1

1

Pavel, ki ga je Bog poklical, da bi bil glasnik Jezusa Kristusa in njegov sodelavec Sosten pišeta to pismo

2 Božji cerkvi v Korintu. Tudi vas je Bog poklical po Jezusu Kristusu, da bi bili njegovo ljudstvo, izvolil vas je za Jezusa Kristusa prav tako kot tudi vse druge kristjane, ki se po vsem svetu v molitvah obračajo k njemu kot svojemu Gospodu.

3 Želim vam milost in mir od Boga, našega Očeta in našega Gospoda Jezusa Kristusa.

4

Vedno znova se zahvaljujem Bogu za nezasluženi dar, ki vam ga je dal v Jezusu Kristusu.

5 Po njem ste zares zelo obogateli v vsakem oziru – tako v govoru kot tudi v znanju.

6 To, kar sem vam dejal, da Kristus lahko stori za vas, se je tudi zgodilo.

7 Ne manjka vam noben dar izmed tistih, ki jih Sveti Duh daje vernim. Čakate tudi, da Jezus Kristus, naš Gospod, spet pride.

8 On vam bo dal moč, da ostanete čvrsti do njegovega prihoda ter da boste brez greha in krivde tisti dan.

9 Lahko se zanesete, da bo temu tako, kajti Bog bo storil vse to, kar je obljubil. On sam vas je namreč poklical, da bi sklenili prijateljstvo z njegovim sinom, Jezusom Kristusom, našim Gospodom.

10

Toda dragi bratje, prosim vas po naročilu našega Gospoda Jezusa Kristusa: Prenehajte se prepirati! Ne trpite razcepov v cerkvi, ampak stojte čvrsto drug ob drugem in bodite enotni v vsem, kar mislite in verujete!

11 Od Hlojinih sorodnikov sem izvedel, da se prepirate.

12 Nekateri med vami trdijo: “Mi se ravnamo po tem, kar je dejal Pavel,” medtem ko drugi pravijo: “Mi se držimo Apola!” Spet drugi pa menijo: “To, kar pravi Peter, je prav!” Zadnja skupina pa trdi: “Mi verujemo samo v Kristusa!”

13 Zakaj tako? Ali hočete razdeliti Kristusa? Ali sem bil jaz, Pavel, razpet za vas na križ? Ali pa ste se morda krstili v moje ime?

14 Zahvaljujem se Bogu, da razen Krispa in Gaja nisem krstil nikogar izmed vas.

15 Sicer bi morda še trdili, da sem vas zato krstil, da bi hodili za menoj!

16 Zdaj sem se spomnil, da sem krstil tudi Štefanovo družino, sicer pa se ne spominjam, da bi krstil še koga drugega.

17 Kristus mi ni zaupal naloge, da bi krščeval, temveč da bi oznanjeval sporočilo o rešitvi. Pri tem pa mi res ne gre za to, da bi na ljudi naredil kakšen poseben vtis z dobrimi govori. To bi bila lahko samo ovira, da bi neizmerna sila, ki jo vsebuje enostavno sporočilo o Kristusovem križu, prišla do polnega izraza.

18

Vsem tistim, ki gredo v pogubo, se gotovo zdi nesmiselno to, da je Jezus Kristus na križu umrl za nas.

19 Tako je, kot je dejal Bog: “Zavrgel bom modrost modrih in razsejal razumnost razumnih!

20 Kaj naj še rečemo o učenih in blestečih filozofih in učenjakih tega sveta? Ali ni Bog jasno pokazal, da je vsa njihova modrost prazna?

21 Bog je namreč v svoji modrosti poskrbel, da ljudje z vso svojo bistroumnostjo ne morejo spoznati Boga, temveč je sklenil, da bo rešil vse tiste, ki verujejo njegovemu sporočilu, ki je za svet neumno in nesmiselno.

22 Judom se zdi neumno, ker bi radi videli čudeže z neba, kot dokaz, da je vse to resnica; tistim pa, ki niso Judje, se zdi neumno, ker verjamejo samo tisto, kar je v soglasju z njihovo filozofijo.

23 Mi pa govorimo ljudem, da je Kristus – Božji Sin – moral umreti za nas, čeprav je to za Jude bogokletje, za ostale narode pa neumnost.

24 Kljub temu doživljajo vsi, ki jih je Bog poklical – Judje kakor tudi ostali narodi – da se prav v tem Kristusu, ki so ga razpeli na križ, kaže Božja moč in Božja modrost.

25 To, kar je storil Bog, prekaša vso človeško modrost, čeprav izgleda nespametno; in tisto, kar pri njem izgleda slabotno, prekaša vso človeško moč.

26

Poglejte sebe, dragi bratje! Ali so med vami izmed tistih, ki hodijo za Jezusom res mnogi taki, za katere lahko trdimo, da so izobraženi, vplivni ali ugledni?

27 Ne, kajti Bog je poklical tiste, ki so slabotni in po človeškem mišljenju nepomembni, da bi osramotil ljudi, na katere računa svet. Bog se je zavzel za slabotne na tem svetu, da bi ponižal močne.

28 Kogar imajo ljudje za manjvrednega in ga prezirajo, tistega, ki nič ne velja, želi Bog imeti zase. Vse pa, čemur ljudje pripisujejo tako velik pomen, to je Bog zavrgel.

29 Pred Bogom stojimo vsi praznih rok.

30 Tudi vi se lahko zahvalite za življenje, ki ga imate v Jezusu Kristusu, samo Bogu. On je za nas Božja modrost. Bog nas je sprejel zaradi njega, po njem lahko živimo življenje, ki je Bogu po volji in on nas je osvobodil naše krivde in greha.

31 Tako drži tisto, kar pravi Sveto pismo: “Če kdo hoče biti ponosen, naj bo ponosen na to, kar je Bog storil zanj.”

2

1

Dragi bratje! Ko sem prišel k vam in vam prinesel Božje sporočilo, nisem uporabljal napihnjenih besed in modrih idej.

2 Nisem vam hotel pripovedovati kaj drugega, razen da sem vam govoril o Jezusu Kristusu in o njegovi smrti na križu.

3 Pri tem sem se čutil slabotnega in ubogega, govoril sem vam s strahom.

4 Kar sem vam govoril in pridigal, ni bilo na moder in prepričljiv način, Božji Duh je govoril skozi mene in njegova moč je delovala.

5 Vaša vera naj ne bi bila zgrajena na temelju človeške modrosti, ampak na Božji moči, ki more rešiti.

6

Vendar vsak kristjan, ki je zrel v veri ve, kako resnično je to sporočilo in polno modrosti, čeprav ta svet in tisti, kateri imajo moč in oblast, ne priznavajo tega za modrost. Toda svet bo propadel z vso svojo modrostjo.

7 Modrost, ki jo mi oznanjamo, je Božja modrost. Ona ostaja skrivnost in je skrita očem sveta. Pa vendar je Bog, še preden je ustvaril svet, v svoji modrosti sklenil, da bomo z njim delili njegovo slavo.

8 Nihče izmed vladarjev na tem svetu ni tega spoznal. Sicer ne bi razpeli na križ Kristusa, Gospoda slave.

9 Zgodilo se je prav to, kar je napovedal že prerok Izaija:

“Česar nobeno oko ni videlo,
česar nobeno uho ni slišalo in česar si nihče ni mogel
niti v svojih mislih dočarati,
to je Bog pripravil za tiste, ki ga ljubijo.”

10

Bog nam je po svojem svetem Duhu razodel svojo skrivnost. Božji Duh ve namreč vse in pozna tudi najbolj skrite Božje misli.

11 Tako, kot vsak človek sam zase ve, kaj misli, tako pozna samo Božji Duh Božje misli.

12 Kot kristjani nismo dobili duha tega sveta ampak Božjega Duha. Zato lahko tudi spoznamo, kaj je Bog storil za nas.

13 Kar vam oznanjujemo, ne izvira iz človeške modrosti ali iz človeškega znanja, to nam je posredoval Božji Duh. Božje skrivnosti lahko razume in razlaga samo tisti, ki dovoli Božjemu Duhu, da ga vodi.

14 Človek s svojimi naravnimi sposobnostmi ne more razumeti tega, kar govori Božji Duh. Zanj je vse to neumnost, kajti Božje skrivnosti odkriva samo Božji Duh.

15 Tisti pa, ki ga napolnjuje Božji Duh, ima vpogled v vse, kar mu Bog kaže in govori. Prav to pa vznemirja ljudi tega sveta, ker ne vedo, za kaj gre.

16 Kako naj bi tudi vedeli? Ali ni že prerok Izaija vprašal: “Kdo pozna Gospodov um, da bi mu mogel biti svetovalec?” Mi pa imamo Kristusov um.

3

1

Dragi bratje! Nisem vam mogel govoriti kot ljudem, ki dovolijo Božjemu Duhu, da jih vodi in ki so zreli v veri. Bili ste kot otroci, ki se ravnajo po svojih željah.

2 Zato sem vam dal samo mleka in ne močne hrane, ker je ne bi prenesli. Tudi zdaj je še ne prenesete;

3 saj ste še vedno le dojenčki, kar zadeva krščanstvo, ker vas vodijo vaše želje, ne pa Božje. Če zavidate drug drugemu in se delite v skupine, ali ni to dokaz, da ste otroci, ki želijo kar naprej uveljavljati svojo voljo? Pravzaprav ravnate tako, kot da sploh ne bi pripadali Gospodu.

4

Prepirate se o tem, če sem večji jaz, ali pa Apolo in s tem povzročate razcepe v cerkvi. To pa samo kaže, kako malo ste zrasli v Gospodu.

5 Kdo sta sploh Apolo ali Pavel, da se prepirate zaradi naju? Midva sva samo Božja služabnika in sva vam pomagala priti do vere. Vsak od naju je storil to, kar mu je Bog naložil.

6 Jaz sem zasadil, Apolo je zalil, Bog pa je storil, da je vaša vera vzklila.

7 Ni tako pomembno, kdo je posadil in kdo je zalil; pomemben je samo Bog, ki stori, da vera zraste.

8 Apolo in jaz sva delala skupaj in sva imela isti cilj – Bog pa bo vsakemu pravično plačal za njegov trud.

9

Mi smo Božji sodelavci, vi pa ste njegovo polje in njegova zgradba.

10 Bog mi je po svoji milosti dal nalogo in sposobnost, da položim temelj kot marljiv gradbenik. Drugi zdaj gradijo dalje na tem temelju. Vsak pa mora paziti na to, da dela marljivo.

11 Temelj, ki sem ga položil pri vas, je Jezus Kristus. Nihče ne more položiti drugega, ali celo boljšega temelja.

12 Naprej pa lahko gradimo z drugimi materiali. Nekateri uporabljajo zlato, srebro, drago kamenje, drugi pa spet jemljejo les, ali slamo.

13 Tisti dan pa, ko bo Kristus preizkusil gradnjo, se bo pokazalo, s čim je kdo gradil. Z ognjem bo namreč preizkusil vrednost gradnje in pokazalo se bo, čigavo delo bo obstalo v ognju.

14 Kdor je gradil čvrsto in obstojno na Kristusu kot temelju, tega bo Bog nagradil.

15 Komur pa bo delo zgorelo, bo vse izgubil. Njega samega bo sicer rešil iz ognja, vendar mu ne bo preostalo nič drugega kot samo golo življenje.

16

Mislite torej na to, da ste Božja zgradba in njegov tempelj ter da v vas prebiva Božji Duh.

17 Kdor poruši ta tempelj, mu bo Bog sodil. Božji tempelj je svet in ta tempelj ste vi.

18

Ne varajte sami sebe! Če si kdo domišlja, da je posebno moder in razumen na tem svetu, je bolje, da preneha računati s to modrostjo in naj se ne boji, da bi veljal kot neumen. Kajti šele tedaj bo zares moder.

19 Vsa modrost tega sveta v Božjih očeh ni nič drugega kot neumnost. Tako kot tudi piše: “Modre je ujel v zanko z njihovo lastno modrostjo.”

20 Na drugem mestu pa beremo: “Gospod pozna človeške misli in ve, kako prazne so.”

21 Ali vidite, kako nespametno je, ponašati se z raznimi ljudmi? Saj je vse vaše:

22 Pavel, Apolo in Peter, da, ves svet, življenje in smrt, sedanjost in prihodnost – vse je vaše.

23 Vi pa ste Kristusovi in Kristus je Božji.

4

1

Zato je prav, da vidite v nas tisto, kar v resnici smo: Kristusove služabnike in oskrbnike, ki po Božjem nalogu oznanjajo ljudem Božje skrivnosti.

2 Od oskrbnikov zahtevamo predvsem, da so zanesljivi.

3 Kakšen pa sem glede tega jaz? Ni tako pomembno, kako vi, ali drugi ljudje sodijo o meni, kar zadeva to stvar. Celo moja lastna sodba ni pomembna.

4 Ne zavedam se sicer, da bi bil kriv, toda to še ne pomeni, da to tudi nisem. Pomembna je samo Božja sodba!

5 Zato nikar prehitro ne prinašajte kakršnihkoli zaključkov o kateremkoli človeku. Počakajte do Gospodovega prihoda. Potem nas bo on postavil na svetlo, tako da bodo vsi lahko videli, kaj je v naši notranjosti. Tedaj bodo vsi lahko izvedeli, kakšni so bili naši motivi, ko smo delali za Boga. Tedaj bo Bog vsakega pohvalil v taki meri, v kakršni je kdo zaslužil.

6

Zdaj sem vzel sebe in Apola kot primer, da bi vam pokazal, kako narobe je, če zaupate v človeka. Ne ponašajte se z enim izmed Božjih učiteljev bolj kot z drugim.

7 Zakaj ste tako ponosni? Le kaj imate, česar vam ni dal Bog? In če vse, kar imate, prihaja od Boga, zakaj se imate za tako pomembne, kot da ste sami kaj doprinesli k temu?

8

Vi pa ste tako siti in zadovoljni sami s seboj. O sebi mislite, da ste tako zelo bogati, da prav ničesar ne potrebujete. Domišljate si, da bi že zdaj lahko vladali, kot da se je Kristus že vrnil? Nas pa sploh ne potrebujete. Želel bi, da bi res že kraljevali s Kristusom. Tedaj bi bili tudi mi že na cilju, kar zadeva našo vero in bi lahko kraljevali skupaj z vami.

9 Vendar se mi zdi, da je Bog nas, glasnike njegovega evangelija, postavil na zadnje mesto, bliže smrti kakor življenju. Bojujemo se, kot bi bili v areni, pred očmi vsega sveta. Ljudje in angeli napeto gledajo, kako se bo ta borba končala.

10 Zaradi Kristusa nas imajo za norce; vi pa ste častivredni kristjani. Mi smo pri koncu svojih moči; vi pa ste močni. Vas cenijo in spoštujejo; nam pa se posmehujejo.

11 Do današnjega dne trpimo lakoto in žejo in oblečeni smo v cunje. Tepejo nas in porivajo sem ter tja, nikjer nismo doma.

12 Le s težavo se preživljamo. Ko pa nas žalijo, blagoslavljamo. Kadar nas preganjajo, se ne branimo. Ko nas zasmehujejo, ljubeznivo odgovarjamo.

13 Ves čas so ravnali z nami tako, kot bi bili le v nadlego in najraje bi se nas znebili.

14

Ne pišem vsega tega zato, da bi vas osramotil. Rad bi vas samo pokaral, moji ljubljeni otroci in vrnil na pravo pot.

15 Celo če bi imeli deset tisoč vzgojiteljev, ki bi vas poučevali v veri, nimate mnogo očetov. Jaz sem vam namreč prinesel radostno sporočilo o Jezusu Kristusu, po katerem ste sprejeli življenje.

16 Zato vas prosim: ravnajte se po mojem zgledu, kakor se otroci ravnajo po zgledu svojih očetov.

17 Prav zaradi tega sem tudi poslal k vam Timoteja, da bi vam pomagal pri tem. On je namreč eden izmed teh, ki sem jih pridobil za Kristusa, Božji otrok, ki ga ljubim in na katerega se lahko zanesem. On vas bo spomnil na vsa navodila, ki sem jih dal vam, pa tudi vsem drugim cerkvam po naročilu Jezusa Kristusa.

18 Vem, da so nekateri med vami postali zelo ošabni in mislijo, da ne bom prišel v Korint, da bi razčistil te stvari z vami.

19 Toda če le Gospod dovoli, bom kmalu spet pri vas. Tedaj pa bom videl, če so ti ponosni ljudje kristjani samo na jeziku, ali pa zares prebiva v njih Božja moč.

20 Božje kraljestvo namreč niso samo besede, ono se kaže v življenju, v katerem vsak lahko prepozna Božjo moč.

21 Kako torej hočete, da pridem k vam? S palico, da bi vas kaznoval, ali pa z ljubeznijo in prijaznostjo?

5

1

Še nekaj drugega moram razčistiti z vami. Slišim, da v vaši cerkvi trpite greh, kakršnega le redko srečamo. Neki človek živi skupaj z ženo svojega očeta. Kaj takega ne počnejo niti neverniki.

2 Vi pa si poleg tega domišljate, da ste prav posebno dobri in “duhovni”! Zakaj se tega raje ne sramujete in poskrbite, da tega človeka izključite iz cerkve?

3 Nisem sicer med vami osebno prisoten, v duhu pa sem vendarle pri vas.

4 Skličite sestanek v cerkvi – in moč Gospoda Jezusa bo z vami, ko se boste sestali – pa tudi jaz bom prisoten v duhu

5 ter odstranite tega človeka iz cerkve. Izročite ga satanu v roke, da ga kaznuje, v upanju, da bo Gospod ob dnevu sodbe lahko rešil njegovo dušo.

6

Strašno je, da se ponašate s svojo duhovnostjo, pa vendar dopuščate, da se dogajajo take stvari. Ali ne veste, da vas bo greh kmalu vse okužil, če boste dovolili le enemu človeku, da živi v grehu? Saj prav malo kvašenega testa povzroči, da se skvasi vse testo.

7 Odstranite vsak najmanjši ostanek starega kvašenega testa, da bi bili vi kakor tudi vaša cerkev novo, nekvašeno testo. Čisti ste, ker se je Kristus žrtvoval za nas kot naše velikonočno jagnje.

8 Odločno se izogibajte kvašenega testa vašega starega življenja z vsem sovraštvom in hudobnostjo in živite novo življenje nekvašenega testa v čistosti in resnici.

9

Že sem vam pisal, da ne imejte kot kristjani opravka s hudobnimi ljudmi.

10 Ko sem vam to pisal, nisem mislil na vse tiste ljudi na svetu, ki živijo nespodobno, sebično in praznoverno. Mnogo sem razmišljal o tem in v imenu Gospoda Jezusa Kristusa sem že odločil, kaj je treba storiti.

11

Ne, menil sem, da bi se morali ločiti od vseh tistih, ki se imenujejo kristjani, pa kljub temu živijo nemoralno, v pohlepnosti po denarju, ali pa so praznoverni, preklinjajo Boga, ali so pijanci in tatovi. S takimi se sploh ne bi smeli družiti.

12 [12-13] Ni naša naloga, da ljudi, ki ne pripadajo cerkvi, obsojamo. To bo storil Bog. Za to pa, kar se dogaja v cerkvi, smo odgovorni. “Odstranite hudobneža iz svoje sredine!” tako beremo v Pismu.

6

1

Kako je mogoče, da vi kot kristjani prinašate vaše spore pred brezbožne sodnike namesto da bi prosili za nasvet cerkev?

2 Ali ne veste, da bomo kot kristjani nekoč sodili svetu? Torej bi morali tudi te majhne stvari urediti sami med seboj.

3 Ali ste pozabili, da bomo sodili celo angelom? Ali ne bi bilo potemtakem potrebno, da sami rešite tudi vaša vsakdanja nesoglasja?

4 Vi pa namesto tega hodite k sodnikom, ki so še celo neverni.

5 Dovolj je žalostno, da vam moram govoriti o tem! Ali res ni v cerkvi niti enega, ki bi lahko rešil vaše medsebojne prepire?

6 Namesto tega vlačite drug drugega pred sodišče in tožite svoje brate pred nevernimi.

7 Ne spodobi se že to, da imate spore. Zakaj raje ne pretrpite krivice in zakaj niste pripravljeni pretrpeti izgube, namesto da se borite za svojo pravico?

8 Tako pa tudi sami ravnate krivično in varate druge in to celo lastne brate.

9 Ali ste pozabili, da za ljudi, ki delajo krivico, ni prostora v Božjem kraljestvu? Dobro si zapomnite, da nihče, ki živi nespodobno, tudi ne taki, ki jim je kaj drugega pomembnejše od Boga, ali tisti, ki je nezvest zakonskemu partnerju, ali kdor se vdaja seksualnim perverznostim, ne bo prišel v Božje kraljestvo;

10 prav tako tudi noben tat ali ropar, pa tudi ne pohlepni ljudje, pijanci ali obrekovalci.

11 In prav to so nekateri med vami včasih bili. Zdaj pa je Bog opral vaše grehe in vas posvetil ter vas sprejel na osnovi tega, kar je storil za vas Jezus Kristus in Božji Duh.

12

“Vse mi je dovoljeno,” mi boste rekli. To drži, pa vendar to, kar je dovoljeno, vedno ni tudi primerno, posebno ne, če me lahko tako obvlada, da s tem ne morem prenehati, kadar hočem.

13 Bog nam je dal željo po hrani in tudi želodec, ki hrano prebavlja. To pa še ne pomeni, da lahko jemo več kot je treba. Ne posvečajmo hrani več pozornosti, kot je treba, kajti nekega dne bo Bog vzel želodec kakor tudi hrano.

Telo tudi ni ustvarjeno za nemoralo, ampak je namenjeno za službo Bogu in njemu na čast. Zato Bogu tudi ni vseeno, kako ravnamo s svojim telesom.

14 Bog nas bo namreč obudil v večno življenje, tako kot je obudil s svojo močjo tudi Kristusa.

15 Ali ne razumete, da so vaša telesa del Kristusa in udje njegovega telesa? Ali naj potem vzamem del Kristusa in ga združim s prostitutko? Nikakor ne!

16 Ali ne veste, da tisti, ki se združi s prostitutko, postane del nje, ona pa je del njega? To piše tudi v Svetem pismu: “Poslej bosta ta dva eno.

17 Če pa se namesto tega izročite Gospodu, boste postali eno s Kristusom po njegovem Duhu.

18 Zato vas svarim, da se varujete spolne nemorale. Noben drug greh ne more tako škodovati telesu kot ta. S tem grešite namreč proti svojemu telesu.

19 Ali se še niste naučili tega, da je telo tempelj Svetega Duha, ki vam ga je dal Bog? Več ne pripadate sami sebi.

20 Bog je plačal visoko ceno, da bi vas odkupil; služite zato tudi s svojim telesom na čast Bogu, ker je njegova last.

7

1

Zdaj pa k vprašanjem, ki ste mi jih zastavili v pismu. Takole menim: najbolje za kristjane bi bilo, če se sploh ne bi ženili.

2 Ker pa je toliko nemorale, je bolje, če sklenete zakonsko zvezo in ima vsak mož svojo ženo in vsaka žena svojega moža.

3 Mož naj izpolni svojo dolžnost kot mož in žena svojo dolžnost kot žena in oba naj skrbita, da zadovoljita potrebe drug drugega.

4 Kdor se namreč poroči, nima več neomejene pravice, da sam odloča o svojem telesu; zakonca pripadata drug drugemu.

5 Ne odklanjajta drug drugemu zakonskih pravic. Edina izjema pri tem pravilu je, če sta mož in žena pripravljena odreči se za nekaj časa intimnih odnosov, da bi se lahko v večji meri posvetila molitvi. Ko mine ta čas, pa naj bosta spet skupaj, da ju satan ne bi zapeljal v greh, ker ne bi imela dovolj moči, da bi se obvladala.

6 Kar vam pravim zdaj, je nasvet in ne zapoved.

7 Želim, da bi vsak lahko živel sam, tako kot živim jaz. Toda nismo vsi enaki. Po Božji volji živi nekdo v zakonu, drugi pa ostane neporočen.

8

Neporočenim in ovdovelim pa svetujem, naj raje ostanejo sami, tako kot sem tudi jaz.

9 Če pa jim je to pretežko, naj se poročijo. Bolje je tako, kot goreti od strasti.

10

Kar pa zdaj pravim poročenim, ni moj osebni nasvet, ampak zapoved našega Gospoda Jezusa Kristusa: Žena naj se ne loči od svojega moža.

11 Če pa se je kljub temu ločila, naj ostane sama, ali pa naj se pomiri s svojim možem. Prav to velja tudi za moža.

12 Za vse druge primere pa ni Gospod dal kakšne izrecne zapovedi. Zato vam svetujem takole: Če ima kristjan neverno ženo, ki hoče ostati pri njem, naj se ne loči od nje.

13 Ali če ima kristjanka nevernega moža, ki hoče ostati pri njej, naj ga ne zapusti.

14 Nevernega moža je namreč Bog sprejel zaradi žene, s katero se je združil in ženo zaradi moža, s katerim se je združila. Če ne bi bilo tako, bi bili njuni otroci kot so otroci nevernih staršev, tako pa jih je Bog sprejel.

15 V kolikor bi neverni partner vztrajal, da se loči, privolite v ločitev. V takem primeru tisti zakonski partner, ki je kristjan, ni več vezan na drugega. Bog želi, da živite v miru.

16 Saj ni sigurno, da boš kot kristjan lahko privedel ženo, ali da bo žena lahko privedla svojega moža h Kristusu, če zakonca ostaneta skupaj.

17

Na koncu bi rad še dejal, naj vsak živi v skladu s sposobnostmi, ki mu jih je dal Bog in naj ostane v zakonskem stanu, v katerem ga je zateklo radostno sporočilo. To je moje pravilo za vse cerkve.

18 Tako naj se tudi tisti, ki so ga po judovskih predpisih obrezali, preden je postal kristjan, ne vznemirja zaradi tega, kogar pa niso obrezali, naj ne stori tega zdaj.

19 Za kristjana nima nobenega pomena, če so ga obrezali ali ne. Pomembno je samo, da dela po Božji volji in izpolnjuje Božje zapovedi.

20 Vsak naj služi Bogu in nadaljuje z delom, ki ga je opravljal, preden je postal kristjan.

21 Ali si kot suženj postal kristjan? Ne delaj si skrbi zaradi tega! Če pa imaš priložnost postati svoboden, zakaj ne bi to postal?

22 Kdor pripada Kristusu kot suženj, ga je on osvobodil suženjstva grehu. Svobodni človek pa, ki je sprejel Kristusa, je postal s tem Kristusov suženj.

23 Kristus je za vas plačal visoko ceno. Zdaj ste samo njegovi in ni potrebno, da bi bili še naprej sužnji ljudem.

24 Zato, dragi bratje, naj vsak služi Bogu v tem, v čemer je bil poklican.

25

Kar pa zadeva neporočene: od Gospoda nimam nobene zapovedi, želim pa vam povedati svoje mišljenje kot človek, ki je po Božjem usmiljenju vreden zaupanja.

26 Če mislim na to, kako težki časi prihajajo, menim, da je najbolje, če ostanemo neporočeni.

27 Če pa si se že vezal z neko ženo, ne razdiraj te zveze. Tisti pa, ki je sam, naj ostane sam in naj ne poskuša na vsak način najti ženo.

28 Če pa bi se kljub temu poročil, to ni greh. To velja tako za moške kakor tudi za ženske. V kolikor se poročite, si boste naložili dodatna bremena, katerih bi vas rad obvaroval.

29 Jasno je, da nimamo več dosti časa, da bi delali za Gospoda. Zato naj bi se tudi poročeni zdaj v taki meri lotili dela za Gospoda, kot bi bili neporočeni.

30 Niti žalost niti veselje, pa tudi imetje naj nas ne ovirajo pri delu za Gospoda.

31 Ta svet naj vas ne dobi pod svojo oblast s tem, kar vam ponuja in zapomnite si, da vendarle ničesar ne morete obdržati, kajti svet in vse to, kar imamo, bo kmalu propadlo.

32 Želel bi, da si zaradi tega ne delate nobenih skrbi. Kdor ni poročen, se lahko poprime dela za Gospoda, ne da bi ga karkoli pri tem oviralo in tako lahko ugodi Gospodu.

33 Kdor pa je poročen, mora skrbeti za marsikaj drugega, da bi ugodil svoji ženi ter lahko služi Bogu samo z delom svojih sposobnosti.

34 Tudi žena, ki ni poročena, lahko z dušo in telesom služi Gospodu, ker nima toliko drugih dolžnosti. Poročena žena pa mora misliti na svoje gospodinjstvo in na svojega moža.

35 Tega vam ne govorim, da bi omejil vašo svobodo, ampak da bi vam pomagal. Rad bi videl, da bi živeli zgledno življenje in da vas ničesar ne bi oviralo, ko poskušate doseči edini cilj, to pa je: da bi služili Gospodu.

36

Kdor pa misli, da ni prav, da pusti svojo nevesto predolgo čakati na zakon, naj stori, kar misli, da je prav. Brez skrbi naj se poroči. Zaradi tega se ne bo pregrešil.

37 Kdor pa ima na drugi strani tako močno voljo in se odloči, da se ne bo poročil, je naredil dobro odločitev.

38 Kdor se poroči, dela prav, tisti pa, ki se ne poroči, stori še bolje.

39

Žena je vezana za svojega moža, dokler on živi. Če pa njen mož umre, se lahko spet poroči, vendarle samo z nekom, ki je kristjan.

40 Toda po mojem mnenju bo srečnejša, če ostane sama in menim, da vam dajem ta nasvet po svetem Duhu.

8

1

Zdaj pa k vprašanju glede hrane, ki jo darujejo poganskim bogovom. Res je, da “imamo vsi znanje”, kakor pravijo. To znanje pa dela ljudi ponosne in le ljubezen more doprinesti k izgradnji cerkve.

2 Kdor misli, da ima odgovore na vsa vprašanja, s tem samo kaže svoje neznanje.

3 Kdor pa ljubi Gospoda, ga Gospod pozna.

4 Ali torej smemo uživati hrano, ki so jo žrtvovali poganskim božanstvom? Vsi vemo, da razen enega Boga ni drugih bogov.

5 Nekateri verujejo, da so mnogi bogovi tako v nebesih kakor tudi na zemlji.

6 Mi pa vemo, da je le eden Bog, Oče, ki je vse ustvaril in pred katerega bomo stopili nekega dne. Imamo tudi samo enega Gospoda, Jezusa Kristusa, po katerem je postalo vse, tudi novo življenje, ki nam ga je podaril.

7 Nekateri kristjani pa tega še ne razumejo. Toliko let v svojem življenju so verovali v malike, da še zdaj, kadar jedo to meso, mislijo, da jedo mališke žrtve. Če torej jedo to meso, jih muči njihova vest.

8 Vi pa v nasprotju s tem trdite takole: “Pred Bogom nismo niti boljši niti slabši, če meso jemo ali ne.”

9

To sicer drži, vendar morate kljub temu paziti, da z vašim vedenjem ne škodujete tistim, ki so še slabi v veri.

10 Recimo, da vas vidijo v kakem poganskem templju, da jeste meso žrtvovano malikom. Ali ne bodo prišli v skušnjavo, da storijo prav tako, čeprav bi s tem ravnali proti svoji vesti?

11 Tako s svojim boljšim spoznanjem spravljaš svojega brata, ki je slabši v veri, v pogubo, in to brata, za katerega je tudi Kristus umrl.

12 Če ravnate tako v odnosu do svojega brata, ki je slabotnejši v veri in ga spodbujate, da stori nekaj, kar misli, da je narobe, grešite s tem proti Gospodu.

13 Če se torej bojim, da bom zavedel svojega brata v greh, ker jem brez razmišljanja meso maliških žrtev, raje ne jem nobenega mesa več do konca življenja, kot da storim kaj takega svojemu bratu.

9

1

Kako pa je z menoj? Ali nisem svoboden človek? Ali nisem videl Kristusa s svojimi očmi? Ali me ni Gospod poklical, da bi bil njegov glasnik? Dejstvo, da ste vi postali kristjani, dokazuje, da sem delal za Gospoda.

2 Drugi lahko trdijo, da nisem Kristusov glasnik, vi pa tega ne morete reči, kajti vi sami ste pečat in potrditev tega!

3 Tiste, ki me kritizirajo, pa bi rad vprašal:

4 Ali moji sodelavci in jaz nimamo pravice živeti na stroške cerkve?

5 Ali mi ne smemo vzeti s seboj na pot svojih žena, kot to delajo apostoli, Gospodovi bratje, pa tudi Peter?

6 Ali samo Barnaba in jaz morava sama služiti svoj vsakdanji kruh?

7 Vsak sam lahko odgovori na ta vprašanja. Kateri vojak je dolžan plačevati sam sebe? Ali pa ste kdaj slišali, da je kakšen poljedelec pospravil svojo žetev, pa je ni smel uživati? Tudi ne prepovedujemo pastirju, ki pase ovce in koze, da bi pil njihovo mleko.

8 To pa ni tako samo v vsakdanjem življenju; tudi Božja beseda nas uči tako.

9 V zakonu, ki ga je Bog dal Mojzesu, piše: “Ne devajte volu nagobčnika, kadar vrši žito!” Ali je Bog zapovedal to, ker skrbi za vole?

10 Nedvomno je mislil na nas! Nas je imel v mislih, ko govori, da vsi, ki orjejo in vršijo žito, lahko pričakujejo, da bodo dobili svoj delež od tega.

11

V vaše duše smo posejali duhovno seme – Božjo besedo. Ali je preveč, če pričakujemo kot plačilo hrano in obleko?

12 Saj podpirate tudi druge, ki vas učijo in prav je, da delate tako. Ali nismo mi še mnogo bolj upravičeni, da to pričakujemo od vas? Vendar si nismo vzeli te pravice, ampak smo se je odrekli, da nam nihče ne bi mogel očitati: samo zato oznanjujete, ker ste za to plačani.

13 Saj dobro veste, da vsi, ki služijo v templju, s tem služijo tudi svoj vsakdanji kruh. Tistim pa, ki žrtvujejo na Božjem oltarju, pripade del živali, ki jo žrtvujejo Gospodu.

14 Gospod je prav tako zapovedal: Kdor oznanja radostno sporočilo, naj od tega dela tudi živi.

15 Kljub temu pa sem se temu odpovedal in nikoli nisem zahteval od vas niti centa. Tega pa vam ne pišem, ker bi odslej hotel kaj dobiti od vas. Raje umrem od lakote, kot da izgubim to zadovoljstvo, ki ga imam, ko oznanjujem brez plačila.

16 Ni moja zasluga, da oznanjujem radostno sporočilo. S tem ne bi mogel prenehati, celo če bi hotel. Če bi storil kaj takega, bi bil zelo nesrečen. Poleg tega pa mi je Bog dal to nalogo.

17 Če delam to prostovoljno, bom za to dobil posebno nagrado, če pa ne, potem opravljam samo svojo dolžnost.

18 Kakšno pa je v teh okoliščinah moje plačilo? Imam posebno zadovoljstvo in veselje v tem, da oznanjujem radostno sporočilo brez stroškov za kogarkoli in ne da bi se skliceval na svoje pravice. Ali ni že to veliko plačilo?

19

Svoboden sem torej in od nikogar nisem odvisen. Da bi pridobil čimveč ljudi za Kristusa, sem prostovoljno postal suženj vsem.

20 Živim kakor Jud, da bi Jude laže privedel h Kristusu. Tam, kjer poudarjajo, da se je strogo treba držati verskih predpisov, se držim tudi teh, čeprav zame ne veljajo. Tudi te ljudi bi namreč rad pridobil.

21 Kadar pa sem med ljudmi, ki se ne ravnajo po nobenih predpisih, se jim prilagodim, da bi jih privedel h Kristusu. To pa ne pomeni, da se ne držim Božjih zapovedi, izpolnjujem namreč Kristusove zapovedi.

22 Kadar sem pri ljudeh, ki so še slabotni in negotovi v veri, skrbno pazim, da ne bi omajal njihove vere. Kdorkoli že je, se izenačim z njim, da bi mu tako lahko pripovedoval o Kristusu in mu omogočil, da se reši.

23 Vse to delam, da bi oznanil radostno sporočilo in da bi se tudi sam razveselil, ko vidim tiste, ki prihajajo h Kristusu.

24

Saj vsi veste, da med vsemi tekači, ki tekmujejo na stadionu, samo eden zmaga in dobi zlato medaljo. Tecite tako, da bi dobili medaljo vi!

25 Vsak, kdor hoče tekmovati, se podredi strogi disciplini, medtem ko trenira. Atlet se odreče marsičesa, samo da bi zmagal. Toda kako hitro je ta zmaga pozabljena! Mi pa se borimo za nagrado, ki ima neminljivo vrednost.

26 Jaz dobro vem, za kaj se borim. Ne tečem proti nekemu negotovemu cilju. Ko se borim, ne udarjam v prazno.

27 Z vsemi močmi sem se zavzel za to, da bi zmagal in pri tem se ne oziram na svoje telo. Ono se mora podrediti moji volji. Ne bi namreč želel spodbujati druge k borbi, a da sam ne bi bil pripravljen boriti se, pa bi me morali predčasno izločiti.

10

1

Dragi bratje, spomnite se, kaj so doživeli naši bratje, ko so potovali skozi puščavo. Bog jih je vodil v oblaku, ki je šel pred njimi in jih varno prepeljal skozi morje.

2 Lahko bi rekli, da je bil to njihov krst. Krstili so se v morju in v oblaku. Šli so pod Mojzesovim vodstvom in so ga s krstom priznali kot svojega voditelja.

3 Bog jim je dajal v puščavi na čudežen način vsak dan hrano in pijačo.

4 Pili so iz duhovne skale, ki jih je spremljala, a ta skala je bila Kristus.

5 Pa vendarle z večino izmed njih Bog ni bil zadovoljen in zato so pomrli v puščavi.

6 To naj bi bilo nam v svarilo, da ne bi tudi želeli delati to, kar je hudobno

7 ali moliti malike, kot so to delali nekateri med njimi. Sveto pismo poroča o tem takole: “Sedli so, da bi jedli in pili, potem pa so vstali, da bi plesali okrog svojega boga, okrog zlatega teleta.

8 Varujte se tudi, da ne bi tako kot oni, padli v seksualne grehe. Zaradi tega je bilo v enem samem dnevu triindvajset tisoč mož kaznovanih s smrtjo.

9 Ne izzivajte Boga. Oni so delali to, pa so prišle strupene kače, ki so jih pikale, da so mnogi pomrli.

10 Ne godrnjajte, kakor so godrnjali oni, tako da je Bog poslal svojega angela, da bi jih pomoril.

11 Vse, kar se je zgodilo z njimi, je nam za zgled in je zapisano v svarilo nam, ki živimo v teh poslednjih dneh, ko se svet bliža svojemu koncu.

12 Bodite previdni! Ravno kadar mislite: “Meni se kaj takega ne more zgoditi!” se posebno varujte.

13 Zapomnite si, da hudobna poželenja, ki vas poskušajo zapeljati, niso nekaj novega, nekaj posebnega. Mnogi drugi so se pred vami srečevali z enakimi problemi. Nobena skušnjava ni pretežka. Verjemite, da bo Bog poskrbel, da skušnjava ne bo tako močna, da se ji ne bi mogli upreti. To nam je Bog obljubil in on drži svojo besedo. Kadar Bog pošilja preizkušnje, istočasno kaže tudi način, kako se lahko zoperstavimo.

14

Dragi prijatelji, varujte se, da ne bi častili malikov!

15 Saj ste razumni ljudje! Sami presodite, če je tako, kot pravim.

16 Kadar molimo, naj bi Bog blagoslovil kelih z vinom, ki ga pijemo pri Gospodovi večerji, ali ne pomeni to, da vsi, ki pri tem sodelujejo, delijo med seboj blagoslov Kristusove krvi? Ko pa lomimo kruh, da bi ga skupaj jedli, ali ne pomeni to, da delimo novo življenje, ki ga je Kristus pridobil za nas, ko je žrtvoval svoje telo na križu?

17 Ni pomembno koliko nas je, kajti vsi jemo isti kruh in s tem kažemo, da smo vsi del istega Kristusovega telesa.

18 Spomnite se bogoslužja izraelskega ljudstva! Kadar vsi skupaj jedo meso žrtvovane živali, so na ta način vsi združeni z Bogom.

19 Kaj vam želim s tem povedati? Ali imajo bogovi in žrtve, katere jim prinašajo nekatera ljudstva, kakšno vrednost?

20 Nimajo! “Oni prinašajo svoje žrtve demonom, ne pa Bogu!” Jaz pa ne bi želel, da bi se kdorkoli med vami združil z demonskimi silami.

21 Nikakor ne morete istočasno piti in jesti pri Gospodovi mizi in pri mizi hudobnih duhov. Morate se odločiti, s kom se hočete družiti!

22 Ali pa nameravamo izzivati Gospoda? Ali si res domišljamo, da smo močnejši od njega?

23

“Vse je dovoljeno,” – vendar ni vse koristno. “Vse je dovoljeno,” – ni pa vse za naše dobro.

24 Pri tem, kar delate, ne mislite samo na sebe. Mislite predvsem na druge in na to, kaj je dobro zanje.

25 Takole delajte: Kupujte meso, ki ga prodajajo na trgu in ne sprašujte, od kod prihaja. Tako ne boste vznemirjali svoje vesti zaradi tega.

26 “Zemlja namreč in vse, kar je na njej, je Gospodovo.”

27 Če vas povabi k obedu nekdo, ki ni kristjan, pojdite in jejte, kar prinesejo na mizo ter ne sprašujte preveč, da ne bi vznemirjali svoje vesti.

28 Če pa bi vam kdo izrecno naglasil: “To meso so žrtvovali malikom!”, ne jejte zaradi tistega človeka, ki vam je to povedal in zaradi njegove vesti.

29 V tem primeru so pomembni občutki tega človeka in ne vaši. Zakaj le? Ali naj vest nekoga drugega omeji mojo svobodo?

30 Zakaj naj bi me pri tem ovirala vest nekoga drugega, če se Bogu lahko zahvalim za hrano, ki jo uživam?

31

Imamo zelo močan razlog, da storimo tako. Vse, kar delamo, naj bi delali na čast Bogu. Tudi če jemo ali pijemo, naj bo to njemu na čast.

32 Ne dajajte nobenemu človeku povoda, da bi se spotikal, pa naj gre za Juda ali pripadnika nejudovskega naroda ali za brata v cerkvi.

33 To je tudi moje pravilo, po katerem se ravnam. Poskušam biti pošten do vseh v vsakem oziru. Pri tem pa mi ne gre predvsem za samega sebe, ampak za to, da bi se čimveč ljudi rešilo po Jezusu Kristusu.

11

1

Zgledujte se po meni, kot se jaz zgledujem po Kristusu.

2 Tako vesel sem, dragi bratje, da se ravnate po mojih navodilih.

3 Še nekaj je, na kar bi vas rad spomnil. Žena je podrejena temu, ki je njej glava, mož je podrejen temu, ki je njemu glava in Kristus tudi temu, ki je njemu glava.

4 Zato mož, ki moli ali prerokuje s pokrito glavo, onečašča tega, ki mu je glava.

5 V nasprotju s tem pa žena, ki nima pokrite glave, kadar moli ali prerokuje, onečašča tega, ki je njej glava.

6 Če žena ne pokriva glave, naj si tudi ostriže vse lase. Če pa je za ženo sramota, da si ostriže lase kratko ali celo obrije glavo, naj pokriva glavo.

7 Mož naj ne pokriva glave, kajti ustvarjen je po Božji podobi in Bogu na slavo. Žena pa je moževa slava.

8 Prvega človeka ni rodila žena, Evo pa, prvo ženo je naredil Bog iz moža.

9 Kakor poroča zgodba o ustvarjanju, Bog tudi ni ustvaril moža za ženo, temveč ženo za moža.

10 Zato in zaradi angelov, ki bedijo nad redom, ki ga je vpeljal Bog, naj žena nosi na glavi znak avtoritete.

11 Zapomnite pa si, da sta po Božjem redu mož in žena ustvarjena drug za drugega.

12 Četudi je bila Eva ustvarjena iz Adama, so vendarle žene rodile vse druge moške. Oba torej, mož in žena, sta Božje stvarstvo.

13 Razsodite sami, če se spodobi, da žena brez pokrivala moli v javnosti!

14 Ali ne mislite, da je za moškega sramota, če nosi dolge lase,

15 medtem ko se ženi prav lepo podajo? Dolgi lasje so ji za pokrivalo.

16 Če pa se kdo glede tega hoče prepirati, bi vam rad samo povedal, da niti pri nas, niti v kaki drugi Božji cerkvi na bogoslužju ne ravnajo drugače.

17

Druga stvar, o kateri bi se rad pogovoril z vami, je zopet nekaj, kar me zelo moti. Zdi se mi, da vam bolj škoduje, da se sestajate, kakor koristi.

18 Slišim, kakšne razprave imate kadar se zberete in kako se razhajate v mišljenju in prav lahko verjamem, da je to res.

19 Potrebno je namreč, da so med vami tudi razlike, da se pokaže, kdo je v veri preizkušen.

20 Ko se zberete, da bi jedli, ne jeste Gospodove večerje

21 temveč svojo večerjo. Vsak namreč jé in pije to, kar je prinesel s seboj in tako ostane nekdo lačen in žejen, medtem ko ima drugi toliko, da je celo pijan.

22 Ali ne bi bilo bolje, če bi kar doma jedli in pili. Tako vsaj ne bi delali sramote cerkvi in ne bi dajali povoda revnim, da se sramujejo, ker nimajo kaj vzeti s seboj. Kaj naj sploh rečem o tem? Ne pričakujte, da vas bom morda pohvalil.

23

Gospod sam mi je dal navodila, kako naj se ravnamo pri večerji Gospodovi in to sem vam tudi posredoval: Tisto noč, ko ga je Juda izdal, je Jezus je vzel kruh,

24 zanj se je zahvalil Bogu in ga razdelil, medtem ko je govoril: “To je moje telo, ki ga žrtvujem za vas. Mislite na to, vsakokrat ko jeste ta kruh!”

25 Potem je vzel kelih in je govoril: “Ta kelih je nova zaveza med Bogom in vami, ki sem jo zapečatil s svojo krvjo. Mislite na to, vsakokrat ko pijete iz njega!”

26 Vsakokrat kadar jeste ta kruh in pijete iz tega keliha, spominjate drug drugega na Gospodovo smrt. Delajte tako vse do njegovega ponovnega prihoda.

27 Kdor pa jé ta kruh in pije iz Gospodovega keliha brez razmišljanja ali pa lahkomiselno se je pregrešil zoper Gospodovo telo in kri.

28 Zato naj vsak preizkuša samega sebe, preden jé ta kruh in pije iz tega keliha.

29 Kdor namreč vzame ta kruh in ne misli pri tem na Kristusovo telo in kri, izroča sam sebe Božji sodbi.

30 Zato so tako mnogi med vami slabi in bolni, da ne govorim o tistih, ki so že pomrli.

31 Če sami sebe preizkušate, preden jeste, vas Bog ne bo sodil in kaznoval.

32 Če pa nam Gospod sodi in nas kaznuje, je to zato, ker nas vzgaja, da nas ne bi moral obsoditi skupaj z brezbožnim svetom.

33

Zato, dragi bratje, čakajte drug drugega, kadar ste skupaj pri jedi.

34 Kdor je lačen, naj poprej doma nekaj poje, da si ne boste nakopali Božje sodbe, kadar se sestajate. Vse drugo pa bom razčistil z vami, kadar pridem.

12

1

Zdaj pa bi se, dragi bratje, rad pogovoril z vami o darovih, ki jih Sveti Duh daje vsakemu izmed vas, ker nočem, da bi bili nevedni glede tega.

2 Spominjate se, kako ste, preden ste postali kristjani, hodili od malika do malika, da bi vam pomagal, pa vam nobeden izmed njih ni mogel spregovoriti niti besede.

3 Zdaj pa srečujete ljudi, ki trdijo, da imajo sporočilo od Božjega Duha. Kako boste vedeli, če govorijo resnico? Jasno je, da nihče, ki govori pod vplivom Svetega Duha ne more preklinjati Jezusa. Nihče tudi ne more reči “Jezus je Gospod” in tako tudi misliti, če ga ne vodi Sveti Duh.

4

So razne vrste darov, vendar je isti Sveti Duh.

5 So razne vrste služb, Gospod pa je isti.

6 So razne vrste delovanja, toda isti Bog deluje v vseh in skozi vse, ki mu pripadajo.

7 Kakorkoli že prihajajo do izraza darovi Svetega Duha v vsakem posameznem izmed vas, so namenjeni v korist vsej cerkvi.

8 Nekomu daje Sveti Duh besedo modrosti. Drugemu daje prav ta Duh besedo spoznanja.

9 Nekaterim daje Bog po svetem Duhu trdno vero, drugim pa dar, da morejo ozdravljati bolne.

10 Nekdo ima dar, da dela čudeže. Nekateri pripovedujejo to, kar jim je Bog pokazal ali spregovoril. Nekateri imajo dar prepoznavanja duhov, drugi pa imajo sposobnost govora v raznih jezikih, ki se jih nikoli niso učili, , drugi pa ta govor razlagajo cerkvi.

11 Vse to dela isti Sveti Duh in daje vsakemu dar, katerega mu je Bog namenil.

12

Prav tako kot je naše telo sestavljeno iz mnogih delov in vsi ti deli tvorijo eno telo, je tudi Kristusova cerkev sestavljena iz mnogih delov, pa je kljub temu eno telo.

13 Vsi smo dobili istega Duha in pripadamo po krstu istemu Kristusovemu telesu, ne glede na to ali smo Judje ali Grki, sužnji ali svobodni; vsi smo dobili istega Duha, da bi ga pili.

14 Telo je torej sestavljeno iz mnogih delov, ne le iz enega.

15 Celo če bi noga rekla: “Ne pripadam telesu, ker nisem roka,” to še ne pomeni, da ni tudi noga del telesa.

16 Če pa bi uho izjavilo: “Jaz nisem oko in zato tudi nisem del telesa!” bi kljub temu pripadalo telesu.

17 Samo pomislite, če bi bilo vse telo le oko. Kako bi tedaj slišali? Ali pa, če bi bilo vse telo le uho? Kako bi tedaj vohali?

18 Zato je Bog dal vsakemu organu na telesu svojo nalogo, tako kot je sam hotel.

19 Kako čudno bi bilo telo in kako bi le opravljalo vse naloge, če bi imelo samo en del?!

20 Dobro, da temu ni tako, temveč da mnogi posamezni organi sestavljajo telo.

21 Zato ne more oko reči roki: “Ne potrebujem te,” niti glava nogi: “Ti si mi odveč!”

22 Saj so prav tisti deli telesa, ki se nam zdijo slabotni in nepomembni, še prav posebej pomembni.

23 S tistimi deli telesa, za katere smatramo, da niso kaj dosti vredni, ravnamo še prav posebej skrbno. Medtem ko deli telesa, ki se ne odlikujejo zaradi posebne lepote, uživajo še prav posebno pozornost,

24 tega lepi deli ne potrebujejo. Bog je tako sestavil telo, da je dal večjo čast tistim delom, ki nimajo časti,

25 tako da ne bi bilo neskladnosti med posameznimi deli v telesu, temveč da bi deli enako skrbeli drug za drugega.

26 Če trpi neki del telesa, trpijo vsi ostali deli z njim, če pa drug del telesa prav posebno pohvalimo, se tudi vsi ostali deli veselijo tega.

27

Na tem primeru sem vam hotel pokazati, da vsi sestavljate Kristusovo telo in da vsak posamezen izmed vas kot del pripada temu enemu telesu.

28 Vsakemu med vami je Bog določil svoje mesto. Tu so apostoli, potem preroki, pa zopet tisti, ki v Božji cerkvi poučujejo Božjo besedo. Nadalje so tu kristjani, ki delajo čudeže in tisti, ki ozdravljajo bolne ali pa pomagajo potrebnim. Nekateri vodijo cerkev, drugi pa govorijo v nepoznanih jezikih.

29 Ali ste morda vsi apostoli, preroki ali učitelji? Ali pa morda vsak izmed nas lahko dela čudeže?

30 Ali more vsak ozdravljati bolne, ali pa moliti v nepoznanih jezikih in to razlagati?

31 Vsak naj si prizadeva za tiste darove, ki so najbolj koristni. Zdaj pa vam bom pokazal najboljši način!

13

1

Brez ljubezni nisem nič. Lahko bi govoril v vseh jezikih tega sveta, ali pa tudi v angelskem jeziku, toda če bi uporabljal ta dar brez ljubezni, bi bilo vse to le kot gong s svojim prodornim zvokom ali žvenketajoče cimbale.

2 Če bi imel dar oznanjanja tega, kar bi mi Bog odkrival in bi poznal vse Božje skrivnosti in bi vedel vse, kar se bo zgodilo v prihodnosti, pa ne bi ljubil svojih bližnjih, kaj bi mi koristilo vse moje znanje? Če bi imel tako močno vero, da bi lahko z besedo prestavljal gore, bi bilo vse brez pomena, če ne bi imel ljubezni do drugih.

3 Če bi vse, kar imam, razdelil revnim ljudem in bi bil pripravljen umreti v službi za druge, pa ne bi ljubil tistih, ki bi jim služil, moje delo ne bi imelo nobene vrednosti.

4

Ljubezen je potrpežljiva in prijazna. Ne pozna zavisti, ali sebičnosti, ne hvali se in ne povišuje se.

5 Ljubezen ni brezobzirna do drugih in ne misli samo nase, ni razdražljiva in ne oponaša.

6 Krivica je ne veseli, ampak je srečna, ko vidi, da zmaguje resnica.

7 Ljubezen je zvesta, pa naj jo stane kar hoče. Vedno pričakuje to, kar je najboljše, upa najdlje in je pripravljena pretrpeti prav vse.

8

Vsi duhovni darovi, ki nam jih daje Bog, bodo nekega dne izginili, ljubezen pa bo živela dalje tudi v večnosti. Preroštvu, govorjenju v nepoznanih jezikih in spoznanju bo prišel konec.

9 Vse naše znanje in prerokovanje je tako omejeno.

10 Ko bomo nekoč popolni in dovršeni, ne bomo več potrebovali teh nepopolnih darov.

11 To je namreč takole: ko sem bil otrok, sem govoril in razmišljal kot otrok, odkar pa sem odrastel, segajo moje misli mnogo dalje in opustil sem vse tisto, kar je bilo otročje.

12 Prav tako zdaj lahko razumemo samo del Božje veličine. Tako je kot zrcalna slika na nemirni vodni površini. Nekoč pa bomo videli Boga takšnega, kakršen je. Zdaj vidim samo del slike in le-ta je motna. Tedaj pa bom jasno videl Boga, tako kot on vidi mene, takšnega kot sem.

13 Ko bo vse drugo preminilo, ostanejo le še te tri stvari: vera, upanje in ljubezen. Največja med njimi pa je ljubezen.

14

1

Ljubezen naj bo vaš najvišji cilj. Molite pa za posebne darove, ki jih daje Sveti Duh, predvsem za to, da bi mogli govoriti drugim tako, kot vas Bog navdihne.

2 Če namreč nekdo govori v nepoznanem jeziku, ne govori ljudem, ker ga nihče ne razume. Govori Bogu in to, kar govori po Božjem Duhu, je skrivnost.

3 Kdor pa govori navdihnjen od Boga, lahko to posreduje drugim ljudem. Tako jim pomaga, da bi rasli v veri, tolaži jih in hrabri.

4 Kdor govori v nepoznanih jezikih, krepi svojo vero. Kdor pa posreduje ljudem besede navdihnjene od Boga, krepi

5 Zaradi mene lahko vsi govorite v jezikih. Še bolje pa bi bilo, če bi vsi lahko sprejemali od Boga navdihnjene besede in jih posredovali dalje. To je mnogo pomembnejše, kot govoriti v nepoznanih jezikih, če potem ne znaš razložiti tega, da bi mogla vsa cerkev imeti korist.

6

Pomislite, dragi bratje, da bi prišel k vam in bi govoril v jeziku, ki ga nihče ne razume. Od tega gotovo ne bi imeli prav nobene koristi. Če pa vam v razumljivem jeziku povem to, kar mi je Bog razodel, kar me je naučil, ali navdihnil, ali pa vam govorim preroštva, ali vas poučujem, boste od tega vsekakor imeli korist.

7 S tem je prav tako kot z glasbili. Če na flavti ali harfi ni različnih tonov, ne bomo mogli prepoznati melodije.

8 Noben vojak se tudi ne bo pripravil za boj, če zvok trobente ne bo jasen.

9 Prav tako je tudi z vami. Če govorite nerazumljive besede, vas nihče ne bo razumel. To je tako, kot bi govorili v veter.

10 Na svetu so brezštevilni jeziki in vsak jezik ima pomen za tistega, ki ga razume.

11 Če pa ne znam jezika, v katerem mi nekdo govori, se s tem človekom ne morem sporazumeti, on je zame tujec, jaz pa sem tujec zanj.

12 Tako je tudi z vami: če si že tako marljivo prizadevate, da bi dobili darove Svetega Duha, prosite za tiste najboljše darove, od katerih bo imela vsa cerkev korist.

13

Kdor moli v nepoznanem jeziku, naj prosi Gospoda, da bi mogel tudi razložiti to, kar je molil, da bi ga vsi razumeli.

14 Pri taki molitvi moli namreč Sveti Duh v meni in pri tem ne sodeluje moj razum.

15 Kako naj torej storim? V duhu bom molil v nepoznanem jeziku, molil pa bom tudi z razumom. Pel bom v duhu, toda tudi z razumom bom pel.

16 Če namreč hvališ Boga v duhu, kako naj tisti, ki tega ne razume, potrdi tvojo molitev z “amen”? Saj sploh ne ve, kaj si govoril.

17 Tvoja hvalnica je lahko še tako lepa in dobra, drugemu vendarle prav nič ne koristi.

18 Hvaležen sem Bogu, da molim v nepoznanih jezikih in to bolj, kot kdorkoli izmed vas.

19 Kljub temu pa v cerkvi raje povem pet besed, ki jih vsi razumejo in vsem koristijo, kot da bi povedal deset tisoč besed v nepoznanem jeziku, ki jih nihče ne razume.

20

Dragi bratje, ne bodite kot otroci, ki ne razumejo, kaj jim govorimo. Bodite kot otroci kadar gre za hudobnost. Glede razumnosti pa bodite kot odrasli.

21 V zakonu piše:

“Ljudi, ki govorijo tuje jezike
in ustnice tujcev bom uporabil,
da spregovorim temu ljudstvu:
pa tudi tedaj me ne bodo poslušali,”
pravi Gospod.

22

Dar govora v nepoznanih jezikih je dokaz nevernim, ne pa vernim, dar govora od Boga navdihnjenih besed je dokaz za verne, ne pa za neverne.

23 Takole si zamislite: Cerkev se zbere in vsak posameznik moli v nekem nepoznanem jeziku. Tedaj pride nekdo, ki tega ne razume, ali pa človek, ki sploh ni kristjan. Gotovo bo rekel: “Vi niste normalni!”

24 Če pa namesto tega v razumljivem jeziku posredujete besede, ki vam jih je navdihnil Bog, pa pride človek, ki ne veruje, ali pa neki tujec, ali ne bo vse to, kar govorite, prebudilo njegove vesti in ga prepričalo o njegovi krivdi?

25 Vse to, česar doslej ni hotel priznati celo samemu sebi, je zdaj naenkrat odkrito. Padel bo na kolena, molil bo Boga in priznal: “Zares je med vami Bog!”

26

Kaj zdaj to pomeni za vas v praksi, dragi bratje? Ko se zberete, naj ima vsak nekaj, s čemer lahko sodeluje. Nekdo naj zapoje neko pesem Bogu na slavo, drugi naj razlagajo Božjo besedo. Nekateri naj posredujejo od Boga navdihnjene resnice, nekateri pa naj molijo v nepoznanem jeziku in potem razložijo, da bi vsi razumeli. Pomembno je, da to koristi vsem in pospešuje rast njihove vere v Gospoda.

27 Na bogoslužju naj največ dva ali trije molijo v nepoznanih jezikih in to drug za drugim. Te molitve naj takoj nekdo razloži vsem ostalim.

28 Če pa ni nikogar, ki bi mogel razlagati, naj tudi nihče ne moli glasno v tujem jeziku. Namesto tega naj moli sam zase in Bog ga bo slišal.

29 Tudi izmed tistih, ki jih je Bog navdihnil, naj dva ali trije to posredujejo ostalim. Drugi pa naj to razlagajo in razsojajo.

30 Če se nekomu, ki sedi, razodene neka resnica, naj prvi govornik utihne.

31 Vsi po vrsti lahko govorite o tem, kar vam je Bog razodel, da bi se vsi učili ter tudi vsi ohrabrili.

32 Vsak, kdor ima dar, da posreduje od Boga navdihnjene resnice, ima povsem kontrolo nad samim seboj in lahko čaka, da pride na vrsto in tudi utihne, da bi drugi govorili.

33 Bog namreč ne mara nereda, ampak želi, da vlada mir in soglasje.

Kot v vseh drugih cerkvah,

34 naj tudi pri vas žene na bogoslužjih molčijo in naj ne vpadajo v besedo. Namesto tega naj se podredijo, kakor predpisuje zakon.

35 Če nečesa ne razumejo, lahko vprašajo doma svoje može. Ne spodobi se namreč, da imajo žene v cerkvi glavno besedo.

36

Ali morda vi mislite drugače? Ne domišljajte si, da ste edini in prvi, ki ste slišali Božjo besedo.

37 Če kdo meni, da Bog govori po njem in da je posebno napolnjen s Svetim Duhom, bo gotovo tudi soglašal s tem, da je vse, kar sem tu navedel, v soglasju z Božjo voljo.

38 Vsakega pa, ki bo ta navodila zavrgel, ga bo zavrgel tudi Bog.

39

Prizadevajte si, dragi bratje, da bi posredovali drugim tisto, kar vam Bog govori in nikomur ne prepovedujte, da bi molil v tujih jezikih.

40 Skrbite pa za to, da vse poteka spodobno in v miru.

15

1

Dragi bratje! Rad bi vas spomnil veselega sporočila, ki sem vam ga oznanil. Sprejeli ste ga in ono je postalo temelj vašega življenja.

2 Brez dvoma boste dosegli cilj vaše vere, seveda, če boste ohranili sporočilo prav takšno, kot sem vam ga posredoval. Sicer pa zastonj verujete in ne boste prišli na cilj.

3 Najprej sem vam posredoval to, kar sem sam sprejel: Kristus je umrl za naše grehe. To je najpomembnejše in to piše tudi v Svetem pismu.

4 Pokopali so ga, tretji dan pa ga je Bog obudil od mrtvih, prav tako kot so napovedali preroki.

5 Po vstajenju od mrtvih se je najprej prikazal Petru potem pa enajsterim apostolom.

6 Pozneje ga je videlo več kot petsto bratov naenkrat in skoraj vsi izmed njih še živijo; nekateri pa so že umrli.

7 Pokazal se je tudi Jakobu in na koncu vsem apostolom.

8 Nazadnje se je pokazal tudi meni, precej pozneje kot drugim, kot da sem bil prepozno rojen za to.

9 Jaz sem namreč najmanj pomemben med apostoli in tudi nisem vreden, da bi bil Jezusov glasnik. Saj sem preganjal Božjo cerkev.

10 Vse, kar sem, sem po Božji milosti in dobrotljivosti, s katero me je obsul: to pa ni ostalo brez rezultata: kajti trudil sem se bolj, kot drugi, vendar tudi to ni moja zasluga, ampak je njegova milost povzročila to.

11 Zdaj pa ni pomembno, kdo je delal bolj trdo, jaz ali ostali apostoli: pomembno je, da smo vam oznanjevali evangelij in da ste ga vi sprejeli.

12

Če torej verujete to, kar smo vam oznanili, da je Bog obudil Kristusa od mrtvih, kako morejo nekateri med vami trditi: “Vstajenja od mrtvih ni!”

13 Ali ti ljudje vedo, kaj trdijo? Če ni vstajenja od mrtvih, je tudi Kristus še vedno mrtev.

14 Če pa Kristus ni vstal, vse naše pridiganje nima nobenega smisla, vaša vera pa je prazna.

15 Upravičeno bi nam potem ljudje lahko rekli, da smo lažnivci, ne pa Božje priče. Saj vendar trdimo, da je Kristus vstal od mrtvih. Če pa je s smrtjo vsega konec, to ne drži!

16 Kot sem že dejal, če mrtvi ne vstajajo, tudi Kristus ni vstal.

17 Če pa Kristus ni vstal od mrtvih, ni vaša vera nič več kot prazne iluzije in tudi vaša krivda še naprej ostaja.

18 Tudi vsi tisti, ki so pomrli v veri v Kristusa, so izgubljeni, če je temu tako.

19 Če nam vera v Kristusa daje upanje samo v tem življenju, smo najnesrečnejši med vsemi ljudmi.

20

Dejstvo pa je, da je Kristus zares vstal od mrtvih in je bil prvi izmed vseh, ki bodo nekega dne še vstali.

21 Smrt je prišla na svet po krivdi enega človeka, Adama. Prav tako je prišlo vstajenje po enem, po Kristusu.

22 Ker smo Adamovi potomci, moramo vsi umreti. Vsi pa, ki hodijo za Kristusom, bodo po njem vstali v novo življenje.

23 Vstajenje pa se bo odvijalo po nekem določenem redu: Prvi je vstal Kristus. Ko se bo vrnil na zemljo, bodo vsi tisti, ki so njegovi, tudi vstali od mrtvih.

24 Potem pa bo prišel konec, ko bo izročil Bogu, Očetu, vladarstvo nad tem svetom. Tedaj bo pogubil vse tiste, ki so vzeli moč in oblast v svoje roke.

25 Kajti v psalmih piše, da bo Kristus vladal dotlej, dokler Bog ne stori, da mu bodo vsi sovražniki pokorni.

26 Zadnji sovražnik, ki ga bo premagal, je smrt,

27 kajti beremo, da mu je Bog vse podvrgel. Če je Kristus nad vsem Gospodar, to ne pomeni, da je tudi Gospodar nad Bogom, od katerega prihaja vsa moč.

28 Ko pa bo nazadnje Kristus Gospodar nad vsem, se bo kot Božji Sin podredil Očetu, ki mu je dal to zmago. Tedaj bo Bog Gospod nad vsem.

29

Nekateri med vami so se krstili na mestu tistih, ki so že umrli. Kakšen smisel ima to, če mrtvi ne vstajajo?

30 Zakaj se vedno znova izpostavljamo nevarnosti, ko hodimo okrog in pridigamo Božjo besedo?

31 Iz dneva v dan gledam smrti v oči,  – in tako tudi je – tako gotovo, kot sem ponosen na vas v Kristusu Jezusu, našem Gospodu.

32 Ali bi se v Efezu podal v tako nevarnost in se boril z divjimi zvermi, če ne bi veroval v vstajenje od mrtvih? Če ni vstajenja od mrtvih, imajo prav vsi, ki trdijo: “Jejmo in pijmo, kajti jutri pride smrt!

33

Ne dovolite, da bi vas zavedli tisti, ki tako govorijo: Slaba družba pokvari dober značaj!

34 Bodite pametni in več ne grešite. Vam na sramoto moram reči, da so nekateri med vami pozabili to, kar so se naučili o Bogu.

35

Morda me boste zdaj vprašali: “Kako pa bodo mrtvi vstali? Kakšna telesa bodo dobili ob vstajenju?”

36 Kako neumno vprašanje! Vsako seme, ki ga posejemo, mora umreti, da bi iz njega vzklilo novo življenje.

37 Rastlinica, ki požene, se zelo razlikuje od semena, ki smo ga posejali. V zemljo smo dali samo suho pšenično zrno ali pa neko drugo seme.

38 Bog pa stori, da iz semena požene prav taka rastlina, kot on hoče in različne rastline poženejo iz različnega semena.

39 Tako kot je različno seme in rastline, tako so različna tudi druga živa bitja. Ljudje izgledajo drugače kot živali, ptice drugače kot ribe.

40 Angeli v nebesih imajo telesa, ki se zelo razlikujejo od naših in njihova lepota je drugačna od naše.

41 Sonce ima svojo lepoto, mesec in zvezde pa zopet svojo. Pa tudi zvezde se razlikujejo druga od druge po lepoti in sijaju.

42 Prav tako si lahko zamislite tudi vstajenje od mrtvih. Naše zemeljsko telo je kot zrno semena, ki bo strohnelo. Ko pa bomo vstali od mrtvih, bo telo neumrljivo.

43 Ko telo pokopljemo, je neugledno, vstalo telo pa bo imelo čast, ko ga pokopljemo je slabotno, ko pa vstane, bo imelo moč.

44 Pokopljemo naše zemeljsko telo, vstali pa bomo v duhovnem telesu. Če so namreč naravna telesa, so tudi duhovna telesa.

45 V Svetem pismu namreč piše, da je Adam, prvi človek, “postal živo bitje”, ko mu je Bog vdihnil življenje. Zadnji Adam pa je Duh, ki daje življenje.

46 Ni prišlo najprej duhovno, ampak naravno, potem pa duhovno.

47 Adama, prvega človeka, je ustvaril Bog iz zemlje; drugi človek pa je prišel iz nebes.

48 Kot Adamovi potomci imamo vsi zemeljsko telo, telo iz prahu. Tisti pa, ki so Kristusovi, bodo imeli tako kot Kristus nebeško telo.

49 Zdaj imamo vsi umrljivo telo, kot ga je imel tudi Adam. Nekoč pa bomo imeli neumrljivo telo, kot ga ima Kristus.

50

Dragi bratje, takole je s tem: Ljudje iz krvi in mesa ne morejo priti v Božje kraljestvo. Nič minljivega ne pride v Božjo večnost.

51 Rad pa bi vam zaupal neko skrivnost: Vsi ne bomo umrli, vse pa nas bo Bog povsem spremenil.

52 To se bo zgodilo naenkrat, v trenutku, ko bo zadonela trobenta in oznanila, da Jezus Kristus prihaja kot vladar sveta. Povsod se bo slišal njen odmev. Tedaj bodo mrtvi vstali in bodo imeli nova telesa, ki nikoli več ne bodo umrla, prav tako pa bomo dobili nova telesa tudi mi živi.

53 Naša zemeljska telesa, kakršna imamo sedaj in ki umirajo, se bodo spremenila v nebeška telesa, ki bodo živela vso večnost.

54 Ko pa se bo zgodilo to, se bo končno uresničilo tisto, kar so napovedali preroki:

“Življenje je nadvladalo smrt!”

55
“Kje je zdaj tvoja zmaga, smrt?
Kje imaš, smrt, svojo moč?”

56

Smrt je dobila moč zaradi greha in greh ima moč zaradi zakona.

57 Naj bo slava Bogu, ker je premagal smrt! On je ta, ki nam je dal zmago po Jezusu Kristusu, našem Gospodu!

58 Dragi bratje, ostanite trdni in neomajni v veri! Bodite vdani Gospodu in vedite, da nič ni zaman, kar delate zanj.

16

1

Na koncu bi vam rad rekel še nekaj glede zbiranja denarja za kristjane v Jeruzalemu. Tudi cerkvam v Galatiji sem dal enaka navodila.

2 Vsako nedeljo naj vsak izmed vas da vstran toliko denarja, kolikor more. Tako vam ne bo treba začeti z zbiranjem šele, ko pridem.

3 Takoj po mojem prihodu pa naj potem zanesljivi ljudje iz vaše cerkve odnesejo denar v Jeruzalem skupaj s pismom, ki jim ga bom dal.

4 Če pa bo potrebno, bom sam potoval z njimi.

5

Prišel bom k vam brž ko bom obiskal cerkve v Makedoniji.

6 Ne bom se dolgo zadrževal tam. Pri vas pa bi rad ostal nekaj časa, morda celo vso zimo. Dobro bi bilo, če bi me nekateri izmed vas spremljali na mojem potovanju.

7 Tokrat vas ne bi hotel samo spotoma kratko obiskati. Upam, če Gospod dovoli, da bom lahko ostal pri vas dalj časa.

8 Do binkošti bom ostal še v Efezu.

9 Bog mi je tu dal čudovito priložnost, da mnogim oznanim radostno novico; vsekakor pa imam tudi mnogo nasprotnikov.

10

Ko Timotej pride k vam, poskrbite, da se bo pri vas dobro počutil. Ohrabrite ga, kajti on dela za Gospoda prav tako kot jaz.

11 Nihče naj ne gleda nanj zviška. Glejte, da ga ne bi ovirali, da se vrne k meni, kajti tu ga vsi pričakujemo.

12 Našega sodelavca Apola sem večkrat prosil, da vas obišče, vendar je menil, da ni Božja volja, da bi zdaj potoval k vam. Brž ko se bo ponudila druga priložnost, bo prišel.

13

Odprite oči in napnite ušesa! Bodite trdni v veri. Možato se držite in bodite močni.

14 V vsem, kar delate, naj vas vodi ljubezen.

15

Še nekaj, bratje: saj poznate Stefana in njegovo družino in veste, da so bili oni med prvimi kristjani v Ahaji. Svoja življenja so dali v službo cerkvi in vsepovsod služijo in pomagajo kristjanom.

16 Ravnajte se po njihovih navodilih in storite vse, kar je v vaši moči, da bi pomagali njim, pa tudi drugim, ki z vsem srcem delajo skupaj z vami.

17 Vesel sem, da so Stefan, Fortunat in Ahaik prišli na obisk.

18 Nudili so mi vso pomoč, katere mi vi ne morete nuditi, ker niste tukaj. Tolažili so me in me ohrabrili, verujem pa, da so to storili tudi vam. Vem, da cenite delo, ki ga opravljajo taki možje.

19

Cerkve tukaj v Aziji vam pošiljajo pozdrave. Akvila in Priska vam pošiljata pozdrave, pa tudi vsi ostali, ki se zbirajo v njunem domu k Božji službi.

20 Vsi prijatelji tukaj so me prosili, da vas pozdravim. Pozdravite se med seboj z bratskim poljubom.

21

Zdaj pa še moj pozdrav, ki ga pišem svojeročno.

22

Kdor ne ljubi Gospoda, ga bo Bog kaznoval!

Da, pridi, naš Gospod! Maran atha! (Gospod pride).

23

Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo vedno z vami!

24

Njegova ljubezen me povezuje z vami!