli s svojim umom
in se obrnili k meni, pravi Gospod,
jaz pa bi jih ozdravil.’
16
Lahko ste srečni, ker vaše oči vidijo in z ušesi slišite.17 Pravim vam: Mnogi preroki in pobožni ljudje so želeli videti, kar vidite vi in slišati, kar vi slišite, vendar niso tega niti videli niti slišali.”
18
“Razložil vam bom zgodbo o kmetu, ki je posejal seme.19 Kdor sliši sporočilo o Božjem kraljestvu, pa ga ne vzame resno, k tistemu pride satan in pobere seme iz njegovega srca. Poljska pot, na katero pade del semena, je slika takega človeka.
20 Kamnita tla so slika človeka, ki sliši sporočilo in ga z veseljem sprejme.
21 Če pa ima zaradi vere težave, ali ga preganjajo, je njegovega navdušenja kmalu konec.
22 Tla, ki so prerasla s trnjem, so slika človeka, ki sliši sporočilo in začenja živeti v skladu z njim. Vsakodnevne skrbi in želja za visokim standardom življenja zadušijo Božjo besedo. Tako ostane vse po starem.
23 Dobra tla so kakor človek, ki sliši sporočilo, ga razume in potem prinaša trideseteren, šestdeseteren in stoteren sad.”
24
Jezus je povedal še drugo zgodbo: “Božje kraljestvo lahko primerjamo kmetu, ki je posejal dobro seme na svojem polju.25 Neke noči, ko so vsi spali, je prišel sovražnik in posejal plevel med pšenico in odšel.
26 Ko je seme vzklilo, je tudi plevel začel rasti.
27 Potem so prišli h kmetu njegovi delavci in ga vprašali: ‘Ali nisi posejal dobrega semena na njivi? Od kod je torej toliko plevela?’
28 ‘Tega je gotovo posejal moj sovražnik,’ je odgovoril kmet. ‘Ali naj populimo plevel?’ so vprašali delavci.
29 ‘Ne, kajti tako lahko populite tudi pšenico.
30 Pustite, naj vse raste do žetve. Tedaj bom zapovedal žanjcem: “Zberite najprej plevel in ga sežgite! Pšenico pa odnesite v moje žitnice!” ’ ”
31
Jezus jim je pripovedoval še drug primer: “Z Božjim kraljestvom je tako kot z zrnom gorčice, ki ga posejemo na polju.32 To je majhno seme, toda ko vzklije in zraste, postane iz njega velika rastlina, da, pravo drevo, v katerem lahko gnezdijo ptice.
33 Božje kraljestvo lahko primerjamo tudi kvašenemu testu, ki ga potrebuje žena, da bi spekla kruh. Najprej vzame veliko količino moke, vanjo pa zamesi nekoliko kvašenega testa, ki vse skvasi.”
34 Jezus je vedno znova uporabljal prispodobe, kadar je govoril ljudem. V nobeni njegovi pridigi niso manjkale.
35 Tukaj se je uresničila prerokova beseda: “Govoril jim bom v prispodobah. Skrivnosti, ki so bile skrite od začetka sveta, jim bom razodel.”
36
Potem je Jezus razpustil množico in odšel v hišo. Pozneje so ga učenci prosili: “Razloži nam primer o plevelu na polju.”37 Jezus jim je razložil: “Sin človekov sam je poljedelec, ki seje dobro seme.
38 Njiva je svet, seme je ljudstvo Božjega kraljestva, plevel so ljudje, ki služijo hudobnemu.
39 Sovražnik, ki poseje plevel med pšenico, je hudič. Žetev je konec sveta in žanjci so angeli.
40 Kot ločijo plevel od pšenice in ga sežgejo, tako bo tudi na Božji sodbi s svetom:
41 Sin človekov bo poslal svoje angele. Iz Božjega kraljestva bodo izločili vse, kar je hudobno in kar zavaja v greh
42 ter sežgali v ognju. Tam bodo jokali in škrtali z zobmi.
43 Vsi pa, ki delajo Božjo voljo, se bodo svetili v kraljestvu svojega Očeta kakor sonce. Prisluhnite temu, kar vam pripovedujem!”
44
“Božje kraljestvo je kot skrit zaklad, ki ga človek najde na polju, potem pa ga spet zakoplje. Ves vesel proda vse, kar ima, da bi lahko kupil njivo in tako dobil z njo tudi zaklad.45
Kdor hoče priti v Božje kraljestvo, mora storiti tako, kakor stori trgovec, ki išče dragocene bisere.46 Ko najde biser neprecenljive vrednosti, proda vse, kar ima, da bi ga mogel kupiti.”
47
“Božje kraljestvo lahko primerjamo tudi mreži, ki jo vržemo v morje in v katero se ujamejo mnoge raznovrstne ribe.48 Ko je mreža polna, jo potegnejo na suho in izberejo užitne ribe ter jih vržejo v košaro. Neužitne pa zmečejo proč.
49 Tako bo tudi na koncu sveta. Prišli bodo angeli ter ločili hudobne od pravičnih
50 ter jih vrgli v peklenski ogenj. Tam bodo jokali in škrtali z zobmi, toda nihče jim ne bo mogel pomagati.
51
Ali razumete vse to?” “Da,” so odgovorili, “razumemo!”52 Jezus pa je dodal: “To pomeni, da vsak verski učitelj, ki je postal učenec v Božjem kraljestvu, iz svojih izkušenj lahko pripoveduje o novem kakor tudi o starem.”
53
Potem ko je Jezus povedal te primere,54 se je napotil nazaj v svoj rodni kraj in tam je govoril v sinagogi. Vsi so se čudili in spraševali: “Od kod mu ta modrost in sila, da dela čudeže?
55 On je vendar tesarjev sin. Njegovo mater Marijo poznamo in tudi njegove brate Jakoba, Jožefa in Judo.
56 Ali ne živijo vse njegove sestre tu pri nas? Kako bi le mogel biti on kaj posebnega?”
57 Jezili so se nanj. Tedaj pa je Jezus dejal: “Prerok ne dobi nikjer tako malo priznanja kot v svoji domovini in v svoji družini.”
58 Ker mu v njegovem mestu niso verovali, je tam storil le malo čudežev.
1
Ko je kralj Herod slišal, kaj pripovedujejo o Jezusu,2 je rekel svojim ljudem: “To mora biti Janez Krstnik! Vstal je od mrtvih! Zato lahko tudi dela take čudeže.”
3 Herod je namreč izdal nalog, naj Janeza Krstnika vržejo v ječo, ker je Herodiada, njegova ljubica, želela tako. Ona je bila pravzaprav žena njegovega brata Filipa.
4 Janez pa mu je rekel: “Ni prav, da se poročiš z ženo svojega brata!”
5 Herod bi Janeza najraje dal umoriti; tega pa si ni upal storiti, ker se je bal ljudstva, ki je imelo Janeza za preroka.
6 Ko je Herod praznoval rojstni dan, je plesala hči njegove ljube pred gosti. Kralju je bilo to tako všeč,
7 da ji je obljubil s prisego: “Dam ti vse, kar želiš.”
8 Zaprosila je kralja, kot ji je prišepnila mati: “Takoj naj mi prinesejo na krožniku glavo Janeza Krstnika.”
9 Ta prošnja je Heroda spravila v zadrego. Ker pa je obljubil pred vsemi gosti, je zapovedal,
10 naj Janeza v ječi obglavijo.
11 Prinesli so glavo na krožniku in jo dali dekletu. Ona pa jo je izročila svoji materi.
12 Janezovi učenci so odnesli mrtvo telo in ga pokopali. Potem so povedali Jezusu, kaj se je zgodilo.
13
Ko je Jezus to slišal, se je s čolnom odpeljal v oddaljen kraj. Želel je biti sam. Ljudje pa so opazili, kam se je namenil in so v mnogih skupinah z vseh strani krenili peš za njim.14
Ko je Jezus stopil iz čolna in videl mnogo ljudstva, je imel sočutje z njimi ter je ozdravil bolne.15 Proti večeru so prišli učenci k njemu in dejali: “Pozno je že in tukaj je samoten kraj. Pošlji ljudi odtod, naj gredo v vasi in si kupijo hrano!”
16 Jezus pa je odgovoril: “To ni potrebno. Vi jim dajte hrano!”
17 “Mi imamo samo pet hlebov in dve ribi tukaj!” so menili učenci.
18 “Prinesite mi jih!” je rekel Jezus.
19 Ljudem je naročil, naj posedejo po travi. Vzel je pet hlebov in dve ribi, obrnil pogled k nebu in se zahvalil Bogu. Potem je razlomil kruh, učenci pa so ga razdelili ljudstvu.
20 Vsi so se najedli. Ko so na koncu pobrali ostanke, jih je bilo dvanajst polnih košar.
21 Najedlo se je kakih pet tisoč mož poleg žensk in otrok.
22
Potem je Jezus zapovedal svojim učencem naj sedejo v čoln in odveslajo na nasprotno obalo jezera. Sam je še ostal, da bi razpustil množico.23 Nato je odšel na goro, da bi molil. Znočilo se je.
24 Učenci na jezeru so se znašli v stiski. Začel je pihati strašen veter in na vso moč so se trudili, da se čoln ne bi prevrnil.
25 Zjutraj okrog četrte ure je Jezus po vodi prišel k njim.
26 Ko so ga zagledali, so od strahu začeli kričati, ker so mislili, da je pošast.
27 Jezus pa jih je brž nagovoril: “Jaz sem, ne bojte se!”
28 Tedaj je Peter zaklical: “Gospod, če si res ti, ukaži, da pridem k tebi po vodi.”
29 “Pridi!” je odgovoril Jezus. Peter je stopil iz čolna in šel po vodi Jezusu nasproti.
30 Ko pa je videl visoke valove, se je Peter prestrašil in v tem trenutku se je začel potapljati. “Gospod, pomagaj mi!” je zakričal.
31 Jezus je iztegnil roko, ga prijel in dejal: “Ali imaš tako malo vere, Peter? Zaupaj mi vendar!”
32 Ko sta nato oba stopila v čoln, se je vihar pomiril.
33 Tedaj so ostali učenci padli pred Jezusa in priznali: “Ti si zares Sin Božji!”
34
V Genezaretu so se izkrcali.35 Ko so ljudje prepoznali Jezusa, so poslali glasnike v bližnje kraje in prinesli so mu bolnike.
36 Ti so se poskušali dotakniti njegove obleke in vsi, ki so to storili, so ozdraveli.
1
Kmalu za tem je prišlo nekaj verskih učiteljev in farizejev iz Jeruzalema k Jezusu in ga vprašalo:2 “Zakaj se tvoji učenci ne držijo naših starih tradicij? Ne umivajo si rok pred jedjo.”
3
Jezus jim je postavil tole vprašanje: “Zakaj pa vi z vašimi predpisi kršite Božje zapovedi?4 Takole se glasi ena izmed Božjih zapovedi: ‘Spoštuj očeta in mater! Kdor zaničuje svoje starše, mora umreti!’
5 [5-6] Vi pa pravite: ‘Če kdo reče svojim staršem, ki so v potrebi, da jim ne more pomagati, ker je svoje premoženje zapisal templju, ne krši Božje zapovedi.’ Tako z vašimi predpisi razglašate Božjo zapoved kot neveljavno.
6
7 Hinavci, ki se delate navidez svete! Izaija je čisto prav povedal o vas:
8
‘Ti ljudje znajo lepo govoriti o Bogu,9
Njihova služba Bogu nima nobene vrednosti,
ker so Božje zapovedi zamenjali s svojimi človeškimi.’ ”
10
Potem je Jezus poklical množico k sebi: “Poslušajte, kaj vam pravim in zapomnite si:11 Človek ni nečist zaradi tega, kar pride vanj, ampak zaradi tega, kar pride iz njega. To ga lahko loči od Boga.”
12 Potem so učenci pristopili k Jezusu in ga vprašali: “Ali veš, da si s tem razjezil farizeje?”
13 Jezus je odgovoril: “Vsako rastlino, ki je ni zasadil moj nebeški Oče, bodo izpulili.
14 Ne dopustite, da bi vas preplašili! Oni bi radi vodili tiste, ki so slepi, pa sami ne vidijo. Skupaj s slepimi, ki jih želijo voditi, bodo padli v prepad.”
15 Tedaj je Peter dejal: “Tega nismo razumeli.”
16 “Tudi vi tega še vedno niste doumeli?” je vprašal Jezus.
17 “Ali vam ni jasno, da vse, kar človek jé, najprej prebavi potem pa izloči?
18 Hudobne besede pa pridejo iz hudobnega srca in onečistijo človeka, ki jih izgovori.
19 Iz srca pridejo hudobne misli, ki potem pripeljejo do umora, prešuštva, poželenja, kraje, laži in obrekovanja.
20 To stori človeka nečistega pred Bogom, ne pa to, da sede za mizo z neumitimi rokami.”
21
Potem je Jezus zapustil to okolico in se podal v okolico mest Tira in Sidona.22 Tam ga je srečala žena, ki ni bila Judinja in ga prosila: “Gospod, Sin Davidov, usmili se me! Mojo hčerko strašno muči nečisti duh.”
23 Jezus pa se ni zmenil zanjo. Učenci so mu govorili: “Pošlji jo proč! Vidiš, da neprestano kriči za nami.”
24 Potem je rekel ženi: “Imam nalogo, da pomagam samo tistim, ki pripadajo izraelskemu ljudstvu.”
25 Ona pa je prišla še bliže, vrgla se je na tla pred njim in moledovala: “Gospod, pomagaj mi!” Jezus je spet odgovoril:
26 “Ni prav, da vzamemo kruh otrokom in ga vržemo psom.”
27 “Res je,” je odvrnila žena, “vendar psički jedo drobtinice, ki padajo z gospodarjeve mize.”
28 Jezus ji je odgovoril: “Velika je tvoja vera. Kar si pričakovala, naj se zgodi.” Ta trenutek je njena hči ozdravela.
29
Jezus se je vrnil h Genezaretskemu jezeru. Povzpel se je na goro in tam sedel.30 K njemu je prišla velika množica. Med njimi so bili hromi, slepi, pohabljeni, nemi in mnogi drugi bolniki. Privedli so jih k Jezusu in vse je ozdravil.
31 Ljudje niso mogli razumeti, da nemi govorijo, hromi hodijo in slepi vidijo. Slavili so Izraelovega Boga, ko so vse to videli.
32
Jezus je nato poklical k sebi svoje učence: “Ti ljudje se mi smilijo. Že tri dni so pri meni in nimajo kaj jesti. Nočem jih poslati lačne odtod, spotoma lahko opešajo.”33 Učenci pa so odgovorili: “Od kod pa nam kruh za toliko ljudi? Daleč naokrog ne stanuje živ človek.”
34 Jezus jih je vprašal: “Kaj pa imate vi pri sebi?” Odgovorili so: “Sedem hlebov in nekaj malih ribic.”
35 Nato je Jezus naročil, naj posedejo ljudstvo, da bi jedlo.
36 Vzel je sedem hlebov in ribe. Zahvalil se je Bogu za hrano, razdelil kruh in ribe in podal učencem, ki so razdelili med ljudstvo.
37 [37-38] Vsak je jedel kolikor je hotel; bilo je kakih štiri tisoč mož brez žensk in otrok. Na koncu so učenci zbrali ostanke: sedem polnih košar je ostalo.
38
39 Šele zdaj je Jezus poslal ljudstvo domov. Sam pa je stopil v čoln in se nameril v Magadan.
1
Nekega dne so prišli farizeji in saduceji, da bi Jezusu nastavili past. Zahtevali so jasen znak, kot dokaz, da ga je Bog poslal.2 [2-3] Jezus jim je dejal: “Iz znakov na nebu znate napovedati vreme: rdeče nebo zvečer pomeni, da bo naslednji dan lepo vreme. Rdeče nebo zjutraj pomeni slabo vreme. Kar pa se danes dogaja pred vašimi očmi, tega pa ne znate prav razsoditi!
3
4 To hudobno, brezbožno ljudstvo zahteva vedno nove dokaze. Ne boste videli nobenega drugega znamenja razen tega, kar se je zgodilo s prerokom Jonom.” S temi besedami jih je Jezus zapustil.
5
Ko so prišli na drugo obalo jezera, so njegovi učenci ugotovili, da nimajo s seboj kruha.6 Tedaj jih je Jezus posvaril: “Varujte se kvašenega testa farizejev in saducejev!”
7 Učenci so menili: “To nam pravi zato, ker smo pozabili vzeti s seboj kruh.”
8 Vsekakor je Jezus vedel, kaj razmišljajo in je dejal: “Zakaj ste zaskrbljeni, brž ko nimate kaj jesti? Ali mi res tako malo zaupate?
9 Ali nikoli ne boste doumeli? Ali ste pozabili pettisočglavo množico, ki sem jo nahranil s petimi hlebi? Ostalo pa je še nekaj polnih košar ostankov.
10 Ali se spomnite štirih tisočev ljudi in koliko je ostalo tistikrat!
11 Kako vam le pride na misel, da bi mogel govoriti o hrani? Ponovno vam pravim: ‘Varujte se kvašenega testa farizejev in saducejev!’ ”
12 Šele zdaj so doumeli, da je Jezus mislil na krivi nauk farizejev in saducejev, ko je govoril o kvašenem testu.
13
Ko je Jezus prišel v okolico Cezareje Filipove, je vprašal svoje učence: “Za koga me pravzaprav imajo ljudje?”14 Odgovorili so: “Mnogi mislijo, da si Janez Krstnik, drugi menijo, da si Elija, ali Jeremija, ali nekdo izmed prerokov.”
15 “Za koga pa me imate vi?” jih je vprašal.
16 Nato je odgovoril Peter: “Ti si Kristus, Sin živega Boga.”
17 “Resnično si lahko srečen, Simon, Jonov sin!” je odgovoril Jezus. “To spoznanje ti je dal moj Oče v nebesih; sam ne pride nihče do tega spoznanja.
18 Pravim ti: Ti si Peter (kar pomeni, če prevedemo iz grškega jezika: Skala). Tako kot človek izbere skalo za temelj, na katerem gradi zgradbo, bom storil, da bodo mnogi verovali vame, kot veruješ ti. Ostali bodo čvrsti v tej veri celo, ko jim bo zaradi nje pretila smrt. Na tej skali bom gradil svojo cerkev in vrata Hadesa (podzemlja) je ne bodo nadvladala.
19 Dal ti bom ključe Božjega kraljestva. Česar ne boš dopustil na zemlji, ne bo dopuščeno v nebesih, kar pa boš dovolil na zemlji, bo dovoljeno tudi v nebesih.”
20 Nato je strogo zapovedal svojim učencem, naj ne pripovedujejo ljudem, da je on Kristus.
21
V tem času je začel Jezus govoriti svojim učencem o poti, po kateri bo moral iti: “V Jeruzalemu me bodo voditelji ljudstva, veliki duhovniki in verski učitelji mučili in ubili. Tri dni pozneje pa bom vstal od mrtvih in živel bom.”22 Prestrašen ga je Peter potegnil vstran in ga odvračal: “Za Božjo voljo! Kaj takega se ti ne sme zgoditi!”
23 Jezus pa se je obrnil in rekel Petru: “Pojdi od mene, satan! Nastavljaš mi past! Misliš, kakor mislijo ljudje in ne razumeš Božjih misli.”
24
Nato je Jezus dejal svojim učencem: “Kdor hoče iti za menoj, ne sme več misliti nase, temveč mora biti pripravljen vzeti nase križ in iti za menoj.25 Kdor za vsako ceno hoče ohraniti svoje življenje, ga bo izgubil, kdor pa zastavi svoje življenje zame, ga bo ohranil za vedno.
26 Kaj namreč pridobi človek, celo če dobi ves svet, pri tem pa izgubi večno življenje? Ničesar ni na tem svetu, s čemer bi ga mogel povrniti.
27 Sin človekov bo s svojimi angeli ponovno prišel v slavi svojega Očeta ter bo sodil vsakega po njegovih dejanjih.
28 Povem vam, da bodo nekateri med vami, ki stojite tukaj, živeli in bodo videli Sina človekovega v njegovem kraljestvu.”
1
Šest dni pozneje je šel Jezus s Petrom, Jakobom in njegovim bratom Janezom na vrh visoke gore. Tam so bili sami.2 Naenkrat se je Jezus pred njihovimi očmi spremenil: njegov obraz je sijal kot sonce in obleka je vsa žarela.
3 Tedaj sta se prikazala Mojzes in Elija. Govorila sta z Jezusom.
4 Peter je zaklical: “Gospod, tukaj nam je všeč! Če želiš, bomo naredili tri kolibe, eno zate, eno za Mojzesa in eno za Elijo.”
5 Ko je še tako govoril, jih je zakril svetleč oblak in iz oblaka se je zaslišal glas: “To je moj dragi Sin; on mi je v vsem po volji! Njega poslušajte!”
6 Ob teh besedah so učenci prestrašeni popadali na zemljo.
7 Jezus pa je prišel k njim, se jih dotaknil in dejal: “Vstanite! Ne bojte se!”
8 Ko so se ozrli naokrog, je bil le še Jezus z njimi.
9
Medtem ko so se spuščali z gore, jim je Jezus zapovedal: “Nikomur ne pripovedujte o tem, kar ste videli, dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih!”10 Potem so ga učenci vprašali: “Zakaj naši verski učitelji trdijo, da najprej mora priti Elija?”
11 Jezus je odgovoril: “Prav imajo! Elija pride in bo vse spet uredil.
12 Vendar vam pravim: On je že prišel, toda niso ga prepoznali. Storili so z njim, kar so hoteli. Tudi Sinu človekovemu bodo povzročili bolečine.”
13 Zdaj je bilo učencem jasno, da je govoril o Janezu Krstniku.
14
Ko so se vrnili k množici, je prišel k Jezusu neki človek, padel je predenj in dejal:15 “Gospod, usmili se mojega sina! Ima strašne napade, ki ga zelo mučijo. Večkrat ga vrže celo v ogenj ali v vodo.
16 Pripeljal sem ga k tvojim učencem, pa mu niso mogli pomagati.”
17 Jezus je odgovoril: “Samovoljni in neverni ljudje! Koliko časa bom moral biti še med vami in vas prenašati? Prinesite ga k meni!”
18 Prinesli so ga k njemu in zapretil je hudobnemu duhu. Takoj je zapustil bolnika in deček je bil poslej zdrav.
19 Ko so bili pozneje sami, so učenci vprašali Jezusa: “Zakaj mi nismo mogli izgnati demona?”
20
“Niste resnično verovali,” je odgovoril Jezus. “Če bi bila vaša vera samo tolikšna, kakor je zrno gorčice, bi lahko zapovedali tej gori: ‘Prestavi se odtod tjakaj!’ in to bi se zgodilo. Nič vam ne bi bilo nemogoče!21 Takšne duhove je mogoče izgnati samo, če molite in se postite.”
22
[22-23] Nekega dne, ko se je Jezus s svojimi učenci nahajal v Galileji, jim je dejal: “Kmalu bodo Sina človekovega izročili v roke ljudem, ki ga bodo ubili. Tri dni pozneje pa bo vstal od mrtvih.” Tedaj so se njegovi učenci zelo razžalostili.23
24
Ob prihodu v Kafarnaum so prišli možje, ki so pobirali tempeljski davek, k Petru in ga vprašali: “Ali vaš učitelj ne plačuje tempeljskega davka?”25 “Seveda ga plačuje,” je odgovoril Peter in odšel v hišo, da bi tam govoril z Jezusom o tem. Namesto tega pa mu je Jezus postavil vprašanje: “Kaj meniš, Peter, od koga pobirajo kralji davke in dajatve, od svojega ljudstva ali od tujcev?”
26
“Jasno je, da od tujcev!” je odgovoril Peter. “Torej so njihovi državljani prosti davka.27 Vendar jim ne bomo dali povoda, da bi nas obtožili, zato pojdi k jezeru in vrzi trnek. Prvi ribi, ki jo ujameš, odpri usta. Našel boš kovanec, ki zadostuje zate in zame. Plačaj z njim tempeljski davek!”
1
Takrat so učenci vprašali Jezusa: “Kdo je največji v Božjem kraljestvu?”2 Jezus je poklical majhnega otroka, ga postavil v sredo
3 in dejal: “Če se ne spremenite in ne postanete kakor otroci, ne pridete nikoli v nebeško kraljestvo.
4 Kdor pa se lahko poniža kakor ta otrok, je največji v Božjem kraljestvu.
5 Kdor sprejme takega otroka meni na voljo, sprejme mene.”
6
“Če nekdo zapelje ljudi, ki mi verujejo kakor otroci, bi bilo bolje zanj, da ga vržejo v morje z mlinskim kamnom privezanim okrog vratu.7 Gorje svetu, ki jih zapeljuje, da ne bi verovali. Ničesar ne moremo storiti, da ne bi bilo skušnjav, ki nas vodijo v greh, toda gorje tistemu, ki povzroči skušnjavo.
8
Če te torej roka ali noga zavaja v greh, jo odseci in vrzi proč. Bolje je, da prideš pohabljen v nebeško kraljestvo, kot da te vržejo z zdravimi rokami in nogami v večni ogenj.9 Če te oko zavaja v greh, ga izkoplji in vrzi proč. Bolje je, da z enim očesom dosežeš večno življenje, kot da te z obema očesoma vržejo v peklenski ogenj.
10 Varujte se, da ne bi zviška gledali na tiste, ki se vam zdijo majhni in nepomembni. Povem vam, da imajo njihovi angeli vedno pristop k mojemu Očetu v nebesih.”
11
“Sin človekov je prišel, da bi rešil izgubljene.12 Kaj menite: Če ima nekdo sto ovac ter ena zaide, kaj bo storil? Ali ne bo pustil devetindevetdesetih, da bi poiskal izgubljeno ovco?
13 Ko pa jo končno najde, se veseli zaradi te, ki jo je našel, mnogo bolj kot zaradi devetindevetdesetih, ki niso zašle.
14 Prav tako vaš Oče ne želi, da bi se tudi le eden izmed vas, če je še tako majhen in nepomemben, izgubil.”
15
“Če ti je tvoj brat storil krivico, pojdi k njemu in mu reci, kakšno napako je naredil. Če te posluša, si pridobil svojega brata.16 V kolikor pa noče nič slišati o tem, vzemi s seboj še eno ali dve osebi ter mu skupaj poskušajte dopovedati.
17 Če pa tudi potem noče nič slišati o tem, prinesite stvar pred cerkev. V kolikor cerkev razsodi, da imaš prav, on pa tega ne prizna, ravnajte z njim kot z brezbožnikom in nevernikom.
18 Tako vam povem: Česar ne boš dopustil na zemlji, ne bo dopuščeno v nebesih, kar pa boš dovolil na zemlji, bo dovoljeno tudi v nebesih.
19 Tudi to vam pravim: Če dva izmed vas tukaj na zemlji prosita nečesa mojega Očeta in se v tem zedinita, jima bo dal.
20 Kajti kjer dva ali trije pridejo skupaj v mojem imenu, sem jaz v njihovi sredini.”
21
Potem je Peter vprašal: “Gospod, kolikokrat moram odpustiti svojemu bratu, če mi stori krivico? Ali ne zadostuje sedemkrat?”22
“Ne,” je odgovoril Jezus. “Ne samo sedemkrat. Za to ni nobene meje. Pripravljen moraš biti odpuščati znova in znova.”23
“Božje kraljestvo lahko primerjamo kralju, ki je hotel napraviti obračun s svojimi najemniki.24 Med njimi je bil tudi mož, ki mu je bil dolžan milijonski znesek.
25 Tega dolga ni mogel vrniti. Zato je kralj hotel prodati njega, njegovo ženo in otroke ter vse, kar je posedoval, da bi dobil vsaj del svojega denarja.
26 Mož pa je padel pred kraljem na kolena in moledoval: ‘Gospod, potrpi še malo. Vse bom poplačal.’
27 Kralju se je mož smilil. Osvobodil ga je in mu odpustil dolg.
28 Komaj pa se je to zgodilo, že je šel k svojemu sodelavcu, ki mu je bil dolžan majhen znesek, zgrabil ga je in kričal: ‘Plačaj že enkrat svoj dolg!’
29 Tedaj je ta človek padel predenj in ga prosil: ‘Potrpi še malo! Vse ti bom vrnil.’
30 Toda najemnik ni hotel čakati in je zapovedal, naj ga zaprejo v ječo, dokler ne vrne vsega dolga.
31 Ko so drugi videli, kaj se je zgodilo, so se razjezili in so to povedali kralju.
32 Kralj je poklical moža, kateremu je odpustil dolg, k sebi in mu dejal: ‘Kako trdosrčen človek si! Ves dolg sem ti odpustil, ker si me prosil.
33 Ali ne bi ti prav tako moral imeti potrpljenja s svojim sodelavcem, kot sem ga imel jaz s tabo?’
34 Jezen ga je izročil mučiteljem, da bi ga vrgli v ječo. Šele tedaj naj bi ga izpustili, ko bi povrnil vse svoje dolgove.
35 Prav tako se bo zgodilo z vami, če ne boste resnično odpustili svojemu bratu.”
1
Potem ko je Jezus povedal to, je zapustil Galilejo in prišel na področje Judeje na drugem bregu Jordana.2 Velika množica ljudi je šla za njim in ozdravil je mnoge bolnike.
3 K njemu je prišlo nekaj farizejev, ker so mu hoteli nastaviti past: “Kako gledaš ti na ločitev zakona?” so ga vprašali. “Ali je dovoljeno ločiti se od žene iz kakršnegakoli razloga?”
4 Jezus je odgovoril: “Ali ne berete Svetega pisma? Tam piše, da je v začetku Bog ustvaril moža in ženo in jima dejal:
5 ‘Zato bo mož bo zapustil svojega očeta in mater in bo živel s svojo ženo. Poslej bosta ta dva eno.’
6 Torej nista več dva posameznika, temveč sta kot ena oseba. Kar je torej Bog združil, ne sme človek ločiti.”
7 Potem so ga vprašali: “Zakaj pa je Mojzes dejal, da mož da ženi potrdilo o ločitvi zakona, če se hoče ločiti od nje?”
8 Jezus je odgovoril: “Mojzes je dejal tako, ker je poznal vaša hudobna in trda srca. Ni pa bil tak Božji namen, ko je Bog ustanovil zakon.
9 Pravim vam, da vsak, kdor se loči od svoje žene zaradi česarkoli drugega, razen zaradi nezvestobe in se poroči z drugo, je kriv zakonolomstva.”
10 Tedaj so mu rekli učenci: “Če je temu tako, je bolje, da se človek ne poroči.”
11 “Vsak ne more razumeti tega, kar vam bom zdaj povedal,” je odvrnil Jezus. “Bog pa lahko stori, da ljudje to prav razumejo.
12 Nekateri se rodijo takšni, da ne morejo skleniti zakonske zveze, druge so ljudje onesposobili za to, nekateri pa se odrečejo zakona, da bi lahko bolje služili Bogu. Kdor to razume, naj v skladu s tem tudi ravna!”
13
Nekega dne so prinesli k Jezusu majhne otroke, da bi na njih položil roke in molil zanje. Učenci pa so jih hoteli odgnati: “Pustite ga pri miru!” so dejali.14 Jezus je odgovoril: “Pustite otroke, naj pridejo k meni! Ne odganjajte jih. Božje kraljestvo je namreč pripravljeno prav za ljudi, ki so kot otroci.”
15 Položil je roke na njihove glave in molil je zanje. Potem je odšel dalje.
16
Neki mladi mož je prišel k Jezusu z vprašanjem: “Kako dober bi moral biti, da bi dobil večno življenje?”17 “Dober?” je ponovil Jezus. “Samo eden je dober in to je Bog. Večno življenje lahko dobiš, če izpolnjuješ Božje zapovedi.”
18 “Katere zapovedi?” je vprašal mladi mož. Jezus pa mu je odgovoril: “Ne ubij! Ne prešuštvuj! Ne kradi! Ne pričaj lažno!
19 Spoštuj očeta in mater in ljubi bližnjega, kakor ljubiš samega sebe!”
20 “Tega sem se vedno držal. Kaj moram še storiti?” je želel vedeti mladi mož.
21 Jezus je odgovoril: “Če zares želiš dobiti večno življenje, prodaj vse, kar imaš in daj denar ubogim. Tako si boš pridobil bogastvo v nebesih, ki ga več ne boš mogel izgubiti. Potem pa pridi in hodi z menoj!”
22 Ko je mladi mož to slišal, je žalosten odšel, kajti bil je zelo bogat.
23
Potem je Jezus rekel svojim učencem: “Vedite, da je bogatašem zelo težko priti v nebeško kraljestvo.24 Laže je vdeti debelo vrv v uho igle, kot bogatašu priti v Božje kraljestvo.”
25 Učenci so se prestrašili, ko so to slišali in so vprašali: “Kdo bo potem sploh rešen?”
26 Jezus jih je resno pogledal in dejal: “Ljudem je to nemogoče, Bogu pa je vse mogoče!”
27
Zdaj je Peter vprašal: “Veš, da smo mi zapustili vse in smo krenili s teboj. Kaj bomo dobili za to?”28 Jezus je odgovoril: “Vedite, vi, ki hodite z menoj: Ko bo Sin človekov sedel na prestolu svoje slave in bo vladal v Božjem novem svetu, boste tudi vi sedeli na dvanajsterih prestolih in sodili Izraelovim dvanajsterim rodovom.
29 Vsak, kdor zapusti hišo, brate in sestre, starše, ženo, otroke ali svoje imetje, da bi šel za menoj, bo vse to dobil stokrat povrnjeno, poleg tega pa še večno življenje.
30 Mnogi, ki danes igrajo pomembno vlogo, nekoč v novem Božjem svetu ne bodo pomenili nič. Mnogi pa, ki so danes zadnji, bodo takrat med prvimi.”
1
“Rad bi vam povedal prispodobo o nebeškem kraljestvu,” je rekel Jezus. “Lastnik vinograda je odšel zgodaj zjutraj, da bi najel delavce za svoj vinograd.2 Sporazumel se je z njimi, koliko bo njihova dnevna plača in jih poslal na delo.
3 Nekaj ur pozneje je šel še enkrat čez trg in je tam videl postajati ljudi, ki so bili brezposelni.
4 Tudi te je poslal v svoj vinograd in jim obljubil primerno plačo.
5 Opoldne in okrog treh popoldne je zaposlil še nekaj delavcev.
6 Ko je okrog petih prišel v mesto, je spet videl nekaj ljudi, ki niso vedeli, kaj bi počeli. Vprašal jih je: ‘Zakaj niste danes delali?’
7 ‘Nihče nas ni potreboval,’ so odgovorili. ‘Pridite in delajte tudi vi v mojem vinogradu!’ jim je dejal.
8
Zvečer je naročil svojemu poslovodji: ‘Zberi delavce in izplačaj jim zaslužek! Začni pri zadnjem pa vse do prvega!’ Najprej so torej prišli tisti, ki jih je zaposlil nazadnje9 in vsak izmed njih je dobil celodnevni zaslužek.
10 Zdaj so drugi delavci mislili, da bodo dobili več. Toda izplačal jim je le dogovorjeni znesek.
11 [11-12] Zato so se začeli jeziti: ‘Ti ljudje so delali samo eno uro, pa si jih plačal tako kakor nas. Mi pa smo se cel dan pekli na vročem soncu!’
12
13 ‘Prijatelj,’ je odgovoril lastnik vinograda, ‘ni se ti zgodila krivica. Ali se nisva sporazumela za toliko?
14 Vzemi svoj denar in pojdi! Ostalim bom plačal prav toliko kot tebi.
15 Končno pa lahko storim s svojim denarjem, kar hočem! Ali pa se jeziš zato, ker sem tako velikodušen?’
16 Prav tako bodo nekega dne zadnji prvi in prvi zadnji.”
17
Na poti v Jeruzalem je Jezus vzel svoje učence na stran18 in jim dejal: “Zdaj gremo v Jeruzalem. Tam bodo Sina človekovega izročili v roke velikim duhovnikom in verskim učiteljem. Obsodili ga bodo na smrt in prepustili Rimljanom.
19 Ti ga bodo pljuvali, bičali in pribili na križ. Tri dni pozneje pa bo vstal od mrtvih.”
20
Potem je prišla Zebedejeva žena s svojima sinovoma Jakobom in Janezom k Jezusu. Vrgla se je predenj na tla in ga želela nekaj zaprositi.21 “Kaj pa želiš?” jo je vprašal. Odgovorila je: “Daj mojima sinovoma v svojem kraljestvu častni mesti poleg sebe!”
22 Jezus je odgovoril. “Saj sploh ne veste, kaj zahtevate. Ali lahko poneseta to težko trpljenje, ki čaka mene?”
“Seveda,” sta odgovorila.23 Jezus jima je nato odvrnil: “Vsekakor bosta morala trpeti, toda ne morem določiti jaz tistega, ki bo sedel poleg mene. Kdo bo sedel na teh mestih, bo odločil moj Oče v nebesih.”
24 Ostali učenci so bili jezni, ko so slišali, kaj zahtevata Jakob in Janez.
25 Jezus jih je zato poklical k sebi in dejal: “Kralji vladajo narodom kot tirani in tisti, ki imajo oblast, stiskajo te, ki so pod njimi, če le morejo.
26 Pri vas pa ne sme biti tako. Kdor hoče biti velik med vami, naj vsem služi
27 in kdor hoče biti prvi, naj se vsem podredi.
28 Tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu služili. Prišel je, da bi služil in da bi s svojim življenjem plačal, da bi bili mnogi ljudje osvobojeni oblasti hudobnega.”
29
Ko so Jezus in njegovi učenci zapustili Jeriho, je šla za njimi velika množica ljudi.30 Ob cesti sta sedela dva slepa moža. Ko sta slišala, da prihaja mimo Jezus, sta zakričala: “Gospod, Sin Davidov, usmili se naju!”
31 Ljudje so ju poskušali nagovoriti, naj molčita, ona pa sta samo še glasneje kričala: “Davidov sin, usmili se naju!”
32 Potem je Jezus obstal, poklical ju je k sebi in ju vprašal: “Kaj želita od mene?”
33 “Gospod, rada bi videla!”
34 Poln sočutne ljubezni se je Jezus dotaknil njunih oči. Takoj sta spregledala in krenila z njim.
1
Potem ko je Jezus prišel s svojimi učenci v bližino Jeruzalema, so se ustavili v Betfagi na Oljski gori. Jezus je poslal dva učenca naprej z nalogo:2 “Ko prispeta v vas, bosta tam našla oslico z žrebetom. Odvežita ju in pripeljita k meni.
3 Če vaju bo kdo vprašal, kaj počneta, recita: ‘Gospod ju potrebuje.’ Nihče vama ne bo delal težav.”
4 S tem se je izpolnila prerokova napoved:
5
“Povejte Jeruzalemčanom:6
Oba učenca sta storila, kakor jima je naročil Jezus.7 Pripeljala sta živali k njemu in položila nanju svoje plašče, da bi Jezus lahko jezdil.
8 Mnogi so polagali svoje obleke kot preproge po cesti, drugi so trgali veje z dreves in jih polagali po poti.
9 Spredaj in zadaj so se gnetli ljudje in klicali:
“Pozdravljen naš kralj, Sin Davidov.10
Ko je tako prijezdil v Jeruzalem, je bilo vse mesto na nogah. “Kdo je ta človek?” so spraševali ljudje.11 “To je Jezus, prerok iz Nazareta v Galileji,” so klicali tisti, ki so ga spremljali.
12
Potem je Jezus odšel v tempelj, izgnal je vse trgovce in prodajalce in prevrnil mize menjalcem denarja in stojnice prodajalcem golobov in zaklical:13 “Bog je dejal: ‘Moj dom naj bo mesto molitve,’ vi pa ste naredili iz njega razbojniški brlog!”
14 Tedaj so prišli slepi in pohabljeni in on jih je ozdravil v templju.
15 Ko so veliki duhovniki in verski učitelji videli njegove čudeže in ko so slišali, da so celo otroci v templju vpili: “Pozdravljen Sin Davidov!” so se razjezili in vprašali Jezusa: “Ali ne slišiš, kaj kričijo otroci?”
16 “Da, slišim,” je odgovoril Jezus. “Ali niste brali: ‘Celo majhni otroci te bodo slavili!’ ?”
17 Tako je odšel od njih, zapustil je mesto ter šel v Betanijo, da bi tam prenočil.
18
Naslednji dan, ko se je Jezus zopet vračal v Jeruzalem, je postal lačen.19 Tedaj je zagledal ob cesti smokvo. Odšel je, da bi nabral nekaj smokev. Vendar ni našel nič drugega kot listje. Tedaj je Jezus zapretil drevesu: “Nikoli več ne boš rodilo smokev!” V tem trenutku se je drevo posušilo.
20 Učenci so začudeni vprašali: “Kako je moglo drevo tako hitro usahniti?”
21 Jezus je odgovoril: “Če resnično verujete in ne dvomite, ne boste delali samo podobnih stvari, kot je ta, temveč mnogo večje čudeže. Lahko boste rekli tudi tej gori: ‘Dvigni se s tega mesta in vrzi se v morje!’ in zgodilo se bo tako.
22 Vse boste dobili, za kar boste prosili, če boste trdno verovali.”
23
Potem je Jezus odšel v tempelj in je govoril ljudem. Veliki duhovniki in verski učitelji so ga takoj napadli z vprašanjem: “Kdo ti je dal pravico, da nastopaš na takšen način? Kdo te je pooblastil?”24 “Tudi jaz bom vam postavil vprašanje,” je odvrnil Jezus. “Če mi odgovorite, bom tudi jaz odgovoril na vaše vprašanje.
25 Ali je bil Janez Krstnik Božji poslanec ali ne?” Razmišljali so: “Če rečemo: ‘Prišel je od Boga,’ nas bo vprašal, zakaj mu nismo verjeli.
26 Če pa zanikamo, da ga je Bog poslal, nam bo zamerilo ljudstvo, kajti vsi so prepričani, da je bil on prerok.”
27 Zato so odgovorili: “Ne vemo!” Potem je Jezus odgovoril: “Tudi jaz vam ne povem, kdo mi je dal pooblastilo.”
28
“Kaj pravite na to: Neki mož je imel dva sina. Prvemu je dejal: ‘Sin, delaj danes v našem vinogradu!’29 ‘Da, oče,’ je odgovoril. Vendar se mu ni ljubilo delati, zato ni odšel.
30 Tudi drugega sina je prosil oče, da opravi delo. ‘Ne, ne bom storil tega!’ je odvrnil. Pozneje pa se je skesal in je vendarle odšel na delo.
31 Kdo izmed obeh sinov je storil, kar je želel oče?” Odgovorili so: “Vsekakor drugi!” Potem jim je Jezus pojasnil, na kaj je mislil: “Vedite, da bodo prostitutke in goljufi prej prišli v Božje kraljestvo kakor vi.
32 Janez Krstnik vam je pokazal pot v nebo in vas je pozval, da se obrnete k Bogu. Toda niste hoteli vedeti zanj. Prostitutke pa in goljufi so ga poslušali. Vi pa, čeprav ste vse to videli, mu niste hoteli verjeti in spremeniti življenja.”
33
“Poslušajte še tole zgodbo: Neki posestnik je zasadil vinograd, ga ogradil, postavil vanj stiskalnico za grozdje in zgradil čuvajnico. Potem je izročil vinograd najemnikom in odpotoval v tujino.34 Ob času trgatve je poslal svoje ljudi k najemnikom z nalogo, da mu prinesejo njegov delež.
35 Najemniki pa so enega pretepli, drugega ubili in tretjega kamenjali.
36 Potem je posestnik poslal druge ljudi. Tudi njim se ni godilo bolje.
37 Na koncu je poslal svojega sina, ker si je mislil: Tega bodo gotovo sprejeli!
38 Ko pa so najemniki videli sina, da prihaja, so rekli drug drugemu: ‘Zdaj prihaja dedič! Tega umorimo! Potem bo vinograd naš.’
39 Spodili so ga iz vinograda in ubili.
40 Kaj bo posestnik storil s temi najemniki, ko se vrne?”
41 Odgovorili so: “Te zločince bo pomoril, vinograd pa bo dal v najem drugim, ki mu bodo pripravljeni dati njegov delež.”
42 “Prav,” je dejal Jezus, “saj piše v Pismu takole:
‘Kamen, ki so ga zidarji vrgli proč,43
Zato vam pravim: Božje kraljestvo vam bodo vzeli in dali ljudstvu, ki je poslušno Bogu.44 Vsak, kdor se spotakne ob ta kamen, se bo razletel na kose, na kogar pa ta kamen pade, ga bo zmlel v prah.”
45 Ko so veliki duhovniki in farizeji opazili, da Jezus govori o njih in da so oni najemniki v njegovi zgodbi,
46 bi ga najraje na mestu zgrabili. Bali pa so se ljudstva, ki je imelo Jezusa za preroka.
1
Jezus je povedal mnogo prispodob, da bi pojasnil, kaj je nebeško kraljestvo.2 Dejal je: “Nebeško kraljestvo lahko primerjamo kralju, ki je priredil veliko svatbeno svečanost za svojega sina.
3 Povabil je mnoge goste in ko je bilo vse pripravljeno, je poslal služabnike, da bi povabljenim sporočili, da je vse pripravljeno. Toda nihče ni hotel priti.
4 Poslal je še druge služabnike, da bi jim ponovno povedali: ‘Vse je pripravljeno. Zaklali smo vole in teleta. Pohitite in čimprej pridite!’
5 Toda gostje, ki jih je povabil, niso imeli volje priti, temveč je vsak nadaljeval s svojimi opravili, eden na kmetiji, drugi v trgovini.
6 Nekateri so celo pretepli služabnike in ravnali z njimi, kot se ne spodobi, nekaj pa so jih celo pomorili.
7
Nato je jezni kralj poslal svojo vojsko. Prijeli so morilce ter jih pomorili, njihovo mesto pa požgali.8 Potem je dejal svojim služabnikom: ‘Svatbena svečanost je pripravljena, toda povabljeni gostje niso bili vredni, da se udeležijo svečanosti.
9 Pojdite zdaj na ceste in povabite vsakega, kogar srečate!’
10 Storili so tako in privedli so vse, ki so jih našli: dobre in hudobne. Tako je bila svečana dvorana polna gostov.
11 Ko je prišel kralj, da bi pozdravil svoje goste, je opazil človeka, ki ni imel praznične obleke.
12 [12-13] ‘Prijatelj, kako si prišel sem brez praznične obleke, ki je bila pripravljena tudi zate?’ Človek mu ni znal odgovoriti. ‘Zvežite mu roke in noge in ga vrzite ven v temo!’ je strogo zapovedal kralj. ‘Tam bo jokal in škrtal z zobmi in nihče mu ne bo mogel pomagati.’
13
14 Mnogi so namreč povabljeni, toda le malo jih je, ki hočejo priti.”
15
Zdaj so se farizeji začeli posvetovati, kako bi Jezusa zvabili v past, da bi dejal kaj takega, za kar bi ga lahko obtožili.16 Poslali so k njemu nekaj svojih ljudi in nekaj pristašev kralja Heroda. Rekli so mu: “Gospod, vemo, da ti gre samo za resnico. Ti nam poveš naravnost, kako naj živimo po Božji volji. Tudi ne vprašaš, ali bo resnica ljudem všeč ali ne.
17 Zato nam povej tole: Ali je Božja volja, da plačujemo davek rimskemu cesarju, ali ni?”
18 Jezus je spoznal njihovo zahrbtnost. “Hinavci!” je zaklical. “Zakaj mi poskušate nastaviti past?
19 Pokažite mi denar!” Dali so mu rimski kovanec.
20 “Čigava podoba in ime je vtisnjeno na njem?” jih je vprašal.
21 “Cesarjeva!” so odgovorili. “Dajte potem cesarju, kar je njegovega, Bogu pa tisto, kar pripada njemu.”
22 Ta odgovor jih je presenetil. Niso vedeli, kaj naj bi odgovorili. Pustili so Jezusa in odšli.
23
Tega dne je prišlo tudi nekaj saducejev k Jezusu. To so bili ljudje, ki so trdili, da ni vstajenja od mrtvih. Vprašali so Jezusa.24 “Gospod, Mojzes je določil: Če umre mož, ki je bil poročen, brez otrok, naj se njegov brat poroči z vdovo in prvi sin naj dobi ime umrlega.
25 Med nami je živelo sedem bratov. Prvi se je poročil in umrl brez otrok. Njegov brat se je poročil z vdovo.
26 Tudi drugi brat je umrl in naslednji brat je vzel vdovo za ženo. Tako se je to nadaljevalo, dokler ni bila žena poročena z vsemi sedmimi.
27 Na koncu je umrla tudi ona.
28 Čigava žena bo po vstajenju od mrtvih? Saj je bilo sedem bratov poročenih z njo.”
29 Jezus je odgovoril: “Ne poznate niti Božje besede niti Božje moči! Motite se!
30 Po vstajenju ljudje ne bodo več živeli v zakonski zvezi, ampak bodo tisti, ki vstanejo od mrtvih, kakor angeli v nebesih.
31 Če pa menite, da ne bo vstajenja od mrtvih, bi vas rad spomnil, kaj pravi Božja beseda. Takole piše:
32 ‘Jaz sem Bog Abrahama, Izaka in Jakoba.’ Bog vendar ni Bog mrtvih, temveč je Bog živih!”
33 Te Jezusove besede so zapustile globok vtis na vseh, ki so ga poslušali.
34
[34-35] Ko so farizeji slišali, kako je zaprl usta saducejem, so si izmislili novo vprašanje. Neki verski učitelj ga je vprašal:35
36 “Gospod, katera zapoved je najpomembnejša v Božjem zakonu?”
37 Jezus je odgovoril: “ ‘Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega srca, iz vse duše in z vsem razumom!’
38 To je prva in najpomembnejša zapoved.
39 Prav tako pomembna je tudi druga zapoved: ‘Ljubi bližnjega, kakor ljubiš samega sebe!’
40 V te zapovedi so vključene vse druge zapovedi in zahteve prerokov.”
41
Ob tej priložnosti je Jezus vprašal farizeje:42 “Kaj pravite vi o Kristusu? Čigav Sin je?” Odgovorili so: “Davidov!”
43 “Zakaj pa ga David imenuje navdihnjen z Božjim Duhom ‘Gospoda’? David je namreč dejal:
44
‘Bog je dejal mojemu Gospodu:45
Če ga David imenuje ‘Gospoda’, kako more biti njegov sin?”46 Na to mu niso znali odgovoriti. Odtlej mu nihče več ni upal postaviti še kakšnega vprašanja.
1
Potem je Jezus govoril množici in svojim učencem:2 “Vaši verski učitelji in farizeji vas učijo Mojzesov zakon.
3 Ravnajte se po njihovih naukih! Nikakor pa jih ne jemljite za zgled! Sami namreč ne delajo, kar zahtevajo od drugih.
4 Ljudem nalagajo neznosne tovore, sami pa še pomislijo ne, da bi jim pomagali nositi te tovore.
5 Vse, kar delajo, delajo tako, da bi naredili dober vtis na ljudi. Na rokah nosijo široke molitvene trakove in rese na njihovih plaščih so vedno daljše. Hočejo, da bi vsi videli, kako pobožni so.
6 Na vaših svečanostih hočejo sedeti na častnih mestih in na bogoslužjih imajo sedeže v prvih vrstah.
7 Všeč jim je, če jih na cestah spoštljivo pozdravljate in imenujete ‘učitelje’.
8 Ne nagovarjajte drug drugega tako. Samo Bog je vaš učitelj, vi pa ste med seboj bratje.
9 Prav tako nikogar na zemlji ne imenujte ‘očeta’, kajti samo Boga v nebesih lahko imenujete tako.
10 Prav tako ne dovolite, da vas imenujejo voditelje, ker imate samo enega Voditelja: Kristusa.
11 Kdor služi drugim, bo največji med vami.
12 Vsi pa, ki mislijo, da so nekaj, bodo ponižani. Kdor se poniža, tega bo Bog povišal.”
13
“Gorje vam, farizeji in verski učitelji! Vi ste hinavci! Zaradi vas drugi ne morejo priti v Božje kraljestvo. Sami nočete vstopiti, tistim pa, ki bi to želeli, ne dovolite.14
Gorje vam! Pohlepno grabite imetje vdov sebi in vaše dolge molitve niso nič drugega kakor hinavščina. Zaradi tega vas bo Bog posebno strogo kaznoval.15
Gorje vam, svetohlinci! Noben trud vam ni prevelik, da bi pridobili človeka za svoj nauk. Ko pa ste ga pridobili, naredite iz njega peklenskega otroka, ki vas še prekaša po hudobnosti.16
Gorje vam! Sami ste slepi, pa hočete voditi druge. Trdite: ‘Prisegati pri Božjem templju ne pomeni nič. To prisego lahko brez skrbi prelomite. Kdor pa prisega pri tempeljskem zlatu, mora svojo prisego držati.’17 Slepi bedaki! Kaj je več vredno: zlato ali tempelj, ki zlato posvečuje?
18 Pravite: ‘Prisega, ki jo prisežete pri oltarju, ne pomeni nič. Kdor pa priseže pri žrtvi na oltarju, mora svojo obljubo držati.’
19 Kako ste zaslepljeni! Kaj je več vredno: dar na oltarju, ali oltar, zaradi katerega je dar žrtev?
20 Kdor prisega pri oltarju, prisega pri vsem, kar je na oltarju.
21 Kdor prisega pri templju, se sklicuje na Boga kot pričo, ki tam prebiva.
22 Kdor pa prisega pri nebu, prisega pri Božjem prestolu in s tem pri Bogu samem, ki sedi na tem prestolu.
23
Gorje vam, verski učitelji in farizeji! Svetohlinci! Celo od začimb kot so meta, koper in kumina dajete Bogu deseti del. Pomembnejših Božjih zapovedi pa, kot so pravičnost, sočutje in vera, ne jemljete resno. Tu pa gre ravno za to, da izpolnimo, kar je pomembno, tistega pa, kar je postransko, da ne zanemarimo.24 Vi pa odstranjujete vsako mušico iz jedi, požirate pa cele kamele, ne da bi kaj razmišljali. Druge hočete voditi, pa ste sami slepi!
25
Gorje vam, verski učitelji in farizeji! Hinavci! Na zunaj ste kot kozarci, iz katerih pijete: svetijo se, ker ste jih tako skrbno obrisali. Sicer pa je v bistvu vaše življenje polno umazanega izsiljevanja in pohlepa.26 Slepi vodniki, poskrbite najprej, da vaše življenje uredite v odnosu do Boga! Potem bo tudi vse ostalo urejeno.
27
Gorje vam, verski učitelji in farizeji! Takšni ste kakor skrbno urejeni grobovi: na zunaj okrašeni in urejeni, da jih človek z veseljem pogleda; znotraj pa polni smrdečih mrliških ostankov.28 Pred ljudmi se želite kazati pravične, v resnici pa ste polni hudobnosti in hinavščine.
29
Gorje vam, verski učitelji in farizeji! Svetohlinci! Prerokom gradite spomenike in okrašujete grobove pravičnih.30 Domišljate si in govorite: ‘Ko bi živeli v tistih časih, ne bi morili prerokov, kot so jih naši očetje.’
31 S tem priznavate, da ste potomci tistih, ki so morili preroke.
32 Da, hodite po njihovih stopinjah in ne zaostajate v hudobnosti za njimi.
33 Zahrbtni zapeljivci! Kako mislite, da boste ubežali peklu?
34 Poslal vam bom preroke, može polne Duha in učitelje. Nekatere boste pomorili in križali. Nekatere boste v sinagogah bičali do krvi ter jih preganjali od mesta do mesta.
35 Tako ste krivi smrti vseh teh pravičnih ljudi: najprej Abela pa vse do Zaharije, sina Berehjajevega, ki ste ga umorili med oltarjem in templjem.
36 Povem vam, da bo kazen za vse te krivice zadela še to generacijo.”
37
“Jeruzalem! Jeruzalem! Ubijaš preroke in moriš poslance, ki ti jih Bog pošilja. Kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke, kakor koklja zbira svoje piščance pod svoje peruti! Vendar niste hoteli priti!38 Poglejte, vaša hiša bo opustošena!
39 Povem vam, da me ne boste videli vse dotlej, dokler ne rečete: ‘Hvaljen bodi, ki prihajaš v imenu Gospodovem!’ ”
1
Ko je Jezus zapustil tempelj, so prišli njegovi učenci in so mu hoteli pokazati veličastne zgradbe templja.2 Tedaj jim je Jezus odgovoril: “Le dobro si vse oglejte! Vse to bo porušeno do temelja, ne bo ostal niti kamen na kamnu.”
3
“Kdaj pa se bo to zgodilo?” so ga pozneje vprašali učenci, ko je sedel z njimi na pobočju Oljske gore. “Kateri dogodki bodo naznanili tvojo vrnitev in konec sveta?”4
Jezus je odgovoril: “Nihče naj vas ne zapelje in ne prevara!5 Mnogi bodo namreč trdili: ‘Jaz sem Kristus!’ Na žalost bodo mnoge zapeljali.
6 Ko boste slišali o vojnah in nemirih, se varujte, toda ni se vam treba bati! To se mora zgoditi, vendar še ne pomeni, da je tu konec.
7 Ljudstva in zveze držav se bodo bojevale druga z drugo. V mnogih delih sveta bodo lakote in potresi.
8 To pa je šele začetek konca, prav tako kot prvi popadki pri ženi, ki naj bi rodila.
9
Potem vas bodo preganjali in morili in ves svet vas bo sovražil, ker ste moji.10 Mnogi bodo zatajili svojo vero, drug drugega bodo izdajali in sovražili.
11 Nastopili bodo krivi preroki in mnoge bodo zapeljali.
12 Ker se ne bodo menili za Božje zapovedi, bo hudobnost vsepovsod prihajala do veljave. Pri mnogih se bo ljubezen ohladila.
13 Kdor pa izdrži do konca, bo rešen.
14 Radostno sporočilo o Božjem kraljestvu bodo oznanjevali po vsem svetu, da bi ga lahko vsi slišali. Šele nato bo prišel konec.
15
Ko boste videli odvratnega malika, da stoji v svetišču – tisti, ki to bere, naj razume – o čemer je pisal prerok Daniel,16 tedaj naj vsi, ki so v Judeji, zbežijo v gore.
17 Kdor je na terasi svoje hiše, naj ne išče najprej v stanovanju prtljage za beg.
18 Kdor je pri delu na polju, naj ne hiti najprej domov po plašč.
19 Težko pa bo za žene, ki pričakujejo otroka ter za matere z dojenčki.
20 Molite zato, da ne bi morali bežati pozimi ali v soboto.
21 Prišel bo čas stiske, kakršne svet še nikoli ni doživel in kakršne tudi nikoli več ne bo.
22 Če ta čas trpljenja ne bi bil skrajšan, se nihče ne bi mogel rešiti. Toda zaradi Božjih izvoljencev bo Bog ta čas skrajšal.”
23
“Če vam kdo reče: ‘Tukaj je Rešitelj!’ ali ‘Tam se je prikazal Kristus,’ ne verjemite!24 Mnogi se bodo izdajali za rešitelje sveta in nastopili bodo lažni preroki. Delali bodo presenetljive čudeže in če bi bilo mogoče, bi zapeljali celo Božje izvoljence.
25 Mislite na to, kajti posvaril sem vas!
26 Če vam kdo pravi: ‘Rešitelj je zunaj v puščavi,’ ne hodite tja. Če bi rekli, da se kjerkoli skriva, tudi tega ne verjemite.
27 Kakor zažari nebo od vzhoda do zahoda, ko se zabliska, tak bo prihod Sina človekovega.
28 Jastrebi se namreč zbirajo tam, kjer je mrhovina.”
29
“Neposredno po teh strašnih časih grozot ‘bosta otemnela sonce in mesec.30
Potem se bo na nebu pojavil znak Sina človekovega. Ljudje po celi zemlji bodo žalovali in jokali. Videli bodo, kako bo prišel Sin človekov v božanski moči in slavi na nebeških oblakih.31 Poslal bo svoje angele z mogočnim glasom trobente, da zberejo njegove izvoljence z vseh delov sveta.”
32
“Tudi smokvino drevo naj posluži kot slika: ko pride sok v veje in le-te poženejo liste, takrat veste, da je poletje blizu.33 Prav tako boste vedeli, da je moj prihod blizu, ko se vse to zgodi.
34 Povem vam: to ljudstvo ne bo izginilo, dokler se vse to ne zgodi.
35 Nebo in zemlja bosta izginila; moje besede pa veljajo za vse čase in nikoli ne izginejo.
36
Nihče ne ve, kdaj pride konec. Nihče ne ve dneva, niti ure, celo angeli v nebesih ne, niti Sin človekov. Samo Oče ve, kdaj bo to.37 Ko pride Sin človekov, bo na zemlji tako, kot je bilo v Noetovem času, preden je prišel veliki potop.
38 V dnevih pred potopom so namreč ljudje živeli takole: jed, pijača in ženitev – to je bila vsebina njihovega življenja.
39 Celo takrat, ko je Noe šel v ladjo, niso verjeli, da bo prišla povodenj, vse dotlej dokler jih niso zagrnile silne vode. Prav tako bo tudi ob prihodu Sina človekovega.
40 Dva bosta skupaj delala na polju. Enega naenkrat ne bo več, drugi pa bo ostal.
41 Dve ženi bosta zaposleni z gospodinjskim delom: ene naenkrat ne bo več, druga pa bo ostala.
42 Zato bodite vedno pripravljeni! Ne veste namreč, kdaj se bo vrnil vaš Gospod.
43 Gotovo je, da bi gospodar pravočasno ukrenil vse potrebno, da bi se zavaroval pred tatom, če bi vedel, kdaj bo le-ta prišel.
44 Vedno bodite pripravljeni, ker bo Sin človekov prišel, ko boste najmanj pričakovali!”
45
“Kako ravna pametni in zanesljivi oskrbnik?” je vprašal Jezus svoje učence. “Dobil je nalogo, da zaposli delavce in poskrbi zanje, da bi imeli vse, kar potrebujejo!46 Kako srečen bo, če ga njegov gospodar ob vrnitvi najde pri vestnem opravljanju svojega dela.
47 Povem vam, da bo zanesljivemu oskrbniku zaupal vse svoje imetje.
48 Če pa je oskrbnik nezanesljiv in na tihem misli: ‘Ah, kaj, saj gotovo še dolgo ne bo gospodarja,’
49 začne pretepati delavce in popivati s prijatelji.
50 Tedaj se bo gospodar nenadoma vrnil, tisti dan, ko ga bo najmanj pričakoval in tisto uro, ko se mu bo to zdelo nemogoče.
51 Gospodar ga bo kaznoval, obsodil ga bo kot hinavca in izgnal tja, kjer bo jok in škrtanje z zobmi.”
1
“Nebeško kraljestvo lahko primerjamo zgodbi o desetih mladih dekletih, ki naj bi kot nevestine družice šle nasproti ženinu s svetilkami, da bi ga spremile na poroko.2 [2-4] Toda samo pet je bilo tako pametnih, da so si priskrbele dovolj olja za svetilke. Druge sploh niso mislile na to, da morajo vzeti s seboj olje.
3
4
5 Ko ženina ni bilo, so se vse utrudile ter so pozaspale.
6 Okrog polnoči jih je prebudil klic: ‘Ženin prihaja! Vstanite in ga pozdravite!’
7 Tedaj so družice skočile na noge ter uredile svoje svetilke.
8 Tistih pet, ki ni imelo dovolj olja, je prosilo druge: ‘Dajte nam malo vašega olja! Naše svetilke ugašajo.’
9 Pametne pa so odgovorile: ‘Mi imamo komaj dovolj olja zase. Pojdite v trgovino ter kupite olja za vaše svetilke!’
10 Medtem pa je prišel ženin, in družice, ki so imele dovolj olja v svetilkah, so šle z njim v svatbeno dvorano. Zaprli so vrata.
11 Nato je prišlo še pet drugih družic. Stale so pred vrati in klicale: ‘Gospod, odpri nam!’
12 On pa je odgovoril: ‘Kaj pa hočete? Ne poznam vas!’
13 Zato bedite in bodite pripravljeni! Ne veste namreč katerega dne in ob katerem času pridem.”
14
“Nebeško kraljestvo se lahko prikaže z zgodbo o človeku, ki je potoval v tujino. Sklical je vse služabnike in jim naročil, naj med tem časom, dokler je odsoten, oskrbujejo njegovo imetje.15 Enemu je dal pet zlatnikov, drugemu dva in tretjemu enega, kakor je ocenil, da je kdo izmed njih sposoben. Potem je odpotoval.
16 Služabnik s petimi zlatniki je bil tako uspešen pri svojih poslih, da je to vsoto podvojil.
17 Tudi tisti, ki je dobil dva zlatnika, je prislužil še dva.
18 Tretji je skril svoj zlatnik na varnem kraju, ker ni želel ničesar tvegati.
19 Čez dolgo časa se je gospodar vrnil s svojega potovanja ter je poklical svoje služabnike, da bi z njimi naredil obračun.
20 Mož, ki je dobil pet zlatnikov, jih je prinesel deset. Dejal je: ‘Gospod, pet zlatnikov si mi dal. Prislužil sem jih še pet.’
21 Tedaj ga je njegov gospodar pohvalil: ‘Marljiv si bil in zanesljiv. V malem si bil zvest, zato ti bom zaupal večje naloge. Vabim te na svečanost!’
22 Potem je prišel mož z dvema zlatnikoma. Dejal je: ‘Gospod, uspelo mi je podvojiti to, kar si mi dal.’
23 Gospodar ga je pohvalil: ‘Bil si marljiv in zanesljiv. V malem si bil zvest, zato ti bom zaupal velike naloge. Vabim te na svečanost!’
24 Končno je prišel tisti, ki je dobil en zlatnik in dejal takole: ‘Poznam te kot strogega gospodarja, pa sem si mislil: Karkoli bom prislužil, mi boš v vsakem primeru vzel.
25 Bal sem se, da ne bi pri kupčevanju izgubil denarja, zato sem ga varno spravil. Tukaj ti ga vračam!’
26 Jezen mu je gospodar odgovoril: ‘Kakšen neumnež si! Če že misliš, da mi gre samo za dobiček,
27 zakaj nisi potem naložil denarja v banki? Tam bi dobil vsaj obresti!
28 Vzemite mu denar in ga dajte tistemu, ki je dobil pet zlatnikov!
29 Tistemu namreč, ki vestno uporablja to, kar ima, lahko zaupajo še več, tako da ima nazadnje več kot dovolj. Kdor pa nemarno ravna z malim, mu bodo vzeli še to.
30 Zdaj pa vrzite tega ničvrednega moža v temo, kjer bo jok in škrtanje z zobmi.’ ”
31
“Ko bo prišel Sin človekov v vsej svoji slavi v spremstvu angelov, tedaj bo sedel na Božji prestol.32 Vsa ljudstva se bodo zbrala pred njim, on pa jih bo razdelil v dve skupini, tako kot pastir loči ovce od kozlov.
33 Na desni bodo stale ovce, na levi pa kozli.
34
Potem bo sodnik rekel tistim, ki bodo na desni strani: ‘Pridite! Vas je blagoslovil moj Oče. Posedite Božje kraljestvo, ki je pripravljeno za vas kot dediščina od takrat, ko je bil ustvarjen svet!35 Ko sem bil namreč lačen, ste mi dali jesti. Ko sem bil žejen, ste mi dali piti. Bil sem tujec pri vas, pa ste me sprejeli.
36 Bil sem gol, pa ste me oblekli. Bil sem bolan in obiskali ste me. Ko sem bil v ječi, ste prišli k meni.’
37
Tedaj bodo vprašali: ‘Gospod, kdaj si bil lačen, pa smo ti dali jesti? Ali žejen, pa smo ti dali piti?38 Kdaj smo ti izkazali gostoljubnost in kdaj si bil gol, pa smo ti prinesli obleko?
39 Kdaj si bil bolan ali v ječi, pa smo te obiskali?’
40 Sodnik jim bo tedaj odgovoril: ‘Povem vam, da to, kar ste storili enemu izmed mojih najmanjših bratov, ste meni storili!’
41 Tistim na njegovi levi strani pa bo dejal: ‘Poberite se izpred mojih oči, prekleti, v večni ogenj, ki je namenjen hudiču in njegovim pomočnikom!
42 Kajti lačen sem bil, pa mi niste dali jesti. Žejen sem bil, pa mi niste dali piti.
43 Bil sem tujec med vami, pa me niste sprejeli. Bil sem gol, pa mi niste hoteli dati obleke. Bil sem bolan in v ječi, pa niste poskrbeli zame.’
44 Tedaj ga bodo tudi oni vprašali: ‘Gospod, kdaj smo te videli lačnega ali žejnega, brez prenočišča, golega, bolnega ali v ječi, pa ti nismo pomagali?’
45 Na to jim bo sodnik odgovoril: ‘Pomoč, ki ste jo odrekli mojim najmanjšim bratom, ste odrekli meni.’
46 Čaka vas večna kazen. Tiste pa, ki so delali Božjo voljo, čaka večno življenje.”
1
Ko je Jezus dokončal ta govor, je rekel svojim učencem:2 “Kot veste, se pojutrišnjem začenja velikonočni praznik. Tedaj bodo izročili Sina človekovega ljudstvu, da ga pribijejo na križ.”
3 Prav tedaj so veliki duhovniki in voditelji ljudstva imeli v palači velikega duhovnika Kajfe posvet.
4 Dogovarjali so se, kako naj bi Jezusa naskrivaj ujeli in umorili.
5 Jasno jim je bilo, da se to vsekakor ne sme zgoditi na velikonočni praznik, da ne bi prišlo do nemirov med ljudstvom.
6
Jezus je bil v Betaniji gost pri Simonu, ki je bil nekoč gobav.7 Med obedom je vstopila neka žena. V rokah je imela posodo z dragocenim oljem, s katerim mu je mazilila glavo.
8 [8-9] Učenci so se razburjali: “To olje je vredno celo premoženje. Bolje bi bilo, ko bi ga prodali in denar razdelili ubogim. To je prava potrata!”
9
10 Ko je Jezus opazil, da se jezijo, je dejal: “Zakaj kritizirate to ženo? Saj je vendar storila nekaj dobrega zame.
11 Vedno boste imeli dovolj revežev okrog sebe, jaz pa ne bom več dolgo med vami.
12 S tem, da me je pomazilila z oljem, je pravzaprav pripravila moje telo za pogreb.
13 Vsepovsod po svetu, kjer bodo oznanjevali to sporočilo o rešitvi, bodo pripovedovali tudi o njej in o tem, kar je storila zame.”
14
Potem je odšel eden izmed dvanajsterih učencev, Juda Iškarijot, k velikim duhovnikom15 in jih vprašal: “Koliko mi daste, če vam izdam Jezusa?” Obljubili so mu trideset srebrnikov.
16 Poslej je Juda iskal primerno priložnost, da bi izdal Jezusa.
17
Prvi dan prazničnega tedna, na dan nekvašenega kruha, so prišli učenci k Jezusu in ga vprašali: “Kje naj pripravimo za nas velikonočno večerjo?”18 Odgovoril je: “Pojdite v mesto k temu in temu – povedal jim je ime – in mu recite: Naš učitelj pravi: ‘Moj čas je prišel. S svojimi učenci bi rad v tej hiši jedel velikonočno večerjo.’ ”
19 Učenci so storili, kot jim je naročil in pripravili večerjo.
20
Zvečer tega dne je sedel Jezus z dvanajsterimi učenci pri jedi.21 Medtem ko so jedli, je dejal: “Eden izmed vas me bo izdal!”
22 Prestrašen je vsak izmed njih vprašal: “Ali sem to jaz?”
23 Jezus je odgovoril: “Tisti je, ki pomaka z menoj kruh v skledi.
24 Sin človekov sicer mora umreti, kakor so preroki napovedali, toda gorje izdajalcu! Bolje bi mu bilo, da se ni nikoli rodil.”
25 Juda je vprašal: “Učitelj, saj ne misliš, da sem to jaz?” Jezus mu je odgovoril: “Prav ti si!”
26
Med večerjo je Jezus vzel kos kruha, zahvalil se je Bogu, razlomil je kruh in ga podal učencem z besedami: “Vzemite in jejte, to je moje telo.”27 Nato je vzel kozarec z vinom, zahvalil se je in ga dal učencem z besedami: “Pijte vsi iz njega!
28 To je moja kri, s katero je zapečatena nova zaveza med Bogom in ljudmi. Prelita bo zato, da bi vam bili odpuščeni grehi.
29 Povem vam, da poslej ne bom več pil vina do tistega dne, ko ga bom spet pil skupaj z vami v kraljestvu mojega Očeta.”
30 Potem ko so odpeli zahvalno pesem, so odšli na Oljsko goro.
31
Spotoma je Jezus rekel svojim učencem: “To noč me boste vsi zapustili, kajti takole piše: ‘Čredi bom vzel pastirja32
Po vstajenju pa bom šel pred vami v Galilejo.”33 Potem je Peter dejal: “Če bi te tudi vsi zapustili, se name lahko zaneseš!”
34 Jezus pa mu je odgovoril: “Povem ti: Še preden bo zapel petelin to noč, boš trikrat trdil, da me ne poznaš.”
35 “Tudi če bi moral umreti, ne bi storil tega!” je trdil Peter. Prav tako so govorili tudi ostali učenci.
36
Potem je odšel Jezus z njimi v vrt, ki se imenuje Getsemani. “Sedite tukaj in me počakajte!” je prosil učence. “Šel bom nekoliko dalje in molil.”37 S seboj je vzel Petra in oba Zebedejeva sinova – Jakoba in Janeza – in prevzela ga je žalost
38 ter jim je dejal: “Breme, ki ga moram nositi, me je skoraj strlo. Ostanite pri meni in ne pustite me samega.”
39 Potem, ko je odšel še nekaj korakov dalje, se je vrgel na zemljo in molil: “Oče moj, če je mogoče, me obvaruj tega trpljenja! Toda ne moja volja, temveč tvoja volja naj se zgodi.”
40 Potem se je vrnil k trem učencem in videl, da so zaspali. Zbudil je Petra in dejal: “Ali niste mogli bedeti z menoj vsaj eno uro?
41 Bedite in molite, da vas preizkušnja ne bi premagala. Vem, da želite to, kar je najboljše, toda s svojo močjo tega ne morete doseči.”
42 Še enkrat jih je pustil same, da bi molil: “Moj Oče, tudi če ni mogoče, da se izognem temu trpljenju, sem pripravljen izpolniti tvojo voljo!”
43 Ko se je vrnil, je videl, da učenci spet spijo. Oči so se jim enostavno zatisnile od utrujenosti.
44 Odšel je in še tretjič molil z enakimi besedami.
45 Potem se je vrnil k učencem in dejal: “Ali spite in počivate? Zbudite se, drugič boste počivali! Zdaj bodo izdali Sina človekovega v roke ljudem.
46 Vstanite, pojdimo! Izdajalec je že tu!”
47
Ko je Jezus še govoril, je prišel Juda, eden izmed njegovih učencev, skupaj z drugimi možmi, ki so jih poslali veliki duhovniki in voditelji ljudstva. Bili so oboroženi z meči in palicami.48 Juda se je sporazumel z njimi: “Mož, ki ga bom poljubil, on je! Njega zgrabite!”
49 Juda je šel proti Jezusu in dejal: “Bodi pozdravljen, učitelj!” Potem ga je poljubil.
50 Jezus ga je pogledal: “Prijatelj! Kaj delaš?” Vojaki so ga takoj zgrabili.
51 Eden izmed učencev je potegnil svoj meč in odsekal vojaku velikega duhovnika uho.
52 Jezus pa mu je zapovedal: “Vtakni meč nazaj v nožnico. Kdor ravna nasilno, bo nasilno tudi umrl.
53 Ali ti ni jasno, da bi lahko prosil Očeta, naj mi pošlje več kot dvanajst legij angelov, da bi me varovali? Takoj bi mi jih poslal.
54 Toda, kako bi se potem moglo zgoditi to, kar je napovedano v Svetem pismu? Vse se mora tako zgoditi!”
55 Potem se je Jezus obrnil k vojakom: “Ali sem tak zločinec, da ste prišli nadme z meči in palicami, da bi me prijeli? Vsak dan sem javno govoril v templju, pa niste ničesar ukrenili zoper mene!
56 Vendar se je tudi to zgodilo, da bi se izpolnilo, kar so napovedali preroki.” Prestrašeni so ga vsi učenci zapustili in zbežali.
57
Jezusa so odpeljali v hišo velikega duhovnika Kajfe, kjer so se zbrali verski učitelji in voditelji ljudstva.58 V varni razdalji je šel Peter za njim vse do notranjega dvorišča palače. Vstopil je in sedel k stražarjem, da bi opazoval, kaj se bo zgodilo z Jezusom.
59
Tu so se zbrali veliki duhovniki in ves sodni zbor. Iskali so priče, ki naj bi z lažnimi izjavami okrivile Jezusa, da bi ga lahko obsodili na smrt.60 Našli so nekaj ljudi, ki so bili pripravljeni to storiti. Toda njihove izjave so si nasprotovale.
61 Končno sta dva moža izjavila: “Ta človek je trdil: ‘Božji tempelj lahko podrem in v treh dneh spet postavim.’ ”
62 Potem je vstal veliki duhovnik in vprašal Jezusa: “Kaj pa praviš ti na to? Ali si rekel to ali nisi?”
63 Vendar je Jezus molčal. Veliki duhovnik je na to dejal: “Pred živim Bogom te zaklinjam: Povej nam, če si Kristus, Božji Sin?”
64
“Da,” je odgovoril Jezus, “in poslej boste videli Sina človekovega, da sedi Bogu z desne strani in da ponovno prihaja na nebeških oblakih.”65 Razburjen je veliki duhovnik raztrgal svojo obleko in zaklical: “To je bogokletje! Le zakaj naj bi iskali še več prič? Saj ste sami slišali bogokletje!
66 Kakšno kazen zasluži?” Zaklicali so: “Na smrt ga je treba obsoditi!”
67 Pljuvali so Jezusu v obraz, tepli so ga s pestmi in ga zasmehovali:
68 “Na, ti, Mesija! Saj si vendar prerok! Povej, kdo te je udaril!”
69
Peter je bil še vedno na dvorišču. Tedaj je pristopilo neko dekle in dejalo: “Saj si bil tudi ti z Jezusom, s tem Galilejcem!”70 Peter pa je glasno zanikal: “Ne vem, kaj hočeš!”
71 Potem, ko je odšel od tod, ga je opazilo neko drugo dekle in dejalo tistim, ki so stali naokrog: “Tudi on je bil skupaj s tem Jezusom iz Nazareta!”
72 Peter pa je spet trdil, tokrat celo s prisego: “Tega človeka sploh ne poznam!”
73 Malo potem je prišlo nekaj ljudi, ki so stali na dvorišču in ti so rekli Petru: “Seveda! Ti si tudi eden izmed njegovih prijateljev! Tvoje narečje te izdaja.”
74 Potem se je začel Peter zaklinjati in prisegati: “Nikoli nisem videl tega človeka!” V tem trenutku je zapel petelin
75 in Peter se je spomnil besed, ki jih je rekel Jezus: “Preden bo zapel petelin, me boš trikrat zatajil.” Peter je odšel ven in je ves obupan jokal.
1
Zgodaj zjutraj so se veliki duhovniki in voditelji ljudstva odločili, da zaprosijo rimske oblasti, naj jim odobrijo, da Jezusovo smrtno obsodbo tudi uresničijo.2 Zvezanega so poslali k Pilatu, rimskemu guvernerju.
3
Ko je Juda, izdajalec, videl, da je Jezus obsojen na smrt, je bridko obžaloval to, kar je storil. Velikim duhovnikom in starešinam ljudstva je vrnil denar.4 “Naložil sem si težko krivdo ter izdal nedolžnega!” je priznal.
5 “Kaj nas to briga!” so mu odgovorili. “Ti skrbi za to!” Potem je Juda vzel denar ter ga vrgel v tempelj. Nato je zbežal in se obesil.
6 Veliki duhovniki so pobrali denar, vendar so menili: “Tega denarja ne smemo dati v tempeljsko zakladnico, ker je omadeževan s krvjo.”
7 Ko so se pogovorili o tem, so se odločili, da kupijo kos zemlje, kjer naj bi pokopavali tujce.
8 Še danes se to pokopališče imenuje “krvava njiva”.
9 Na ta način se je izpolnila beseda preroka Jeremije: “Vzeli so trideset srebrnikov – toliko ga je cenil izraelski narod –
10 ter so kupili lončarjevo zemljo, kakor je zapovedal Bog.”
11
Jezusa so pripeljali k rimskemu guvernerju Pilatu. Ta ga je vprašal: “Ali si ti kralj Judov?” Jezus mu je odgovoril: “Da, prav imaš.”12 Ko so ga veliki duhovniki in voditelji ljudstva tožili na vse mogoče načine, je Jezus molčal.
13 “Ali ne slišiš, kako te tožijo?” je vprašal Pilat.
14 Jezus pa ni odgovoril ničesar. Pilat se je temu zelo čudil.
15
Guverner je imel navado, da je vsako leto ob velikonočnem prazniku pomilostil enega izmed jetnikov, ki ga je ljudstvo samo izbralo.16 To leto je sedel v ječi zloglasni zločinec, ki mu je bilo ime Baraba.
17 Ko se je zjutraj pred Pilatovo hišo zbrala množica ljudstva, jih je vprašal: “Koga naj tokrat pomilostim? Barabo ali Jezusa, vašega Mesijo?”
18 Pilat je namreč dobro vedel, da so voditelji judovskega ljudstva tožili Jezusa iz zavisti in sovraštva.
19 Medtem ko je Pilat vodil sodno obravnavo, mu je žena poslala sporočilo: “Ne izreci nikakršne obsodbe nad tem človekom! Nedolžen je! Zaradi njega sem preteklo noč imela strašne sanje.”
20 Veliki duhovniki in voditelji ljudstva pa so med tem uspeli naščuvati ljudstvo, naj zahteva, da Pilat pomilosti Barabo in ne Jezusa.
21 Ko je zdaj Pilat ponovil svoje vprašanje: “Koga izmed teh dveh naj vam izpustim?” je množica kričala: “Barabo!”
22 “Kaj pa naj počnem z Jezusom, vašim Mesijo?” Kot iz enih ust je zagrmel odgovor: “Na križ z njim!”
23 “Kakšen zločin pa je zagrešil?” je vprašal Pilat. Množica pa je neprenehoma kričala: “Na križ z njim!”
24 Ko je Pilat videl, da ničesar ne doseže in da je hrup množice vedno večji, je zaprosil naj mu prinesejo posodo z vodo. Vpričo vseh si je umil roke in dejal: “Ne odgovarjam, če boste prelili kri tega nedolžnega človeka. Vi ste odgovorni za to!”
25 Množica pa je v odgovor kričala: “Da, mi in naši otroci, mi nosimo posledice!”
26 Tedaj jim je Pilat izpustil Barabo. Naročil je, naj Jezusa bičajo, nato pa ga je izročil vojakom, da bi ga križali.
27
Vojaki so privedli Jezusa v vojašnico ter sklicali ves oddelek straže.28 Nato so mu slekli obleko ter mu oblekli rdeč plašč.
29 Iz trnja so mu spletli krono ter mu jo posadili na glavo. V desnico so mu dali palico, pokleknili so predenj in posmehljivo govorili: “Naj živi kralj Judov!”
30 Vsi so ga pljuvali ter ga s palico udarjali po glavi.
31 Ko jim je bilo tega dovolj, so mu spet slekli rdeči plašč, vrnili so mu njegovo obleko ter ga odvedli na križanje.
32
Na poti proti mestu usmrtitve jih je srečal neki mož iz Cirene, ki mu je bilo ime Simon. Njega so prisilili, da je ponesel križ, na katerem naj bi razpeli Jezusa.33 Tako so krenili iz mesta na Golgoto, kar pomeni “mesto lobanje”.
34 Tam so mu vojaki dali vina, ki naj bi ga omamilo. Ko je Jezus okusil, ga ni hotel piti.
35 Potem, ko so ga pribili na križ, so vojaki delili med seboj njegovo obleko, tako da so žrebali. S tem se je uresničilo to, kar je napovedal prerok: “Mojo obleko so delili med seboj in za moje spodnje oblačilo so žrebali.”
36 Posedli so po tleh blizu križa in ga stražili.
37 Nad glavo so mu pritrdili desko, na katero so napisali, zakaj so ga križali: TO JE JEZUS, KRALJ JUDOV.
38 Istočasno so križali dva zločinca, enega Jezusu na desni drugega pa na levi strani.
39 Ljudje, ki so hodili mimo, so se norčevali in majali z glavami:
40 “Ti si torej hotel porušiti tempelj in ga v treh dneh spet postaviti! Reši se zdaj! Stopi s križa, če si zares Božji Sin!”
41 Tudi veliki duhovniki, verski učitelji in voditelji ljudstva so se mu posmehovali:
42 “Drugim je pomagal, samemu sebi pa ne more pomagati. Če je res Izraelov kralj, naj stopi s križa. Potem mu bomo verovali!
43 Vedno se je zanašal na Boga; zdaj bomo videli, če mu bo Bog pomagal. Ali mar ni govoril: ‘Jaz sem Božji Sin?’ ”
44 Prav tako sta se norčevala iz njega tudi oba zločinca, ki sta prav tako visela na križu.
45
Tega dne okrog poldneva se je naenkrat po vsej deželi stemnilo. Ta tema je trajala tri ure.46 Proti tretji uri je Jezus glasno zaklical: “Eli, Eli, lama sabahtani?” To pomeni: “Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?”
47 Nekateri izmed tistih, ki so stali okrog križa, so ga napačno razumeli. Menili so, da kliče preroka Elijo.
48 Eden izmed njih je brž prinesel gobo, jo namočil v kisu in jo nataknil na palico; hotel je dati Jezusu, da bi pil.
49 Drugi pa so dejali: “Pusti ga! Bomo videli, če bo prišel Elija in mu pomagal.”
50 Potem je Jezus še enkrat glasno zakričal in umrl.
51 Prav v tem trenutku se je zavesa v templju, ki je ločila sveti prostor od najsvetejšega, pretrgala na dvoje od vrha do tal. Zemlja se je tresla in skale so se drobile.
52 Grobovi so se odprli in mnogi, ki so delali Božjo voljo ter so bili že mrtvi, so vstali od mrtvih
53 in zapustili grobove. Po Jezusovem vstajenju so prišli v mesto, kjer so se prikazali mnogim ljudem.
54 Rimski oficir in njihov poveljnik, ki so stražili Jezusa, so se prestrašili zaradi potresa in vsega ostalega, kar se je dogajalo. Dejali so: “Ta človek je bil zares Božji Sin!”
55 Mnoge žene iz Galileje so prišle skupaj z Jezusom v Jeruzalem. Skrbele so zanj in zdaj so od daleč opazovale to, kar se je dogajalo.
56 Med njimi so bile tudi Marija iz Magdale in Marija, Jakobova in Jožefova mati, kakor tudi mati obeh Zebedejevih sinov, Jakoba in Janeza.
57
Zvečer je prišel bogat človek iz Arimateje. Ime mu je bilo Jožef in je bil Jezusov učenec.58 Odšel je k Pilatu in ga prosil za Jezusovo mrtvo telo. Pilat je zapovedal, naj mu izpolnijo to željo.
59 Jožef je vzel mrliča, ga zavil v nov platnen prt
60 in ga položil v nov grob, ki ga je Jožef pripravil zase in je bil izsekan v skalo. Potem je zaprl vhod v grob z veliko skalo ter odšel.
61 Marija iz Magdale in druga Marija sta bili tudi tu. Sedeli sta pri grobu.
62
Naslednjega dne, bila je sobota, so prišli veliki duhovniki in farizeji k Pilatu63 in dejali: “Spomnili smo se, da je ta goljuf trdil: ‘Tri dni po svoji smrti bom spet oživel.’
64 Naj zato straža varuje grob do tretjega dne, sicer se lahko zgodi, da njegovi učenci ukradejo mrliča in razširijo novico, da je vstal od mrtvih. To bi bila potem še večja prevara.”
65 “Dal vam bom stražo,” je odgovoril Pilat. “Storite, kar se vam zdi prav in zastražite grob!”
66 Potem so zapečatili grob in postavili stražarje, ki naj bi ga stražili.
1
Ko je minila sobota, zgodaj zjutraj v nedeljo, sta šli Marija iz Magdale in druga Marija h grobu.2 Nenadoma se je začela tresti zemlja in z neba je prišel Božji angel. Odvalil je kamen, ki je zapiral vhod v grob in sedel nanj.
3 Bleščal se je tako svetlo kakor blisk in njegova obleka je bila bela kakor sneg.
4 Stražarji so popadali od strahu na tla in obležali kot mrtvi.
5 Angel se je obrnil k ženam: “Ne bojta se! Vem, da iščeta Jezusa, križanega.
6 Ni ga več tu. Vstal je od mrtvih, kakor je napovedal. Pridita in poglejta mesto, kjer je ležal.
7 Potem pohitita k učencem ter jim recita, da je Jezus vstal od mrtvih. Odšel bo v Galilejo, da bi vas tam srečal.”
8 Prestrašeni sta ženi zbežali od groba. Istočasno ju je prevzela nepopisna radost. Čimprej sta hoteli pripovedovati učencem vse to, kar sta doživeli.
9 Nista še prišli daleč, ko je Jezus naenkrat stal pred njima. “Bodita pozdravljeni!” je dejal. Potem sta padli predenj in se oklenili njegovih nog.
10 Jezus ju je pomiril: “Ne bojta se! Pojdita, povejta mojim bratom, naj gredo v Galilejo. Tam me boste videli.”
11
Potem ko sta ženi zapustili grob, so odšli nekateri izmed stražarjev k velikim duhovnikom v mesto in pripovedovali, kaj se je zgodilo.12 Ti so se posvetovali z voditelji ljudstva, kaj naj zdaj storijo. Končno so dali vojakom denar in jim naročili:
13 “Povsod pripovedujte takole: ‘Ponoči, ko smo spali, so prišli njegovi učenci in ukradli mrliča.’ ”
14 Obljubili so jim tudi: “V primeru da guverner zve za to, bomo poskrbeli, da se vam nič ne zgodi.”
15 Vojaki so vzeli denar in storili, kot so jim naročili. Tako se je ta laž raznesla in Judje še danes verjamejo, da je bilo tako.
16
Enajst učencev je šlo v Galileji na goro, kjer je Jezus dejal, da jih bo srečal.17 Ko so ga tam videli, so padli pred njim na zemljo in ga molili. Nekateri pa so dvomili, da bi to mogel res biti Jezus.
18
Potem je Jezus pristopil k svojim učencem in jim dejal: “Bog mi je dal vso moč v nebesih in na zemlji.19 Pojdite po vsem svetu in mi pridobivajte iz vseh narodov učence. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.
20 Učite jih, naj živijo tako, kot sem vam jaz naročil in zapomnite si, da sem vedno z vami, prav do konca časov.”