1

¹ Jesus Kristo, Dawi panaa, Abaraãm panaa. Hahỹ ta wahë makũ sa häd heen nꞌaa kerih doo:
"

²

Abaraãm tꞌaah, Isak.
Isak tꞌaah, Jakóh.
Jakóh taah, Judah, ta hỹỹj daheeh.
"

³

Judah tꞌaah, Peres.
Peres taah, Eserõm Serah daheeh. Tamar mä sa ỹỹn makũ häd.
Eserõm tꞌaah, Rãm.
"

⁴

Rãm tꞌaah, Aminadab.
Aminadab tꞌaah, Nasõm.
Nasõm tꞌaah, Saramon.
"

⁵

Saramon tꞌaah, Buwas. Buwas ỹỹn Rahab häd näng doo.
Buwas tꞌaah, Obed. Obed ỹỹn mä Rut häd näng doo.
Obed tꞌaah, Jesé.
"

⁶

Jesé tꞌaah kä, Dawi, ër wahë makũ sa wahë nꞌaa paah.
Dawi tꞌaah, Saromãw. Saromãw ỹỹn Urija häd näng do ỹỹm paah.
"

⁷

Saromãw tꞌaah, Reoboãm.
Reboãm tꞌaah, Abijah.
Abijah tꞌaah, Asah.
"

⁸

Asah tꞌaah, Josapa.
Josapa tꞌaah, Jorãw.
Jorãw panaa seeh, Usijah.
"

⁹

Usijah tꞌaah, Jotãw.
Jotãw tꞌaah, Akas.
Akas tꞌaah, Esekijah.
"

¹⁰

Esekijah tꞌaah, Manaséh.
Manaséh tꞌaah, Amom.
Amom tꞌaah, Josijah.
"

¹¹

Josijah panaa kä, Jekonija, ta hỹỹj daheeh. Babirõn buuj, Judah buuj majĩĩ, sa häj nꞌaa hẽnh Judah buuj ramahũũm noo gó Jekonija rababok.
"

¹²

Babirõn häj nꞌaa bä rabajꞌeenh do jawén paa bä henäk do hahỹ Jesus wahë makũ sa häd: Jekonija tꞌaah, Saratijéw.
Saratijéw tꞌaah, Sorobab.
"

¹³

Sorobab tꞌaah, Abijuh.
Abijuh tꞌaah, Erijakĩm.
Erijakĩm tꞌaah, Asor.
"

¹⁴

Asor tꞌaah, Sadok.
Sadok tꞌaah, Akĩh.
Akĩh tꞌaah, Erijud.
"

¹⁵

Erijud tꞌaah, Erejasa.
Erejasa tꞌaah, Matãn.
Matãn tꞌaah, Jakóh.
"

¹⁶

Jakóh tꞌaah, Joséh kä. Marija häd näng do patug ti Joséh. Marija tꞌaah kä, Jesus, ramaneëënh do Kristo, Pꞌop Hagä Do Hꞌyyb Däng Doo.

"

¹⁷ 14 Jesus wahë makũ sa häd ketsén do Abaraãm du doo bä naa, Dawi bä kä tagadäk. 14 sa häd ketsén do Dawi häd bä naa, Judah buuj Babirõn häj nꞌaa hẽnh ramahũũm bä kä. 14 kä mꞌ Jesus Kristo Ji hꞌyyb tym dëëb, pꞌooj ub Judah buuj hã Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa enooh do ramaneëënhMesijas. Gereg kyy me ramaneëënhKristo.“Pꞌop Hagä Do hꞌyyb däng doo”, tahanäng pé mꞌ ti. wahë makũ sa häd ketsén do Babirõn häj nꞌaa hẽnh rabeboo nä do jawén paa bä naa, Kristo benäng bä kä.

"

¹⁸ Hahỹỹ da Jesus Kristo benäng do ky nꞌaa. Jesus ỹỹn panꞌaa Marija häd näng doo. Joséh gatëë do panꞌaa mꞌ ti Marija. Ti mꞌ Marija beta däk, dooh Joséh awäd bä ta wë. Marija wén eta däk, Pꞌop Hagä Do Sahee hejój hyb nꞌaa."

¹⁹ Baad ub, Pꞌop Hagä Do karẽn doo da Joséh, ta patug panꞌaa bawät. Ti hyb nꞌaa mꞌ dooh takarẽn bä Marija taky nꞌaa tapa bä hajõk do sa matym gó. Dooh takarẽn bä Marija tanu meby bä ta wób sa hã. Ajꞌyy see sii Marija beta däk Joséh edꞌoo. Ti hadoo né hẽ, dooh takarẽn bä taherꞌood bä ta wób sa hã Marija eta däk doo, Marija tanu manebꞌyyh hyb nꞌaa. Ti hyb nꞌaa tahyb nꞌaa newë däk, ta hꞌyyb gó, Marija tamejõ hõm taganatꞌëë wät hyb nꞌaa. Dooh mꞌ takarẽn bä ta wób tamaherꞌood bä.

"

²⁰ Ti mꞌ, ta ti tahyb nꞌaa newë däk do jawén paa bä Takꞌëp Hyb Nꞌaa Jawyk Do ããs kasꞌee wät ta hã ta sꞌëë gó. Ti mꞌ ta sꞌëë gó ããs ky hadoo ta hã. Hahỹỹ da ta kyyh:

—Joséh, Dawi panaa, —näng mäh —mahyb nꞌaa pꞌeed manäh. Magatꞌëë né hẽ Marija. Ajãn ta wog gó hasuun doo, Pꞌop Hagä Do Sahee hejój hanaa."

²¹ Ajꞌyy da ta tꞌaah. Mahäd nꞌoo da Jesus, Jawéh ji tedꞌëëp, tahanäng pé ti Jesus. Pꞌop Hagä Do karapee tabedꞌëëp hyb nꞌaa da nesaa do ramoo bok do mahä̃nh —näng mä ããs kyyh Joséh hã.

"

²² Sahõnh hẽ tii dꞌ tawén hadoo, Takꞌëp Hyb Nꞌaa Jawyk Do kyyh ta ky nꞌaa rod Isajas häd näng do erii wät do paa kaja däk hyb nꞌaa. Hahỹỹ da taky däng do paah:"

²³ “Etaah da maruus ajꞌyy manepäh nä doo. Enyy däk da ajꞌyy ta tꞌaah. Ramaneëënh da ta häd Imanuéw”, Isajas 7.14 näng mäh. “Ër mahang Pꞌop Hagä Do bawät”, tahanäng pé ti Imanuéw.

"

²⁴ Ti mꞌ Joséh ty gawëëj däk bä, ããs mejũũ doo da né hẽ taky daheeh. Marija tagatꞌëë däg kän."

²⁵ Tagatꞌëë däk né hẽ, dooh ta wë tawäd bä Marija tꞌaah nenäng nä bä. Ti mꞌ Marija tꞌaah benäng do jawén paa bä Joséh häd nꞌoo däk mä Jesus.

"

2

¹ Ti mꞌ panang Berẽnh häd näng doo bä, Judah häj nꞌaa bä Jesus benäng sa wahë nꞌaa Eróts häd näng do bagꞌããs noo gó. Tabenäng do jawén paa bä ajyy takꞌëp ma kametꞌëëk doo, sagõõh ky nꞌaa ma kamahetꞌëëk do kajꞌaa Jerusarẽnh bä. Sa häj nꞌaa papỹỹj hana hẽnh rahana."

² Ti mꞌ rakajaa bä kä rabeaanh:

—Nyy bä tabadäg däk Judah buuj sa wahë nꞌaa nagꞌaap hẽ henäng doo? —näk mäh. —Ãã hapäh sagõõh tabenyy däk do heen nꞌaa. Papỹỹj nu ganyy hẽnh tahana. Ãã wén na bë wahë nꞌaa nagꞌaap hẽ henäng do ãã wehꞌëëh hyb nꞌaa —näk mä sagõõh ky nꞌaa ma kamahetꞌëëk do sa kyyh.

"

³ Ti mꞌ takꞌëp mä Judah buuj sa wahë nꞌaa Eróts häd näng do hyb nꞌaa tón mä taky nꞌaa napäh bä sagõõh ky nꞌaa ma kamahetꞌëëk do raherꞌoot doo. Sahõnh hẽ Jerusarẽnh panang buuj na-ããj hẽ mꞌ rahyb nꞌaa tón mäh. Eróts wén hyb nꞌaa tón, dooh takarẽn bä ta see bagꞌããs doo. Ta mab hẽ takarẽn tabagꞌããs. Panang buuj rawén hyb nꞌaa tón na-ããj hẽ Eróts hã rahꞌyy genäh do hyb nꞌaa. Rahapäh ti takꞌëp da nesaa do tamoo wät da karapee henäng do hã, taky nꞌaa napäh do hyb nꞌaa."

⁴ Ti mꞌ Eróts mejũũ ranaëënh hyb nꞌaa ta wë sahõnh hẽ Judah buuj sa rod nꞌaa Pꞌop Hagä Do wë wahë nꞌaa, Mosees ky nꞌaa jawꞌyyk do ma mehetëk do na-ããj hẽ. Ti mꞌ tabeaanh mä sa hã nyy bä Pꞌop Hagä Do kyy kerih do ky däng Kristo, Pꞌop Hagä Do Hꞌyyb Däng Do benäng doo.

"

⁵ Ti mꞌ raky hadoo:

—Berẽnh panang bä, Judah häj nꞌaa bä tabenäng da —näk mäh. —Hahỹỹ da Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa rod see erii wät paa ta ti ky nꞌaa —näk mäh:
"

⁶

“Panang Berẽnh, Judah häj nꞌaa bä badäk doo,
õm ky nꞌaa netsëëh do nado panang ky nꞌaa etsëëh do sa mahang, Judah häj nꞌaa bä.
Ky nꞌaa etsëëh da õm, a babuuj mahang ganyyh do hyb nꞌaa ta bagã nꞌaa,
Isaraéw buuj, karapé haa hꞌyyb mahũũm doo.” Mika 5.2

—Tii dꞌ né hẽ Pꞌop Hagä Do kyyh, ta ky nꞌaa rod see erih do paah —näk mä Mosees ky nꞌaa jawꞌyyk do ma mehetëk do sa kyyh Eróts hã.

"

⁷ Ti mꞌ Eróts mejũũ rabatsꞌyyt ta wë kejën doo gó sagõõh ky nꞌaa ma kamahetꞌëëk doo. Ti mꞌ tabeaanh mä sa hã ny noo gó ti sagõõh ganyyh. Ti mꞌ rabaherꞌoot ta hã."

⁸ Ti mꞌ Eróts mejũũ mä Berẽnh hẽnh rabahõm hyb nꞌaa. Ti mꞌ ky kenꞌyym doo gó mꞌ taky hadoo sa hã:

—Bë ahõm, baad bë esóts karapee —näng mäh. —Karapee bë awyyd bä, nayyw hẽ ỹ karẽn ỹ bë maherꞌood, karapee ỹ wehꞌëëh hyb nꞌaa bë nemuun —näng mä Eróts kyyh.

"

⁹ Ti mꞌ sa hã Eróts maherꞌoot do jawén paa bä, ratsyym kasog kän mäh. Pꞌaa hẽnh mä sagõõh rabahapäh ẽnh ramahõm me. Sa pooj jé mꞌ sagõõh bahõm. Ti mꞌ sagõõh bayyw kä kän tób karapee tꞌaah yt sooh do pong jó."

¹⁰ Takꞌëp mä ratsebee bong sagõõh rabahapäh bä kä."

¹¹ Ti mꞌ tób gó rabajëë pꞌëë bä kä rabawyyd kän mä karapee Marija moo gó kä. Ti mꞌ rabehyy bꞌëëh tũũ sa taron nu paa me karapee tꞌaah wë. Ti mꞌ rawehëë kän ta hã. Ti mꞌ rabanꞌoo däk ta hã ta matym nꞌaa takꞌëp hanäm doo, ky nꞌaa gebah doo. Kꞌããts tëg gabarëëh do sꞌëëb, bꞌaa täg buu benyym do sꞌëëb in-sijẽẽn häd näng doo, bꞌaa täg buu benyym do sꞌëëb miir häd näng do rabanꞌoo kän ta matym nꞌaa."

¹² Ti mꞌ sa sꞌëë gó kä Pꞌop Hagä Do maherꞌoot ranabaaj hõm hyb nꞌaa Eróts magä doo me, Eróts ramanaherꞌoot hyb nꞌaa. Ti mꞌ ta tyw nꞌaa see me mꞌ rababaaj hõm kän sa häj nꞌaa hẽnh.

"

¹³ Ti mꞌ sagõõh ma kamahetꞌëëk do ratsyym kasok do jawén paa bä, Takꞌëp Hyb Nꞌaa Jawyk Do ããs kasee mä Joséh hã ta sꞌëë gó. Ti mꞌ ta sꞌëë gó taky hadoo ta hã:

—Asꞌëëg gꞌëëd! —näng mäh. —Mamahũũm wäd karapee tꞌaah ta ỹỹn daheeh Esit häj nꞌaa hẽnh, tꞌĩĩ hẽnh bë kejën hõm hyb nꞌaa. Eróts mejũũ da resoos karapee tꞌaah tadajꞌëëp hyb nꞌaa. Ti hyb nꞌaa da Esit bä bë ayyw dó, õm ỹ maherꞌoot bä kä da mabana —näng mä ããs kyyh Joséh hã.

"

¹⁴ Ti mꞌ nayyw hẽ Joséh ty gawëëj däk. Ti mꞌ atsëm né hẽ Joséh bado däk karapee tꞌaah, ti mꞌ karapee ỹỹn daheeh ratsyym kasog kän Esit hẽnh hahꞌũũm doo."

¹⁵ Ti mꞌ Esit häj nꞌaa bä rabajeej kän Eróts bedëp nä bä. Tii dꞌ tawén hadoo Pꞌop Hagä Do kyyh ta ky nꞌaa rod see herꞌoot do paa kaja däk hyb nꞌaa. Hahỹỹ dꞌ mä Pꞌop Hagä Do kyyh ta ky nꞌaa rod erih do paah: “Ỹ naëëj wät tah ỹỹ, Esit bä naa tabanyyh hyb nꞌaa”, Osejas 11.1 näng kerih do hã.

"

¹⁶ Ti mꞌ Eróts hꞌyy kadawꞌuuh sagõõh ky nꞌaa ma kamahetꞌëëk do rawadii doo. Ti hyb nꞌaa takꞌëp mä takawajããn. Ti mꞌ tamejũũ mä radejꞌëëp hyb nꞌaa Berẽnh panang bä, panang nedaa bä na-ããj hẽ, sahõnh hẽ karepé ajyy pawóp hẽ ta baab nꞌaa hedo padëëk doo, ti yd jé ta baab nꞌaa hedoo do na-ããj hẽ. Tii dꞌ tawén dꞌoo, pawóp däg mä ta baab sagõõh ky nꞌaa ma kamahetꞌëëk do pooj jé rabahapäh sagõõh karapee henäng do heen nꞌaa ganyyh doo. Tii dꞌ sagõõh ky nꞌaa ma kamahetꞌëëk do raherꞌoot paa ta hã."

¹⁷ Tii dꞌ né kä mꞌ kaja däk Pꞌop Hagä Do kyyh ta ky nꞌaa rod Jeremiij häd näng do erih do paa kä. Hahỹỹ da paa mꞌ ta kyyh:
"

¹⁸

“Panang Rama Berẽnh nedaa bä ti panang Rama häd näng doo. Ti hyb nꞌaa ta tii bä na-ããj hẽ sa taah rapꞌãã oot, Jeremiij ky däng doo da né hẽ. häd näng doo bä naa maa enä takꞌëp haꞌoot doo.
Takꞌëp hꞌyy katꞌoon do sa kyyh ji maa napäh da.
Rakéw panaa kyyh né hẽ tii, sa taah pꞌãã ꞌoot doo.
Dooh wäd sa taah. Ti hyb nꞌaa dooh rakarẽn bä ta wób rahꞌyyb enäw bä sa hã”, Jeremiij 31.15 näng kerih doo.

"

¹⁹ Ti mꞌ Eróts dajëp do jawén paa bä, ta sꞌëë gó mꞌ ããs kasꞌee wät Joséh hã."

²⁰ Hahỹỹ da ããs kyyh ta hã:

—Asꞌëëg gꞌëëd! —näng mäh. —Mamabaj hõm karapee tꞌaah ta ỹỹn daheeh Isaraéw häj nꞌaa hẽnh kä. Dejëp karapee majĩĩ —näng mäh.

"

²¹ Ti mꞌ Joséh basꞌëëg gëët mäh, tado däk karapee tꞌaah, ti mꞌ karapee ỹỹn daheeh ratsyym kasog kän Isaraéw häj nꞌaa hẽnh hahꞌũũm doo."

²² Ti mꞌ Joséh ky nꞌaa napäh bä Akeraw häd näng do bagꞌããs mä Judah häj nꞌaa Judah häj nꞌaa, Isaraéw häj nꞌaa bód né hẽ. bä ta yb jawén buuj, eỹỹm mä tꞌĩĩ hẽnh tahõm bä kä. Ti mꞌ ta sꞌëë see gó Pꞌop Hagä Do ããs maherꞌoot mä tꞌĩĩ hẽnh tanahõm hyb nꞌaa. Ti hyb nꞌaa kä mꞌ Isaraéw häj nꞌaa bód Garirej häd näng doo hẽnh mä tabahõm kän."

²³ Ta tii bä, panang Nasaréh häd näng do bä rabajeej kän. Tii bꞌ mä kaja kän hahỹ Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa rod raherꞌoot do paa Pꞌop Hagä Do ky däng do ky nꞌaa hã: “Ramaneëënh da Nasaréh buuj”, näk paa sa kyyh.

"

3

¹ Ti mꞌ ta see pé noo gó, nu gemuun do paah, Jowãw häd näng do bahõm kän Judah häj nꞌaa bä tabanawäng hẽnh. Tꞌĩĩ hẽnh mä tamaherꞌoot maa newꞌëë do sa hã Pꞌop Hagä Do kyyh."

² Hahỹỹ dꞌ mä ta kyyh:

—Edaa däk hỹ pong jé hawät do ji tabagꞌããs doo. Ti hyb nꞌaa bë eréd hõm nesaa doo, Pꞌop Hagä Do wë bë hꞌyy kawareem hyb nꞌaa —näng mä Jowãw kyyh.

"

³ Jowãw né hẽ ti ajꞌyy ta ky nꞌaa Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa rod Isajas häd näng do herꞌoot do paa hahỹ tabaherꞌoot noo gó:

“Hahỹỹ da tabanawäng bä herꞌoot do kyyh:
Bë tyw nꞌaa bakꞌood däg da Takꞌëp Hyb Nꞌaa Jawyk Doo.
Baad ub da bë tyw nꞌaa dajꞌaah”, Isajas 40.3 näng mä takerii däk do hã.

"

⁴ Jowãw saroor mä kameer wii sꞌëëb, ta panꞌaa. Ta baa wyd paa mꞌ, ta byyh. Sabakar paa mꞌ tawëh ta tä, mabaa bëëh paa mꞌ ta waa."

⁵ Ti mꞌ hajõk Jerusarẽnh babuj nꞌaa, Judah häj nꞌaa buuj, tamii Joradãn nabyy me habong do na-ããj né hẽ mꞌ rabahõm Jowãw wë."

⁶ Nesaa do rakawoom bä, Jowãw nu gemuun hõm tamii Joradãn häd näng doo me.

"

⁷ Ti mꞌ hajõk Pariséw ramaneëënh doo, hajõk Saduséw ramaneëënh do na-ããj hẽ ta wë, tanu gemuun doo bä rabana Jowãw bahapäh bä, taky hadoo mä sa hã:

—Awꞌyy pꞌyym näng do taah hadoo bëëh! —näng mäh. —Nyy da bë edꞌoo bë kejën nesaa do bë hã Pꞌop Hagä Do banoo do mahä̃nh? Jꞌooj madäk doo me bë edꞌoo bë nu kemuun nesaa do mahä̃nh?"

⁸ Tawꞌããts hẽ pooj jé bë metäh te hub tado bä nesaa do bë eréd hõm bä. Bë metäh hanäm do bë moo bok do hã."

⁹ Bë daab yb manä Abaraãm panaa bë hanäk do hã. Bë edoo manäh: “Ãã Pꞌop Hagä Do gadoo Abaraãm panaa ãã bahadoo do hyb nꞌaa.” Pꞌop Hagä Do karẽn bä tahajaa hahỹ pä tawareem bä, Abaraãm panaa rado padäg bä —näng mäh."

¹⁰ —Edaa däk hꞌyy kawanereem do Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa etyy doo. Ajꞌyy myym joom kóm pa tadahëë däk do tabagëëm hyb nꞌaa hadoo tii. Sahõnh hẽ joom tëëg neaak do tagëëw jat da, ti tabaju hõm da —näng mä Jowãw kyyh.

"

¹¹ Ti mꞌ Jowãw ky hadoo ẽnh:

—Ỹ ti hỹỹh, bë ỹ nu gemuun naëng me, baad hadoo do wë bë hꞌyy kawareem do metëë nꞌaa. Ti awät da jawén ỹỹ takꞌëp hyb nꞌaa jawyk do bahä̃nh ỹỹ. Hã ỹỹ, ỹ hyb nꞌaa sakog its ta hã. Ti hyb nꞌaa dooh ỹ haja bä ta tsyym suun ỹ patsä bä —näng mäh. —Tii kä Pꞌop Hagä Do Sahee tabajëë suun bë hꞌyyb tym gó, bë tahꞌyyb mahũũm hyb nꞌaa. Tëëg hõõ hadoo doo me bë dꞌ tametyy baad tabanäw däk hyb nꞌaa bë hꞌyyb tym —näng mäh."

¹² Tsyt hẽ tabetyn hõm da Pꞌop Hagä Do karẽn do moo hebꞌook doo, tsyt hẽ ta wób. Pꞌop Hagä Do karẽn do moo bꞌook doo, banäm doo hẽnh tabetyn hõm, tabanesaa hẽnh ta wób, ajꞌyy ta nahëë me tetyn hõm do hadoo tiriig ta bóg mahä̃nh. Ta joom ag tiriig tabataa ta tób nꞌaa yt hã. Ta bóg taju toonh tëëg hõõ me, nadëëk doo me —näng mä Jowãw kyyh Kristo ky nꞌaa hã.

"

¹³ Ti mꞌ ti noo gó Garirej häj nꞌaa bä naa Jesus bawëënh tamii Joradãn häd näng doo hẽnh, Jowãw nu gemuun hyb nꞌaa."

¹⁴ Ti mꞌ Jowãw geä̃m paawä, ti mꞌ taky hadoo:

—Hëd nꞌaa wë ỹ mabana õm ỹ nu gemuun hyb nꞌaa? Ỹ paawä ti manu gemuun —näng mä Jowãw kyyh.

"

¹⁵ Ti mꞌ Jesus ky hadoo ta hã:

—Tawꞌããts hẽ ta tii da dó. Ỹ manu gemuun né hẽ. Tawꞌããts hẽ ër badꞌoo sahõnh hẽ ër hã Pꞌop Hagä Do karẽn doo —näng mäh.

Ti mꞌ tii dꞌ taky hadoo do hyb nꞌaa mꞌ, Jowãw nu gemuun kän Jesus.

"

¹⁶ Jesus nu kemuun wät do jawén paa bä, nayyw hẽ tabanyyh tame naa. Tabanä sii hẽ mꞌ wë kabasëëts hõm. Ti mꞌ tahapäh mä Pꞌop Hagä Do Sahee ahyng mä ta wë. Gurii-i bahyng doo da Pꞌop Hagä Do Sahee bahyng. Ta hã mꞌ tabadäng."

¹⁷ Ti mꞌ hỹ pong jé naa tamaa ena kän Pꞌop Hagä Do kyyh. Hahỹỹ da mꞌ ta kyyh:

—Hahỹ tah ỹỹ, takꞌëp ỹ kamahä̃n up doo. Baad ỹ hꞌyy gadajang tanꞌoo bä —näng mäh.

"

4

¹ Ti mꞌ Pꞌop Hagä Do Sahee mahũũm kän Jesus tabanawäng hẽnh, rabanabok hẽnh, Dijab metyy hyb nꞌaa Jesus."

² Ti mꞌ 40 ta ä̃ noo gó dooh mꞌ Jesus awa bä, dooh mꞌ tawëë bä. Ti jawén mä Jesus basa däk."

³ Tii bä Dijab, ji hꞌyyb tahetꞌuuk doo, ana ta wë, ti mꞌ taky hadoo:

—Pꞌop Hagä Do Tꞌaah mado bä, —näng mäh —mamejõ hahỹ pä rakawereem padëëk pãw —näng mäh.

"

⁴ Ti mꞌ Jesus ky hadoo:

—Dooh. Hahỹỹ da Pꞌop Hagä Do kyy kerih doo: “Ji waa hã hadꞌyyt nado ji bedëp. Sahõnh hẽ Pꞌop Hagä Do kyyh hyb nꞌaa ji bedëb hehꞌäät” Dew-Teronom 8.3 —näng mä Jesus.

"

⁵ Ti mꞌ Jesus Dijab mahũũm kän Jerusarẽnh hẽnh, panang tsyt hẽ Pꞌop Hagä Do wë kasëëw däk doo hẽnh. Ti mꞌ tabatsyyd hõm Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa jó pꞌop nu däk doo hẽnh tabasëëk hyb nꞌaa. Ti mꞌ taky hadoo:

"

⁶ —Pꞌop Hagä Do Tꞌaah mado bä, —näng mäh —keréd hyy tũũ. Hahỹỹ da Pꞌop Hagä Do kyy kerih doo —näng mä Dijab kyyh: “Pꞌop Hagä Do mejũũ da ta ããs, baad õm rabahagꞌããs hyb nꞌaa. Õm da ragadoo pꞌop pä hã a tsyym taganadas hyb nꞌaa”, Saaw-Mo 91.11-12 näng Pꞌop Hagä Do kyyh —näng mä Dijab.

"

⁷ Ti mꞌ Jesus ky gadoo:

—Hahỹỹ da na-ããj hẽ Pꞌop Hagä Do kyy kerih doo: “Mamety manä Pꞌop Hagä Doo, a hagã nꞌaa” Dew-Teronom 6.16 —näng mä Jesus.

"

⁸ Ti mꞌ Jesus Dijab masäk waëë pꞌop nu däk do jó. Tii bꞌ naa mꞌ tametëëh ta hã sahõnh hẽ badäk hahỹỹ hã hanäng do häj nꞌaa rabagꞌããs doo, sahõnh hẽ hanäm doo, hetsooh do badäk hahỹỹ hã hanäng do na-ããj hẽ."

⁹ Ti mꞌ taky hadoo ta hã:

—Sahõnh hẽ ta ti ỹ anoo da a hã, wë ỹỹ, tũũ a taron nuu me ỹ mawehëë bä —näng mä Dijab kyyh.

"

¹⁰ Ti mꞌ Jesus ky hadoo:

—Ahõm mahä̃nh ỹỹ, Nesaa Do Yb! —näng mäh. —Hahỹỹ da Pꞌop Hagä Do kyy kerih doo: “Jããm hẽ Pꞌop Hagä Doo, bë hagã nꞌaa, bë wehëë. Jããm hẽ ta ti bë hyb nꞌaa jewꞌyyk, bë ky daheeh”, Dew-Teronom 6.13 näng kerih doo —näng mä Jesus.

"

¹¹ Ti mꞌ Dijab bahõm kän Jesus mahä̃nh. Ti mꞌ ããs rabana, rahagꞌããs mä Jesus, ranoo mä ta hã ta waa kä.

"

¹² Ti mꞌ Jowãw nu gahemꞌuun do radawäts gëët do Jesus ky nꞌaa napäh bä mꞌ, tababaaj hõm kän mä Garirej häj nꞌaa hẽnh."

¹³ Ti mꞌ panang Nasaréh bä tabaym dó jawén paa bä mꞌ, takahỹỹd gä panang Kapar-Naũm häd näng doo hẽnh. Karajꞌaa Garirej häd näng do nabyy me Kapar-Naũm badäk, Seburũn, Napatawi sa häj nꞌaa bä. Garirej häj nꞌaa bód ta ti Seburũn Napatawi sa häj nꞌaa."

¹⁴ Tii da tawén dꞌoo, Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa rod Isajas häd näng do herꞌoot do paa takaja däk hyb nꞌaa. Hahỹỹ dꞌ paa mꞌ Isajas kyyh:
"

¹⁵

“Seburũn, Napatawi häj nꞌaa babuuj,
karajꞌaa nabyy me, tamii Joradãn tamyyj däk hã badäk do buuj.
Garirej sa häj nꞌaa häd, hajõk do Judah buuj nadoo do rabajꞌeenh bä.
"

¹⁶

Ta tii bä, gadagyp do hadoo doo gó habok doo, Pꞌop Hagä Do nahapꞌëëh doo,
rahapëë däg kän ta bag ty eh do hadoo doo. Jesus né hẽ ti ta bag ty eh do hadoo doo. Sa mahang Jesus bawäd wät do hyb nꞌaa, sa mahang Jesus ma metꞌëëg wät do hyb nꞌaa, rahapëë däk nyy da rabadꞌoo Pꞌop Hagä Do wë ranu kajäk hyb nꞌaa.
Dajëb bawät bä habok do sa hã ganä wät ta bag”, Isajas 9.1 hã takerii däk tii. Pꞌop Hagä Do nahapꞌëëh doo, ji edëb hehꞌäät do nahapꞌëëh do tii, dajëb bawät bä habok doo. Kristo sa wë kajaa doo, papỹỹj bag ganyyh do hadoo. näng kerih doo.

"

¹⁷ Ti mꞌ ti noo gó Jesus du do däk tamaherꞌoot sahõnh hẽ sa hã. Hahỹỹ dꞌ mä ta kyyh:

—Edaa däk hỹ pong jé hawät do ji tabagꞌããs doo. Ti hyb nꞌaa bë eréd nesaa doo, Pꞌop Hagä Do wë bë hꞌyy kawareem hyb nꞌaa —näng mä Jesus kyyh.

"

¹⁸ Ti mꞌ karajꞌaa Garirej häd näng do nabyy me Jesus bawät bä mꞌ, tabahapäh mä pawóp hẽ ajyy. Simaw, Peed ramaneëënh doo, ta hỹỹj Ãn-Deréh daheeh. Tahꞌỹỹb mä resꞌaak karahi me. Tahꞌỹỹb sag né hẽ mꞌ tii."

¹⁹ Ti mꞌ Jesus ky hadoo sa hã:

—Bꞌëëp bë ana, si ỹỹ bë abooh. Tahꞌỹỹb sag nado boo da bë hỹỹ kä. Ajyy, ỹỹj sag hadoo da bë hỹỹ kä Pꞌop Hagä Do hã rahꞌyy kaꞌeeh hyb nꞌaa —näng mä ta kyyh.

"

²⁰ Ti mꞌ nayyw hẽ mꞌ raberéd hõm karahi. Ahꞌũũm kän mä ta sii.

"

²¹ Ti bahä̃nh mä Jesus bahapäh ajyy Tsijaag, Jowãw daheeh, Sebedew häd näng do taah. Marakate gó mꞌ rabatꞌoonh, sa yb mä sa hata. Karahi mꞌ renäm. Ti mꞌ Jesus batsꞌyyt ta sii rabahõm hyb nꞌaa."

²² Ti mꞌ nayyw hẽ mꞌ ragatsëg nꞌyyh pong hẽnh. Ti mꞌ raberéd hõm sa yb, marakate. Ti mꞌ Jesus sii rabahõm kän mäh.

"

²³ Ti mꞌ jé padꞌyyt hẽ Garirej häj nꞌaa bä, tób Pꞌop Hagä Do panyyg rayd naherot do yt hã, Jesus ma metëëk mäh, tamaherꞌoot mä sa hã Pꞌop Hagä Do ji tabagꞌããs do ky nꞌaa hanäm doo. Jé padꞌyyt hẽ mꞌ tabaheso hõm sahõnh hẽ sa nahëëh. Tabaheso hõm na-ããj hẽ hꞌyyb nahejooj padëëk do nahëë hajꞌaa."

²⁴ Ti hyb nꞌaa, Sirija häd näng do häj nꞌaa bä na-ããj hẽ raky nꞌaa napäh mä Jesus mo hajꞌaa hã. Ti hyb nꞌaa ramena kän ta wë nahëë enäh doo. Hajõng mä ramenaa do sa nahëëh. Takꞌëp datés do hahoop do ta wób, karapꞌaar hꞌyyb nesaa do pahadëëk do ta wób, mera do kajꞌuun do ta wób, nabong do ta wób. Ta ti sahõnh hẽ sa nahëë Jesus hahëën hõm mäh."

²⁵ Hajõk mä Jesus jawén hahꞌũũm. Ta sꞌee hẽnh naa mꞌ hena ta jawén hahꞌũũm doo. Garirej häj nꞌaa bä naa mꞌ ta wób, Dekaporis häd näng do häj nꞌaa hẽnh naa ta wób, Jerusarẽnh bä naa mꞌ ta wób, Judah häj nꞌaa bä naa mꞌ ta wób, hëëj Joradãn häd näng do tamyyj däk hẽnh naa mꞌ ta wób kä.

"

5

¹ Ti mꞌ hajõk do ta jawén hanꞌaa do Jesus bahapäh bä mꞌ, tabasëëk waëë hã mꞌ, ti mꞌ tabahyy sooh. Ti mꞌ ta ma metëëk do rabana ta wë,"

² ti mꞌ tadu doo tama metëëk do sa hã. Hahỹỹ dꞌ mä ta kyyh:
"

³

—Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa edëng sa hã hẽ daab naꞌyyp doo, sa hꞌyyb gó jããm hẽ Pꞌop Hagä Do hã daab ꞌyyp doo. Rawén ky nꞌaa kedëng, hỹ pong jé hawät do bagꞌããs do karapee rabahadoo do hyb nꞌaa.
"

⁴

—Ky nꞌaa kedëng da jé haꞌoot do hahꞌoop doo, Pꞌop Hagä Do hꞌyyb enꞌyym do hyb nꞌaa da sa hã.
"

⁵

—Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa edëng kaja hẽ sa hꞌyyb mahũũm doo, sa hejój hã hꞌyy kanaꞌeeh doo. Rawén ky nꞌaa kedëng, hëëj papuuj Tawꞌããts hẽ ji nerꞌoot Apokarip 21.1. Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa enooh do danäh rabahadoo do hyb nꞌaa da.
"

⁶

—Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa edëng takarẽn doo da ji bawät do hã takꞌëp hꞌyyb padꞌëëk doo. Rahꞌyyb pahadëëk do kanꞌoo däk da sa hã.
"

⁷

—Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa edëng ta wób tꞌyyd mehĩĩn doo. Pꞌop Hagä Do tꞌyyd mehĩĩn da sa hã kä.
"

⁸

—Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa edëng baad hedoo do hadꞌyyt hẽ hꞌyyb enäh doo. Ky nꞌaa kedëng da tii, rahapäh do hyb nꞌaa da Pꞌop Hagä Doo sa matym me.
"

⁹

—Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa edëng hꞌyyb nyyw gó habok do du nꞌaa doo. Ta ti hedoo doo ramaneëënh da Pꞌop Hagä Do taah.
"

¹⁰

—Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa edëng da Pꞌop Hagä Do karẽn do ramoo bok do hyb nꞌaa rarahejãã do hahꞌoop doo. Rawén ky nꞌaa kedëng, hỹ pong jé bagꞌããs do karapee rabahadoo do hyb nꞌaa da.

"

¹¹ —Ky nꞌaa kedëng bëëh, hëp ỹ nꞌaa bë raky nꞌaa rejã bä, bë rarahejã bä, daap hẽ nesaa do bë ky nꞌaa ranꞌoo bä."

¹² Baad hadꞌop do Pꞌop Hagä Do anoo da bë hã ta säm hỹ pong jé. Ti hyb nꞌaa da bë hꞌyy gadejah, bë tsebee da, tii dꞌ bë hã radoo bä né paawä! Tii dꞌ né paa sa wahë makũ rabadꞌoo Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa rod sa hã, rarahejãã né paa sa hã —näng mä Jesus.

"

¹³ Ti mꞌ Jesus ky hadoo:

—Jukiir hadoo bëëh, badäk hahỹỹ hã habong do sa mahang. Jukiir me ji ty gewuuk ta dab takanarejãã hyb nꞌaa. Jukiir hadoo Pꞌop Hagä Do hã hꞌyy kaꞌeeh do badäk hahỹỹ hã habong do sa mahang. Pꞌop Hagä Do hã hꞌyy kaꞌeeh do sa hyb nꞌaa nesaa do takꞌëp tawén kanahꞌũũm badäk hahỹỹ bä. Jukiir nadahꞌëëd wäd bä, dooh ji haja bä ji anꞌoo bä pꞌaa hẽnh tadahꞌëëd däg bä. Tanadahꞌëëd wäd bä, dooh hyb nꞌaa ji karẽn wät péh. Ji awꞌoong hõm tii. Jé tabës pé tsabꞌeep da Jukiir nadahꞌëëd wät do hadoo ta hã hꞌyy kaꞌeeh do baad naboo bong doo. Baad ji nawäd wäd bä, baad nadoo do ji metëëh tii bä ta wób sa hã. Jukiir nadahꞌëëd wät do hadoo, ji awꞌoong hõm do hado däk ji tii bä. —näng mäh.

"

¹⁴ —Badäk hahỹỹ hã habong do sa bag hadoo bëëh. Dooh ji haja bä ji jejën bä panang waëë jó badäk doo."

¹⁵ Dooh ta bag ji gataa so bä ji waa hood yt hã ji dasooh hyb nꞌaa. Dooh. Ta bag ji dasooh ta tyng jó, sahõnh hẽ tób yt hã hajꞌeenh do rabag enä hyb nꞌaa."

¹⁶ Ti hadoo ẽnh bë hã. Bë metäh, rabahapäh hyb nꞌaa, baad hedoo do bë babok doo, baad hadoo do bë moo bok doo, bë Yb hỹ pong jé hawät do hã rajꞌaa etsë hyb nꞌaa kä bë hã rahapäh do hyb nꞌaa —näng mä Jesus.

"

¹⁷ Ti mꞌ Jesus ky hadoo:

—Ỹ ahyng babä ỹ gawatsꞌiik hyb nꞌaa nado Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa jawꞌyyk doo, Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa rod rerih do paa na-ããj hẽ. Tii dꞌ bë edoo manäh. Ỹ wén hyng Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa jawꞌyyk doo, Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa rod rerih do paa na-ããj hẽ, takaja däk hyb nꞌaa, hã ỹ kametëëh hyb nꞌaa na-ããj hẽ."

¹⁸ Baad bë ỹ maherꞌoot. Wë, badäk hahỹ hëëj bawät nä bä, Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa jawꞌyyk do dooh tagawatsig bä. Dooh ta bód hadꞌos pé gawatsik péh, sahõnh hẽ ta hã kerih do kametëëh bä kä. Né hup ỹ né hẽ ta ti ỹ herꞌoot doo —näng mäh."

¹⁹ —Jé Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa jawꞌyyk do bód tꞌaats ky nadaheeh doo, ta wób tama metꞌëëg bä ta nemuun raky nadaheeh hyb nꞌaa, jããm hẽ ky nꞌaa netsꞌäs da ta ti hedoo do hỹ pong jé hawät do tabagꞌããs do mahang. Jé Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa jawꞌyyk do ky daheeh doo, ta wób hã tama metꞌëëg bä na-ããj hẽ, ky nꞌaa etsä däk tii, hỹ pong jé hawät do tabagꞌããs do mahang —näng mäh.

"

²⁰ —Baad bë ỹ maherꞌoot. Baad ub Pariséw redꞌoo raky daheeh Pꞌop Hagä Do karẽn do ji hã. Ti hadoo ẽnh Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa jawꞌyyk do ma mehetëk doo. Ti hado né paawä, baad bë nado bä sa bahä̃nh, dooh tabadꞌop hẽ bë haja bä hỹ pong jé hawät do bagꞌããs do karapee bë hado bä —näng mäh.

"

²¹ —Bë maa napäh né hẽ pꞌooj ub ër wahë makũũ hã kamejũũ doo: “Manaboh manä a da hadoo doo. Nesaa do hã ky nꞌaa kety däk da jé ta da hadoo do dajꞌëëp doo”, Esodo 20.13 näng kerih doo."

²² Ỹỹ kä, ỹ herꞌoot hahỹ bë hã: Jé ta da hadoo do wë kawajããn do sii hẽ ky nꞌaa kety däk da. Jé ta da hadoo do ky nꞌaa rejãã péh, tawꞌããts hẽ ër wahë nꞌaa hedoo do raky nꞌaa etyy tii. Jé “hꞌyy gatamaa its õm!”, hanäng pé ta da hadoo do hã, pꞌeets hẽ tabanesaa hẽnh, tëëg hõõ gó da tabahoop —näng mäh.

"

²³ —Ti hyb nꞌaa kä, Pꞌop Hagä Do hã mama ejuu bä mahyb nꞌaa esꞌee bä a hã a da hadoo do ganenꞌaak doo, baad nadoo do ta hã mamoo wät do hyb nꞌaa,"

²⁴ tii bä tawꞌããts hẽ meréd dó mama ejuu do panꞌaa ji ma ejuu do tyng pa. Tii bä ahõm a da hadoo do wë. Metsꞌẽẽ õm tahyb nꞌaa mabaan hyb nꞌaa, pꞌaa hẽnh bë hꞌyyb enyyw padëëk hyb nꞌaa. Tii bä maju kä Pꞌop Hagä Do wë mamanaa doo —näng mäh.

"

²⁵ —Tawꞌããts hẽ nayyw hẽ mahꞌyyb enäw a wë kawajããn doo, hyb nꞌaa jawyk do wë õm tamahũũm bä õm taky nꞌaa tapaa hyb nꞌaa paawä. Bë mahõm me, ta hõõ bä, mahꞌyyb enäw, hyb nꞌaa jawyk do ji hã ky nꞌaa etyy do hã, õm taky nꞌaa tapa mahä̃nh. Tii dꞌ manadoo bä, hyb nꞌaa jawyk do õm tabahaëënh da warahén hã, õm tadawäts gëët hyb nꞌaa kä."

²⁶ Dooh dꞌ manä bä kä tii bä, sahõnh hẽ manepaag bä. Né hup ỹ né hẽ ta ti ỹ herꞌoot doo —näng mäh.

"

²⁷ Ti mꞌ Jesus ky hadoo ẽnh:

—Bë maa napäh hahỹ kamejũũ doo: “Aä̃ manä ta seeh ỹỹm sii”, Esodo 20.14 näng kerih do paah."

²⁸ Ỹỹ kä, ỹ herꞌoot hahỹỹ dꞌ bë hã: Ỹỹnh wë ty gadäk doo, ta sii haỹỹh do hyb nꞌaa newë däk doo, baad nado däg ta hꞌyyb tym hã kä. Nesaa do tamoo wäd däg kän, dooh né ta sii taä̃ bä paawä."

²⁹ A matym hyb nꞌaa nesaa do mamoo wäd bä, tawꞌããts hẽ paawä a matym mado nyyh. Madawäts hõm. Tawꞌããts hẽ sét a hã hanäng do kawꞌoong hõm, tabanesaa hẽnh õm Pꞌop Hagä Do awꞌoong hõm mahä̃nh."

³⁰ A moo hub hadäk do hyb nꞌaa nesaa do mamoo wäd bä, tawꞌããts hẽ paawä magakyd hõm a mooh. Madawäts hõm. Tawꞌããts hẽ sét a hã hanäng do kawꞌoong hõm, tabanesaa hẽnh õm Pꞌop Hagä Do awꞌoong hõm mahä̃nh Dooh Jesus mejõ bä ji matym ji ado nä bä, ji moo see ji gakyd hõm bä. Jesus hapäh, ji hꞌyyb gó naa né hẽ ti nesaa do ji moo wät doo, ji hegꞌããs doo. Tii da tawén herꞌoot, baad ji hyb nꞌaa matakëë hyb nꞌaa nesaa do ji moo nawät hyb nꞌaa. Dooh masuuj tado bä ta ti hedoo doo, Jesus hanäng péh. —näng mäh.

"

³¹ —Hahỹỹ da kamejũũ do paah: “Jé ta ỹỹm heréd hõm doo, tawꞌããts hẽ tabanꞌoo däk né hẽ ta heen nꞌaa kerih do ta hã”, Dew-Teronom 24.1 näng kerih do hã."

³² Ỹỹ kä, ỹ herꞌoot hahỹỹ dꞌ bë hã: Jé daap hẽ ta ỹỹm heréd hõm doo, ta ỹỹm wadii do hyb nꞌaa tanado bä, ỹỹnh ta patug nadoo do sii heꞌỹỹh do hado däk tanꞌoo bä ta ỹỹm paah. Ajꞌyy see gatꞌëë däg bä ta ti ỹỹnh, nesaa doo, Pꞌop Hagä Do ganadoo do tamoo wät. Ta see ỹỹm sii heꞌỹỹh do hado däk tii —näng mäh.

"

³³ —Bë maa napäh né hẽ pꞌooj ub ër wahë makũũ hã kamejũũ doo: “Maky kahỹỹd manä Takꞌëp Hyb Nꞌaa Jawyk Do hã maky däng doo. Mamoo wäd né hẽ ta hã maky däng doo”, näng kerih doo."

³⁴ Ỹỹ kä, ỹ herꞌoot hahỹỹ dꞌ bë hã: Bë ky dëë manä da. Pꞌop Hagä Do bagꞌããs do tyng hadoo hỹ pong jé. Ti hyb nꞌaa bë ky dëë manä hỹ pong jé hã, bë ehub né hẽ bë ky däng do bë metëëh hyb nꞌaa."

³⁵ Pꞌop Hagä Do tsyym tyng hadoo badäk hahỹ hëëj. Hỹ pong jé, Pꞌop Hagä Do bagꞌããs do tyng hadoo. Badäk hahỹỹh, Pꞌop Hagä Do tsyym tyng hadoo Isaraéw buuj sa hã. Sahõnh hẽ Pꞌop Hagä Do bagꞌããs. Ti né sahõnh hẽ danäh, tahanäng pé tii. Ti hyb nꞌaa, bë ky dëë manä badäk hahỹ hëëj hã, bë ehub né hẽ bë ky däng do bë metëëh hyb nꞌaa. Bë ky dëë manä Jerusarẽnh panang hã, bë ehub né hẽ bë ky däng do bë metëëh hyb nꞌaa. Pꞌop Hagä Doo, sahõnh hẽ bagꞌããs do panang ti Jerusarẽnh. Ta ma tii."

³⁶ Bë ky dëë manä bë nuu hã. Dooh ji hajꞌas pé ji hã hẽ ji ahỹỹd bä. Ji sëën na-ããj hẽ dooh ji haja bä ji ahỹỹd bä."

³⁷ Ti hyb nꞌaa kä, “ỹỹ” bë noo bä, tawꞌããts hẽ “ỹỹ” né hẽ bë hꞌyyb gó. “Dooh” bë noo bä, “dooh” né bë hꞌyyb gó. Jããm ti bë kyyh. Dooh hyb nꞌaa takꞌëp bë ky nꞌaa hꞌũũm pé bë metëëh hyb nꞌaa ta ti bë ehub né hẽ. Nesaa Do Yb hanaa sahõnh hẽ ti bahä̃nh takꞌëp ky nꞌaa hꞌũũm doo —näng mäh.

"

³⁸ Ti mꞌ Jesus ky hadoo ẽnh:

—Bë maa napäh né hẽ hahỹ kamejũũ doo: “Ta da hadoo do matym rejãã doo, ta ti mo hajꞌaa näng do matym na-ããj ji rejãã. Ta da hadoo do tëg see gatëh hõm doo, ta ti mo hajꞌaa näng do tëg see na-ããj hẽ ji rejãã”, Esodo 21.24, Rewitikos 24.20, Dew-Teronom 19.21 näng kerih doo."

³⁹ Ỹỹ kä, ỹ herꞌoot hahỹỹ dꞌ bë hã: Bë mahũũm manä hyb nꞌaa jewyk do sa wë nesaa do bë hã moo wät doo, tamoo wät do säm tagadoo hyb nꞌaa paawä. Õm rapa ewyh bä manu mebyng hyb nꞌaa paawä, mamabaaj manäh. Manꞌoo a ta pa sꞌee hẽnh rabewyyh hyb nꞌaa."

⁴⁰ Hyb nꞌaa jewyk do sa wë a da hadoo do õm taky nꞌaa tapa bä a saroor hyb nꞌaa, manꞌoo ta hã a hatsë a hã hadäk do na-ããj hẽ."

⁴¹ Õm ramejõ bä sa ma masꞌëëd bä raky nꞌaa jawꞌyyk do anoo do pénh, tii bä mamahä̃j manä ta ti ramejũũ doo. Tawꞌããts hẽ raky däng do bahä̃nh masꞌëëd. Roma buuj warahén nꞌaa Isaraéw häj nꞌaa bä mejũũ do rahajaa, rakarẽn bä, ramejũũ Isaraéw buuj rasëët sa ma dawëë péj. Tii dꞌ radoo bä, ramejũũ do bahä̃nh ji asëët, näng Jesus kyyh. Dooh ji mahä̃j bä."

⁴² Manꞌoo a da hadoo do etsꞌẽẽ bä a hã. A hꞌëëd see a da hadoo do etsꞌẽẽ bä tabꞌaanh doo, manꞌoo né hẽ —näng mäh.

"

⁴³ Ti mꞌ Jesus ky hadoo ẽnh:

—Bë maa napäh né hẽ hahỹ ramejũũ do paah: “Makamahä̃n a da hadoo doo. Mahyb nꞌaa wareem a majĩĩ.” Rewitikos 19.18"

⁴⁴ Ỹỹ kä, ỹ herꞌoot hahỹỹ dꞌ bë hã: Bë kamahä̃n bë majĩĩ. Bë ky nꞌaa etsꞌẽẽ bë hã rejãã doo,"

⁴⁵ bë Yb hỹ pong jé hawät do taah né bëëh, bë metëëh hyb nꞌaa ta tii hã. Bë Yb hỹ pong jé hawät do anoo papỹỹj bag tapahuunh doo, baad habok do sa hã, baad nabok do sa hã na-ããj hẽ. Baad habok do rababong bä tabanoo naëng badoos hyb nꞌaa, baad nabok do rababong bä na-ããj hẽ."

⁴⁶ Bë gadoo bë edꞌoo gꞌeeh hanäm do Pꞌop Hagä Do hanaa, jããm né hẽ bë kamahä̃n bä bë hã kamahä̃n doo? Dajẽẽr Roma buuj hã ji hepak do taa nꞌaa, bë ty nꞌaa gesꞌyyk doo, ti na-ããj rakamahä̃n sa hã kamahä̃n doo."

⁴⁷ Jããm hẽ bë wakããn hedoo do bë edëë bä, ta wób badꞌoo do bahä̃nh nado bë badꞌoo. Jé Pꞌop Hagä Do sa hꞌyyb gó nahapäh do na-ããj né hẽ redëng sa wakããn, sa najiis."

⁴⁸ Ti hyb nꞌaa, tawꞌããts hẽ baad hadꞌyyt hẽ bë babok, bë Yb hỹ pong jé hawät do baad hadꞌyyt hẽ tabawät doo da —näng mä Jesus kyyh sa hã.

"

6

¹ Ti mꞌ Jesus ky hadoo:

—Baad hedoo doo, Pꞌop Hagä Do karẽn do bë moo bok bä, tawꞌããts hẽ bë moo boo bë rajꞌaa etsë hyb nꞌaa nado. Baad hedoo do bë moo boo bä bë hã rajꞌaa etsë hyb nꞌaa, ti bä dooh bë gado wäd bä hanäm do ta säm bë Yb hỹ pong jé hawät do hanaa.

"

² —Ti hyb nꞌaa kasꞌuut do matym nꞌaa mabanoo bä, magamehä̃ manä torõm-bet, õm ramanatakëë hyb nꞌaa, jꞌooj madäk doo me ky kenꞌyym do rabahedꞌoo doo da panang tyw nꞌaa bä, tób Pꞌop Hagä Do panyyg rayd naherot do yt hã, sa hã ta wób rajꞌaa etsë hyb nꞌaa. Baad bë ỹ maherꞌoot: Ta ti hedoo doo, sa hã rajꞌaa etsë doo me né hẽ ragado däk ta säm. Dooh ragado wäd bä hanäm do Pꞌop Hagä Do hanaa. Né hup ỹ né hẽ ta ti ỹ herꞌoot doo."

³ Kasꞌuut do matym nꞌaa mabanoo bä, maherꞌood manä ta wób sa hã,"

⁴ ta wób ranahapäh hyb nꞌaa mamasa doo. Tii bä kä, a Yb hỹ pong jé hawät doo, hapäh do ranahapäh bä manoo doo, anoo da a hã ta säm baad hadoo doo —näng mäh.

"

⁵ —Bë ky nꞌaa etsꞌẽẽ bä, jꞌooj madäk doo me ky kenꞌyym do rabahedꞌoo doo da bë adoo manä da. Panang tyw nꞌaa kajatsëk bä, hajõk do rababok bä, tób Pꞌop Hagä Do panyyg rayd naherot do yt hã na-ããj ti ragenꞌaak raky nꞌaa etsẽẽ rabë bä, ta wób rabahapäh hyb nꞌaa. Baad bë ỹ maherꞌoot: Ta ti hedoo doo, sa hã rajꞌaa etsë doo me ragado däk ta säm. Dooh ragado wät pé hanäm do Pꞌop Hagä Do hanaa. Né hup ỹ né hẽ ta ti ỹ herꞌoot doo."

⁶ Ti hyb nꞌaa, maky nꞌaa etsꞌẽẽ bä, ajëë suun a tób gawakõ gó, manoo gatsëë däg ta gawakõ, ti bä maky nꞌaa etsꞌẽẽ a Yb, hỹ pong jé hawät do ji nahapäh do hã. Tii bä kä, a Yb hỹ pong jé hawät doo, kejën doo gó maky nꞌaa etsẽẽ do hapäh doo, anoo da a hã ta säm baad hadoo doo."

⁷ Bë ky nꞌaa etsꞌẽẽ bä, bë ky nꞌaa jebaaj manä bë etsẽẽ doo, Pꞌop Hagä Do sa hꞌyyb gó nahapäh do rabahedꞌoo doo da. Rahꞌyy kahaꞌeeh do maa napäh raky nꞌaa etsẽẽ doo, hajõng do sa kyyh hyb nꞌaa redꞌoo."

⁸ Bë ky nꞌaa etsꞌẽẽ pooj jé bë Yb hapäh bë wë badoh doo. Ti hyb nꞌaa bë ky nꞌaa etsꞌẽẽ manä nanäng raky nꞌaa etsẽẽ doo da.

"

⁹ —Tawꞌããts hẽ hahỹỹ da dꞌ bë kyyh bë ky nꞌaa etsꞌẽẽ bä:

“Ee, hỹ pong jé hawät doo,
ãã karẽn sahõnh hẽ õm rahyb nꞌaa jewꞌyyk.
"

¹⁰

Ãã etsẽẽ a hã,
sahõnh hẽ mabagꞌããs do nayyw hẽ takajaa hyb nꞌaa ãã wë.
Ãã karẽn sahõnh hẽ badäk hahỹỹ hã habong do ramoo bok makarẽn doo,
hỹ pong jé ramoo bok doo da makarẽn doo.
"

¹¹

Manꞌoo hadꞌyyt hẽ ãã waa.
"

¹²

Mamabaan hõm nesaa do ãã moo bok do paah,
ãã mabaan hõm doo da ãã wë moo bong do nesaa doo.
"

¹³

Manꞌoo manä nesaa do ãã tahꞌyyb tatuk.
Ãã mamo nꞌaa jesu Nesaa Do Yb mahä̃nh. Tahajaa na-ããj hẽ ji erii bä: “Ãã mamo nꞌaa jesu nesaa do mahä̃nh.”
[Õm né ti sahõnh hẽ bagãã hadꞌyyt doo.
Õm né ti hejooj hadꞌyyt doo.
Õm né ti ji jꞌaa etsëë hadꞌyyt doo. Ti né hẽ. Tawꞌããts hẽ]”, näk da bëëh.

"

¹⁴ Ti mꞌ Jesus ky hadoo ẽnh:

—Bë hyb nꞌaa mabaan bä nesaa do bë wë ramoo boo bä, tii bä bë Yb hỹ pong jé hawät do hyb nꞌaa mabaan da na-ããj hẽ bë hã."

¹⁵ Bë hyb nꞌaa manabaan bä nesaa do bë wë ramoo bok doo, tii bä dooh na-ããj hẽ bë Yb hyb nꞌaa mabaan bä bë hã nesaa do bë moo bok doo.

"

¹⁶ Ti mꞌ Jesus ky hadoo:

—Pꞌop Hagä Do bë wehꞌëëh hyb nꞌaa bë kasꞌaah bä, bë metä manä bë hꞌyy gajëng doo, jꞌooj madäk doo me habok doo, ky kenꞌyym do gó habok do rabahedꞌoo doo da. Ta ti rahꞌỹỹt sa mamets rakasꞌaah ta wób rabahapäh hyb nꞌaa. Baad bë ỹ maherꞌoot: Ta ti hedꞌoo doo, sa hã rajꞌaa etsë doo me, ragado däk ta säm sahõnh hẽ. Dooh ragado wät pé hanäm do Pꞌop Hagä Do hanaa. Né hup ỹ né hẽ ta ti ỹ herꞌoot doo."

¹⁷ Ti hyb nꞌaa, kasꞌaah doo me Pꞌop Hagä Do mawehꞌëëh bä, tawꞌããts hẽ mahetsyyd a mamets, mahawug ta syyj buu benyym do a nuu gó ji bahedꞌoo doo da"

¹⁸ kasꞌaah doo me Pꞌop Hagä Do mawehꞌëëh do ta wób ranahapäh hyb nꞌaa. Jããm hẽ a Yb, hỹ pong jé hawät doo, ji nahapäh do hapäh hyb nꞌaa. Tii bä kä, a Yb hỹ pong jé hawät doo, kejën doo gó makasꞌaah do hapäh doo, anoo da a hã ta säm baad hadoo doo —näng mäh.

"

¹⁹ Ti mꞌ Jesus ky hadoo ẽnh:

—Bë ata manä bë ma takahꞌũũm hyb nꞌaa badäk hahỹỹ bä, kamera hedoo do ji ma rejãã doo bä, ji ma hetõt bä, hetsꞌëëk do bë tób ranoo eë hõm doo bä bë ma rabetsꞌëëk hyb nꞌaa."

²⁰ Tawꞌããts hẽ bë moo boo hadꞌyyt hẽ ti Pꞌop Hagä Do bë hã takarẽn doo. Tii bä da bë gadoo da hỹ pong jé ta säm Pꞌop Hagä Do hanaa. Hỹ pong jé dooh kamera hedoo do rejã bä ta säm Pꞌop Hagä Do hanaa ji gadoo doo. Ta tii bä dooh tahetõd bä ta säm, ta tii bä dooh retsëëg bä Pꞌop Hagä Do hanaa ji gadoo doo."

²¹ Ta tii dꞌ ỹ wén herꞌoot, takꞌëp bë kamahä̃n do banäng bä, tii bä bë hꞌyyb bawät —näng mäh.

"

²² —Ji bag hadoo ji matym. Baad tado bä ji matym, Ji etsëëh, Pꞌop Hagä Do hã ji hꞌyyb däk, tahanäng pé né mꞌ ti baad hadoo do ji matym . ta bag hado däk sahõnh hẽ ji hã."

²³ Baad tanado bä ji matym, Ji netsëh, ji ma hyb nꞌaa ji bawät tahanäng pé né mꞌ ti baad nadoo do ji matym . badagyp hadoo sahõnh hẽ ji hã. Ti hyb nꞌaa, ta bag hadoo bë hã hanäng do paawä, badagyp do tado bä, takꞌëp tabadagyp tii bä bë hã.

"

²⁴ —Dooh hajaa pé pawóp hẽ ta kariw nꞌaa sii moo wät pé séd noo gó. Tii dꞌ tahado bä, ta kariw nꞌaa see dooh takamahä̃n bä, ta see ti takamahä̃n. Ta see wë da baad tamoo wät da, ta see taty nꞌaa gesꞌyyk da. Ti hadoo bë hã. Dooh bë haja bä bë hꞌyy keséj bä. Dooh bë haja bä Pꞌop Hagä Do hã bë hꞌyyb däg bä, dajẽẽr hã na-ããj bë hꞌyyb däng bä —näng mä Jesus.

"

²⁵ —Ti hyb nꞌaa bë ỹ maherꞌoot hahỹỹh: Bë hyb nꞌaa tón hadꞌyyt manä bë babok do hã, bë waa hã, bë eëëk do hã, bë saroor hã. Tii dꞌ ỹ wén edoo, ji awa do bahä̃nh ti ji edëp doo. Ji saroor bahä̃nh ji."

²⁶ Bë hegãã tawꞌëëd. Dooh rejoom bä joom tym. Dooh rata bä joom ag sa waa tób nꞌaa yt hã. Ti hado né paawä, Pꞌop Hagä Doo, bë Yb, anoo sa waa. Tawꞌëëd Pꞌop Hagä Do kamahä̃n do bahä̃nh bë takamahä̃n."

²⁷ Takꞌëp bë hyb nꞌaa newë hadꞌyyt né paawä, dooh bë haja bä bë aboo dawëd bä ta tii da —näng mäh.

"

²⁸ —Hëd nꞌaa bë hyb nꞌaa tón bë saroor bë padedëëk do panꞌaa hã? Bë hegãã tabawä nꞌaa tsꞌooh joom banäng bä hawäng doo —näng mäh. —Dooh né paawä ramoo boo bä, dooh né paawä sa saroor ragesꞌyyb bä,"

²⁹ Saromãw saroor anyyw né paawä, gabarꞌëëng né paawä, ti bahä̃nh tabanäm ti tabawä nꞌaa tsꞌooh."

³⁰ Tii da baad ub Pꞌop Hagä Do adoo bä tabawä nꞌaa hã, nayyw hẽ tsawyy jëng do hã, ji gatang do hã, dooh gꞌeeh ti bahä̃nh baad ub tabahagꞌããs bëëh? Tanoo né da bë hã bë saroor. Hꞌëëd hyb nꞌaa Pꞌop Hagä Do hã baad bë hꞌyy kanaꞌeeh?"

³¹ Ti hyb nꞌaa kä, bë hyb nꞌaa tón manäh. “Hꞌëëd gꞌee dꞌ ãã awa? Hꞌëëd gꞌee dꞌ ãã eëëk? Hꞌëëd gꞌee dꞌ ãã dadäk?”, bë anꞌoo manäh."

³² Pꞌop Hagä Do sa hꞌyyb gó nahapäh do ti tii, ti hã hꞌyyb padëëk doo. Bë ti dooh tii dꞌ bë adoo bä. Bë Yb hỹ pong jé hawät do hapäh bë wë bedoh doo."

³³ Tawꞌããts hẽ pooj jé baad bë hꞌyyb padäg bë Yb bagꞌããs do hã, baad hedoo do ji hã takarẽn do hã na-ããj hẽ. Tii bä kä, tanoo da bë hã sahõnh hẽ bë wë bedoh doo."

³⁴ Ti hyb nꞌaa kä, naga hẽ bë hyb nꞌaa tón manä bë pooj jé hawät do hã. Jatꞌiip hadoo na-ããj hẽ ti anäng ji hꞌyy katón doo. Ti hyb nꞌaa tawꞌããts hẽ jati pé bë hyb nꞌaa newë nyy dꞌ bë badꞌoo.

"

7

¹ Ti mꞌ Jesus ky hadoo:

—Baad nadoo do hã bë ky nꞌaa ety manä hadꞌyyt hẽ ta wób, Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa netyy hyb nꞌaa bëëh."

² Tii dꞌ ỹ wén edoo, ta wób bë ky nꞌaa etyy doo da, bë da Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa etyy. Ta wób bë ky nꞌaa etyy do pénh, ti pénh da Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa etyy da bëëh.

"

³ —Hëd nꞌaa mamatakëë bꞌaa hyyj its a da hadoo do matym me hahop doo, bꞌaa haeh do a matym gó anäng?"

⁴ Hëd nꞌaa, “Na bꞌaa hyyj a matym gó hatu do ỹ ado hõm”, mabanäng, dooh bꞌaa haeh do mamatakä bä a matym gó hanäng doo?"

⁵ Jꞌooj madäk do ti a hꞌyyb. Mado nä pooj jé bꞌaa haeh do a matym gó hakëë doo. Tii bä da mabahapäh baad ub mabado hõm hyb nꞌaa a da hadoo do matym gó hatu do bꞌaa hyyj —näng mäh.

"

⁶ —Bë anꞌoo manä awaar hã tsyt hẽ Pꞌop Hagä Do wë kasëëw däk doo. Bë da regës. Bë anꞌoo manä too yb hã majoor gabarëëh do perora häd näng do sꞌëëb. Ratsabꞌeep da bë majoor Hahỹỹ dꞌ Jesus hanäng pé apäh: Bë ky kahũũm manä Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa hanäm do bë maherꞌood bä kanarꞌẽẽn do maa nanewëë do sa hã. Sa hã ji ky kahũũm bä, ji rarahejãã da tii bä. Awaar ji tegës do hadoo tii. Sa hã ji ky kahũũm bä panyyg hanäm do ky nꞌaa, raty nꞌaa gesꞌyyk da tii. Too yb majoor gabarëëh do tsabꞌeep do hadoo tii. —näng mä Jesus.

"

⁷ Ti mꞌ Jesus ky hadoo:

—Bë etsꞌẽẽ, tii bä Pꞌop Hagä Do anoo bë hã. Bë esóts, tii bä bë awꞌyyt da. Baad ji hyb nꞌaa matakëë ji ky nꞌaa etsẽẽ do hã tahanäng pé mꞌ tii bë esóts bä bë awꞌyyt. Bë naëëj tób noo bä naa, tii bä da ta danäh noo gasꞌëës. Ji ky padäg hadꞌyyt hẽ Pꞌop Hagä Do hã ji etsẽẽ doo, tahanäng pé mꞌ ti tób noo bä naa ji naëënh doo ."

⁸ Jé hetsẽẽ doo, gadoo da Pꞌop Hagä Do hanaa. Jé hesoos péh, tawꞌyyt Pꞌop Hagä Do hanaa. Jé tób noo bä naa naëënh péh, tób noo kasꞌëës da ta hã Pꞌop Hagä Do hanaa —näng mäh.

"

⁹ —Pãw bë tꞌaah etsꞌẽẽ bä ta waa, pä bë anoo gꞌeeh ta hã?"

¹⁰ Tahꞌỹỹb bë hã tetsꞌẽẽ bä ta tä, awꞌyy gꞌeeh bë anoo ta hã? Dooh."

¹¹ Nesaa do moo hebꞌook do né paawä bëëh, baad hadoo do bë heno bë taah hã. Ti bahä̃nh bë Yb hỹ pong jé hawät do anoo da baad hadoo do ta hã hetsẽẽ do hã.

"

¹² —Ti hyb nꞌaa kä, sahõnh hẽ bë badꞌoo do hã, bë moo boo ta wób sa hã baad hadoo doo, bë karẽn do bë hã ramoo bok doo. Tii dꞌ tahanäng pé Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa jawꞌyyk do hã, Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa rod rerii bong do hã kerih doo —näng mä Jesus.

"

¹³ Ti mꞌ Jesus ky hadoo sa hã:

—Noo maeh ta tyw nꞌaa, maeh ta tyw nꞌaa banesaa hẽnh, ji karejãã doo hẽnh hahõm doo. Hajõk maeh doo me hahꞌũũm. Ti hyb nꞌaa, tawꞌããts hẽ bë majëë suun noo nadꞌëëd is do hadoo doo me Pꞌop Hagä Do wë, ji edëb hadꞌyyt doo hẽnh ji tamahũũm doo."

¹⁴ Noo manadꞌëëd its, manadꞌëëd its ta tyw nꞌaa ji edëb hadꞌyyt doo hẽnh hahõm doo. Dooh tahajõõ bä ta ti ta tyw nꞌaa hawꞌyyt doo —näng mäh.

"

¹⁵ Ti mꞌ Jesus ky hadoo:

—Baad bë hyb nꞌaa matakä, Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa rod oow bë rawanadii hyb nꞌaa. Bꞌéé anyyw is do hadoo kawanajããn do hadoo da rababok bë mahang. Jꞌooj madäk doo me tii. Tꞌõp, sa hꞌyyb gó, tabanasꞌaa bꞌéé hekꞌook do hadoo tii."

¹⁶ Ramoo bok do hã, raherꞌoot do hã na-ããj hẽ bë da hꞌyy genäh sa hã, joom ag hã ji bahapäh do hadoo joom ỹỹn hã. Dooh ji awyyd bä uwa ag sasëng tëëg hedoo do hã. Dooh na-ããj hẽ ji awyyd bä wiigo ag hetëk do hã."

¹⁷ Joom baad hadoo doo, baad ub ta ag. Joom seeh, baad nadoo doo, ta hẽnh hẽnh ta ag hahõm, dooh baad hadoo do ta ag."

¹⁸ Joom baad hadoo doo, dooh teag bä baad nadoo doo. Bꞌaa pꞌyym näng doo, dooh tahaja bä baad hadoo do teag bä."

¹⁹ Bꞌaa baad nadoo do heaak doo, ji agëëm, ji tëëg hado däk tii bä."

²⁰ Joom ag hã bë hapäh doo da ta ỹỹn, ti hadoo da, ramoo bok do hã, rababok do hã bë da hꞌyy genäh Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa rod oow sa hã —näng mäh.

"

²¹ —Dooh sahõnh hẽ “Takꞌëp Hyb Nꞌaa Jawyk Doo”, ỹ ramaneëënh doo, hỹ pong jé hawät do bagꞌããs do karapee rabahadoo da. Jããm hẽ Yp ỹ hỹ pong jé hawät do karẽn do moo bꞌook doo, ta bagꞌããs bä tagadoo."

²² Sahõnh hẽ Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa etyy noo gó, hahỹỹ da hajõk do sa kyyh hã ỹỹ: “Takꞌëp Hyb Nꞌaa Jawyk Doo, a kyy gó nado gꞌeeh a ky nꞌaa ãã baherꞌoot? A kyy gó nado gꞌeeh karapꞌaar hꞌyyb nesaa do sa hã padëëk do ãã habëë hõm? A kyy gó nado gꞌeeh hajõng ãã pehuunh doo?”, näk da."

²³ Tii bä kä, hahỹỹ da da këh ỹ sa hã: “Dooh noo gó bë ỹ hapëë bä. Bë anä matym ỹỹ gó naa, nesaa do moo hebꞌook doo!”, näng da këh ỹ sa hã.

"

²⁴ —Ti hyb nꞌaa kä, hahỹ këh ỹ maa newëë doo, ky daheeh doo, ajꞌyy hꞌyy ganäng do hadoo, tababang bä, pä banäng bä, ta tób tatamaa sooh do hadoo."

²⁵ Adots né paawä naëng, tamii agyyb né paawä ta tób hã, bahꞌood ahëm né paawä ta hã, dooh tatë hyy bä, tababang bä ta tób tu nꞌaa baad tabejëh do hyb nꞌaa."

²⁶ Këh ỹ maa newëë doo, ky nadaheeh doo, ajꞌyy hꞌyy gatamah do hadoo, hood jó ta tób tatamaa sooh do hadoo."

²⁷ Adoos naëng, agꞌyyp tamii ta tób hã, bahꞌood ahëm ta hã. Tii bä tabatë hyng. Sahõnh hẽ takarejãã ta tób —näng mäh.

"

²⁸ Ti mꞌ Jesus bahajaa bä sahõnh hẽ ta ti taherꞌoot doo, maa newꞌëë do rahyb nꞌaa meuunh mä tama metëëk do hã."

²⁹ Rawén meuuj bong mä tama metëëk mä hyb nꞌaa jawyk do ky nꞌaa me. Sa ma matëg, Mosees ky nꞌaa jawꞌyyk do ma mehetëk do rama metëëk doo da nahado mꞌ tii.

"

8

¹ Ti mꞌ waëë bä naa Jesus bahyng bä kä hajõk mä hadꞌaa."

² Ti mꞌ ajꞌyy rog manahuuh do ana mä ta wë. Ti mꞌ tabahyy häng mä ta taron nu paa me, ti mꞌ taky hadoo mä Jesus hã:

—Wahëh ỹ nꞌaa, —näng mäh —makarẽn bä tii, mahajaa né hẽ nahäh ỹ mado hõm —näng mä ta kyyh.

"

³ Ti mꞌ Jesus moo däg ta hã. Ti mꞌ taky hadoo:

—Ej. Ỹ karẽn —näng mäh. —Hasꞌoo däg! —näng mä ta kyyh.

Ti mꞌ nayyw hẽ kä mꞌ ta nahëë badoo wät. Hasꞌoo däg kän mäh.

"

⁴ Ti mꞌ Jesus baherꞌoot ta hã:

—Maherꞌood manä ta wób sa hã —näng mäh. —Ahõm jajé naga hẽ Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa yt hã moo wät do wë. Mametä ta hã õm hasꞌoo däk doo. Mamoo wäd Mosees mejũũ do paah, ta ti hedoo doo pé ji nahëë badoo wät do heen nꞌaa, õm hasꞌoo däk do baad sahõnh hẽ rabahapäh hyb nꞌaa —näng mä Jesus ta hã.

"

⁵ Ti mꞌ panang Kapar-Naũm häd näng doo bä Jesus kajaa bä kä, Roma buuj warahén nꞌaa sa wahë nꞌaa see ana kän ta wë, ta karom Jesus masa hyb nꞌaa."

⁶ Ti mꞌ Jesus hã taky hadoo:

—Takꞌëp Hyb Nꞌaa Jawyk Doo, —näng mäh —takꞌëp karom ỹ nahëë näng. Ti asooh tób hẽnh. Dooh tahaja bä tawäd wäd bä. Takꞌëp tabahoop —näng mä warahén.

"

⁷ Ti mꞌ Jesus ky hadoo:

—Tawꞌããts hẽ. Tꞌĩĩ hẽnh ỹ bahõm ỹ bahaso däk hyb nꞌaa —näng mäh.

"

⁸ Ti mꞌ warahén wahë nꞌaa ky hadoo:

—Wahëh ỹ nꞌaa, hã ỹỹ, ỹ hyb nꞌaa sakog its a hã, tóp ỹỹ gó mabajëë suun hyb nꞌaa. Tawꞌããts hẽ babä naa mamejũũ ta nahëë hã, tii bä karom ỹ bahasꞌoo däk da."

⁹ Tii dꞌ ỹ wén edoo, ỹ na-ããj né hẽ ỹ ky daheeh wahëh ỹ nꞌaa ramejũũ do ỹỹh. Ỹ na-ããj hẽ warahén ỹ nꞌaa ỹ mejũũ, ỹ raky daheeh. Ta see ỹ mejõ bä, “Ahõm”, ỹ noo bä, ahõm né hẽ. Ta see ỹ mejõ bä “Ana”, ỹ noo bä, ana né hẽ. Karom ỹỹ ỹ mejõ bä, “Hahỹ mamoo wäd”, ỹ noo bä, ỹ taky daheeh né hẽ Hahỹỹ da warahén hanäng pé taherꞌoot do hã: “Ỹ mejũũ do ỹ raky daheeh doo da, õm karom ỹ nahëë ky daheeh da, dawëë naa né paawä mamejõ bä.” —näng mä warahén kyyh.

"

¹⁰ Ti mꞌ Jesus hyb nꞌaa meuunh mä warahén herꞌoot do tamaa napäh bä. Ti mꞌ taky hadoo hajõk do ta sii hanꞌaa do hã:

—Né hup ỹ né hẽ hahỹ ỹ herꞌoot doo: Pꞌop Hagä Do hã rahꞌyy kaꞌeeh sa noo né paawä, dooh ỹ hapäh nä pé Isaraéw buuj sa mahang takꞌëp hã ỹ hꞌyy kaꞌeeh do hahỹ ajꞌyy, Isaraéw buuj nadoo do hꞌyy kaꞌeeh do hadoo."

¹¹ Baad bë ỹ maherꞌoot hahỹỹh: Badäk hahỹỹ hã jé padꞌyyt hẽ naa rabena da hỹ pong jé hawät do bagꞌããs doo bä ratsebé do jäm nꞌaa tyng nꞌaa jó rabatꞌoonh hyb nꞌaa Abaraãm, Isak, Jakóh sa sii."

¹² Ti nuuj jé, pooj jé katsꞌyyt do ta karapee rabahadoo hyb nꞌaa paawä, kawꞌoong bong da ta wꞌoo hã, gadagyp doo bä. Aꞌoot da tii bä. Sa tëg kamegëëj däk da takꞌëp nesaa do rahoop do hyb nꞌaa —näng mäh.

"

¹³ Ti mꞌ warahén hã Jesus ky hado kän:

—Abaaj hõm. Mahꞌyy kaꞌeeh do hyb nꞌaa metsẽẽ do ỹ moo wät —näng mäh.

Ti mꞌ ti noo gó né hẽ ta karom bahasꞌoo däk.

"

¹⁴ Ti mꞌ Peed tób bä Jesus bajëë suun bä, tahapäh mä Peed mayyn hasooh doo. Oom ta hã."

¹⁵ Ti mꞌ Peed mayyn moo hã tamoo däng, ti mꞌ nayyw hẽ oom keréd hõm. Ti mꞌ tabasꞌëëg gëët, ti mꞌ tamoo wäd däk Jesus waa.

"

¹⁶ Tug bä kä mꞌ, ramenaa ta wë hajõk karapꞌaar hꞌyyb nesaa do pahadëëk doo. Ti mꞌ karapꞌaar hꞌyyb nesaa do tahebëë bong, ta ky hajꞌaa. Nahëë enäh do ahub padëëk mä Jesus anꞌoo bä."

¹⁷ Tii da tawén dꞌoo hahỹ Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa rod Isajas häd näng do herꞌoot do paa takaja däk hyb nꞌaa:

“Ãã tedëëb wät ãã hꞌyyb nahejoonh do mahä̃nh.
Tado hõm ãã nahëëh”, näng paa Isajas. Isajas 53.4

"

¹⁸ Ti mꞌ hajõk do ta wꞌoo hã katꞌaa do Jesus bahapäh bä kä, taky hadoo mä tama metëëk do sa hã:

—Hamäh, ër atsëg hõm karajꞌaa tamyyj jé —näng mäh.

"

¹⁹ Ti mꞌ Mosees ky nꞌaa jawꞌyyk do ma mehetëk do see ky hadoo ta hã:

—Ma matëg, —näng mäh —õm ỹ hadaa hadꞌyyt hẽ mahahõm hẽnh —näng mäh.

"

²⁰ Ti mꞌ Jesus ky hadoo ta hã:

—Kanari tób näng, tawꞌëëd maag enäh. Ỹỹh, Ajꞌyy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Doo, dooh tóp ỹỹ pé ỹ yd kamehꞌããk péh —näng mäh.

"

²¹ Ti mꞌ Jesus sii hawät do see ky hadoo ta hã:

—Õm da ỹ hada. Pooj jé dó ỹ abaaj hõm Ee wë ỹ bahagꞌããs hyb nꞌaa. Tadajëp jawén paa bä kä, ỹ dakä jëng jawén paa bä kä õm ỹ bahadaa kän —näng mäh.

"

²² Ti mꞌ Jesus ky hadoo ta hã:

—Na hã ỹ hꞌyy kanaꞌeeh doo, dejëp do hadoo doo, dakëë sa da hadoo doo —näng mäh. —Õm tii, ỹ mahadaa —näng mä Jesus.

"

²³ Tii kä, Jesus gatsëg so kän marakate gó, karajꞌaa tamyyj jé rabatsëg hõm hyb nꞌaa. Ta sii mꞌ ta ma matëg ragatsëg tooj kän."

²⁴ Ti mꞌ nayyw hẽ mꞌ bahꞌood bana kän takꞌëp. Tewëëp mä maadaka. Marakate mꞌ tetaa mꞌ. Pꞌeets mä marakate bagyyb jëë paawä. Jesus mä aä̃ sooh ti nuuj jé."

²⁵ Ti mꞌ ta ma matëg ramebëë nyyh, ti mꞌ raky hadoo:

—Takꞌëp Hyb Nꞌaa Jawyk Doo! Ãã medëëb! Ër da agꞌyyp! —näk mäh.

"

²⁶ Ti mꞌ taky hadoo sa hã:

—Hëd nꞌaa takꞌëp bë beỹỹm? Kanahën dꞌos hẽ ub hꞌyy kaꞌeeh do bëëh! —näng mäh.

Ti mꞌ tabasꞌëëg gëët, ti mꞌ bahꞌood, maadaka tameduuk. Ti mꞌ bahꞌood badoo wät. Badatih däk mäh.

"

²⁷ Ti mꞌ takꞌëp rameuuj bong bä mꞌ raky hadoo:

—Ny hadoo do ajꞌyy ti hỹỹ eh? Bahꞌood, maadaka sii hẽ raky daheeh! —näk mä sa kyyh.

"

²⁸ Ti mꞌ karajꞌaa tamyyj jé, Geras buuj sa häj nꞌaa bä rakajaa bä kä, pawóp hẽ ajyy mera doo, karapꞌaar hꞌyyb nesaa do pahadëëk do ramamuun Jesus. Kamag pä gó naa mꞌ rabana. Takꞌëp rakawajããn do hyb nꞌaa, dooh mꞌ tꞌĩĩ hẽnh tabës péh."

²⁹ Ti mꞌ takꞌëp mä sa kyyh:

—Hꞌëëd makarẽn ãã wë, Pꞌop Hagä Do Tꞌaah? Pꞌop Hagä Do ky däng do ji tarejãã do pooj jé makarẽn ãã marejãã? —näk mä mera do sa kyyh.

"

³⁰ Hajõng mä too yb dawë péj habëëh. Sa waa rabahewꞌaa tii bä."

³¹ Ti mꞌ karapꞌaar hꞌyyb nesaa do rabetsẽẽ Jesus banoo hyb nꞌaa rabajëë pëë too yb hã. Hahỹỹ dꞌ mä sa kyyh:

—Ãã mahabëë nä bä, manꞌoo ãã bajëë pëë too yb hã —näk mä sa kyyh.

"

³² Ti mꞌ Jesus ky hadoo:

—Bë anäh! —näng mä Jesus sa hã.

Ti mꞌ karapꞌaar hꞌyyb nesaa do benä kän ajyy sa hã hanäng do paah, too yb hã mꞌ rabajëë pä kän. Ti mꞌ too yb rapahꞌuud bong, rameraa bong, ti mꞌ rawajꞌaa wëënh tame wajapëm doo hẽnh, tame mꞌ rakejäg bëënh. Ti mꞌ tꞌõp mä rapehä̃s."

³³ Ti mꞌ too yb hagã nꞌaa rawajꞌaa jëk panang hẽnh. Tꞌĩĩ hẽnh ramaherꞌoot mä sahõnh hẽ rahapäh doo, ajyy karapꞌaar hꞌyyb nesaa do pahadëëk do paa sa ky nꞌaa na-ããj hẽ."

³⁴ Ti mꞌ sahõnh hẽ panang buuj rabana Jesus rabahegꞌããs hyb nꞌaa. Ti mꞌ Jesus rabahapäh bä mꞌ, rabetsẽẽ ta hã tabahõm hyb nꞌaa sa häj nꞌaa bä naa.

"

9

¹ Ti mꞌ Jesus gatsëg sooh marakate gó, ti mꞌ ta panang hẽnh, karajꞌaa tamyyj jé tabatsëg hõm."

² Ti mꞌ ajyy wób ramanaa mä nahëë näng doo, nawät doo, ratóg nä ta tyng jó. Ti mꞌ Jesus hꞌyyb hapäh bä mꞌ hatꞌook do rahꞌyy kaꞌeeh do ta hã, taky hadoo nawät do hã:

—Mahyb nꞌaa tón manäh, tah ỹỹ. Nesaa do a hꞌyyb tym gó hanäng do kado hõm —näng mäh.

"

³ Ti mꞌ Mosees ky nꞌaa jawꞌyyk do ma mehetëk do raky hadoo sa hꞌyyb gó:

—Pꞌop Hagä Do taky nꞌaa rejãã hahỹỹ hã —näk mä sa hꞌyyb gó.

"

⁴ Jesus hꞌyyb hapäh mä sa hꞌyyb, ti hyb nꞌaa mꞌ taky hadoo sa hã:

—Hëd nꞌaa nesaa do bë hyb nꞌaa newëë bë hꞌyyb gó? —näng mäh."

⁵ —Nyy da nahejooj bë hã? “Kado hõm nesaa do a hꞌyyb tym gó hanäng do paah”, ji noo bä? “Asꞌëëg gꞌëëd, awäd däg”, ji noo bä?"

⁶ Hỹỹ kä da, —näng mäh —bë bahapäh hyb nꞌaa ỹỹh, Ajꞌyy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Doo, ỹ hajaa sa hꞌyyb gó hanäng do nesaa do ỹ ado hõm bä, ỹ haso däk da nahëë näng doo —näng mä Jesus kyyh.

Tii bä mꞌ kꞌyy gadów däk do hã taky hadoo:

—Asꞌëëg gꞌëëd, mado däg a tyng, ahõm kä a tób hẽnh —näng mä Jesus ta hã.

"

⁷ Ti mꞌ tabasꞌëëg gëët, ahõm kän mä ta tób hẽnh."

⁸ Sahõnh hẽ hapꞌëëh do rameuuj bong mäh. Pꞌop Hagä Do hã rajꞌaa etsë, ta ti hadoo do hejój ajyy sa hã tabanoo do hyb nꞌaa.

"

⁹ Ti mꞌ tii bꞌ nꞌaa Jesus bahõm bä kä, tabahapäh Matew häd näng doo, sa wahë nꞌaa Roma buuj ky gabuuj dajẽẽr tagahedꞌaak bä hasooh doo. Ti mꞌ Jesus ky hadoo ta hã:

—Bꞌëëp ana wë ỹỹ, hëp ỹ hata mabahadoo hyb nꞌaa —näng mäh.

Ti mꞌ Matew basꞌëëg gëët, ahõm kän mä ta sii.

"

¹⁰ Ta jawén, Matew tób bä Jesus bawëh bä mꞌ, hajõk dajẽẽr gahedꞌaak doo, Matew hepꞌëëh doo, Judah buuj sa wób né ti dajẽẽr gahedꞌaak doo. Roma buuj hã kahepak do rabataa. Ta see pé noo gó ta ti dajẽẽr nꞌaa gahedꞌaak do rawedii sa wakããn. Ta bahä̃nh ragahëën dajẽẽr, sa wë ta uuh baym hyb nꞌaa. Ti hyb nꞌaa Judah buuj wób dooh ragenaag bä dajẽẽr gedaag nꞌaa. ta wób sa hã pé nesaa do moo hebꞌooh do na-ããj hẽ rabana rabawëh hyb nꞌaa Jesus sii, Jesus ma matëg sa sii."

¹¹ Ti mꞌ Pariséw rabahapäh bä ta tii, rabeaanh Jesus ma matëg sa hã:

—Hëd nꞌaa bë ma matëg bawëh dajẽẽr gahedꞌaak do sa sii, ta wób na-ããj hẽ nesaa do moo hebꞌooh do sa sii? —näk mä sa kyyh.

"

¹² Ti mꞌ reaanh do Jesus maa napäh bä, panyyg gó taky gadoo:

—Nahëë temah doo, dooh rahõm bä mediko wë. Nahëë enäh do ti hahꞌũũm ta wë."

¹³ Tawꞌããts hẽ baad bë hyb nꞌaa newë nyy da Pꞌop Hagä Do hanäng pé hahỹỹ da ta kyy kerih doo gó taherꞌoot do hã: “Dooh rama ejuu do hadꞌyyt hẽ tado bä ti ỹ karẽn doo. Ỹ gahëën sa hã, ratꞌyyd mehĩĩn sa da hadoo doo”, Osejas 6.6 näng kerih doo.

Ti mꞌ Jesus ky hado kän:

—Dooh ỹ ahyy bä hỹ pong jé naa Pꞌop Hagä Do karẽn doo da habok redꞌoo do ỹ naëënh hyb nꞌaa. Ỹ ahyng, nesaa do moo hebꞌooh do ỹ naëënh hyb nꞌaa. Jesus wén naëënh, nesaa do raberéd hõm hyb nꞌaa, Pꞌop Hagä Do hã rahꞌyy kaꞌeeh hyb nꞌaa kä.

"

¹⁴ Ti mꞌ Jowãw nu gahemꞌuun do ma matëg rabana Jesus wë, ti mꞌ reaanh ta hã:

—Ta see pé noo gó ããh, Pariséw na-ããj hẽ, noo kanawa doo me ãã wehꞌëëh Pꞌop Hagä Doo. Hëd nꞌaa a ma matëg tii dꞌ ranadꞌoo? —näk mäh.

"

¹⁵ Ti mꞌ panyyg ky nꞌaa gó Jesus ky gadoo. Hahỹỹ dꞌ mä ta kyyh:

—Ketꞌëë do jäm nꞌaa hẽnh ji atsꞌyyt doo, dooh ratabëëj bä rahyb nꞌaa tón do heen nꞌaa ta patug panꞌaa sa mahang tagꞌëëd bä. Ti awät da ti noo gó sa najiis, ta patug panꞌaa, rado hõm sa mahä̃nh. Ti noo gó da ratay kän Hahỹỹ dꞌ Jesus hanäng pé ta tii: Ta ma matëg sii tabawät nä bä, dooh ratay bä. Sa mahang Jesus badoh bä, tii bä da ratay kän. —näng mäh.

"

¹⁶ Ti mꞌ panyyg wób ky nꞌaa gó Jesus ky gadoo nä reaanh doo. Hahỹỹ dꞌ mä ta kyyh:

—Dooh ji gasꞌyyb bä pããn papuuj bäh me saroor säg noo eh doo. Tii dꞌ ji adoo bä, papuuj bäh tsawyy däg bä, ta säg tanesꞌëëm, kawahꞌoob hõm tii bä. Ti bahä̃nh tanoo ee däk tii."

¹⁷ Ti hadoo né hẽ uwa bëë hã. Dooh ji gedu bä uwa bëëh papuuj hegän sooh do panꞌaa ta hood bꞌéé byy säg gó. Tii dꞌ ji adoo bä, uwa bëëh egän so bä, ta hood säg ganabäh hõm. Tii bä kä, uwa bëë waho bëëh da, ta hood kä karejã kän —näng mäh. —Uwa bëëh papuuj ji geduuh ta hood papuuj gó. Uwa bëëh egän so bä, ta hood papuuj kehꞌũũs nä. Tii bä uwa bëëh, ta hood na-ããj hẽ dooh takarejã bä Dooh ji mekuuj bä papuuj tama metëëk do ji hꞌyyb paa me, tahanäng pé ti panyyg gó tehꞌũũm doo. —näng mä Jesus.

"

¹⁸ Ti mꞌ ta ti Jesus baherꞌoot nä bä, ajꞌyy hyb nꞌaa jawyk doo, Judah buuj sa wahë nꞌaa see ana Jesus wë. Ti mꞌ ta taron nuu me mꞌ tabahyy häng ta wë. Ti mꞌ taky hadoo ta hã:

—Tok ỹ hꞌyy gakog hõm —näng mäh. —Ti hadoo né hẽ bꞌëëp si ỹỹ, ta hã moo dëë, tii bä da tok ỹ awäd däk da pꞌaa hẽnh —näng mäh.

"

¹⁹ Ti mꞌ Jesus ta ma matëg daheeh rabahõm kän ta sii."

²⁰ Tamahõm me mꞌ ỹỹnh nahëë näng do ta jó gadäk hẽnh tabana ta wë. Majyyw mä ta nahëëh. 12 mꞌ ta baab ta nahëë badäk. Ti mꞌ ta jó gadäk hẽnh mä tabana ta wë, Jesus saroor noo hã mꞌ tamoo däng."

²¹ Tii dꞌ tawén dꞌoo mä ta hꞌyyb gó mꞌ taky hadoo: “Ta saroor hã ỹ moo dëë bä, ỹ dꞌ ahub däk tii bä”, näng mä ta hꞌyyb gó.

"

²² Ti mꞌ Jesus ty kawꞌõõd däk ta wë, ti mꞌ taky hadoo:

—Eỹỹm manäh, tok ỹỹ —näng mäh. —Õm hasꞌoo däk, Pꞌop Hagä Do hã mahꞌyy kaꞌeeh do hyb nꞌaa —näng mäh.

Tii bä kä mꞌ, nayyw hẽ tabahasꞌoo däk.

"

²³ Ti mꞌ Jesus kajaa bä mꞌ hyb nꞌaa jawyk do tób bä, tabajëë suun bä mꞌ, tabahapäh bä mꞌ manarapéw hadoo do ragamehỹỹh doo, séd dó mꞌ raräb bä rabë bä,"

²⁴ taky hadoo mä sa hã:

—Bë anäh! Karapee dooh tadajëb bä. Aỹỹh tii —näng mäh.

Tii bä mꞌ rakawewꞌaam ta kyyh."

²⁵ Ti mꞌ hajõk do rabanꞌyyh tanꞌoo bä do jawén paa bä, Jesus bajëë suun tób gawakõ gó, ti mꞌ karapee tamoo maso däk, ti mꞌ nayyw mä karapee basꞌëëg gëët."

²⁶ Ti mꞌ jé padꞌyyt hẽ mꞌ ta ti häj nꞌaa bä rapanyyg enä hõm kän mä ta tii bä tamoo wät do ky nꞌaa.

"

²⁷ Ti mꞌ tii bꞌ naa Jesus tsyym kadoo bä, pawóp hẽ ajyy ty temaa bok do ta jawén rabana. Ti mꞌ rageëëj bong. Hahỹỹ da mꞌ sa kyyh:

—Matꞌyyd mehĩĩn ããh, Jesus, Dawi panaa! Dawi panaarawén maneëënh, ti né hẽ ti sa hã Pꞌop Hagä Do pꞌooj ub taky nꞌaa eno wät do hyb nꞌaa. —näk mäh.

"

²⁸ Ti mꞌ ta tób gó tabajëë suun bä mꞌ, ty temah do rabana ta wë, ti mꞌ Jesus beaanh sa hã:

—Bë ky daheeh gꞌeeh ỹ haja bä bë ty enä padëëk doo? —näng mäh.

Ti mꞌ raky hadoo:

—Ỹỹ. Ãã ky daheeh né hẽ, Takꞌëp Hyb Nꞌaa Jawyk Doo —näk mäh.

"

²⁹ Ti mꞌ Jesus moo däng sa matym hã, ti mꞌ taky hadoo:

—Bë heso padäg, bë hꞌyy kaꞌeeh do hyb nꞌaa —näng mäh.

"

³⁰ Ti mꞌ nayyw hẽ mꞌ pꞌaa hẽnh mä rabahapëë padëëk. Ti mꞌ Jesus geꞌỹỹm sa hã ranaherꞌoot hyb nꞌaa sa hã tamoo wät doo. Hahỹỹ dꞌ mä ta kyyh:

—Bë herꞌood manä ta wób sa hã —näng mäh.

"

³¹ Ti mꞌ ta ky geä̃m né paawä mꞌ, jé padꞌyyt hẽ rapanäk Jesus moo wät do ky nꞌaa.

"

³² Ty temaa bok do paa ratsyym kasog sii hẽ mꞌ, ramanaa Jesus wë ajꞌyy karapꞌaar hꞌyyb nesaa do hadäk doo, nerꞌoot doo."

³³ Karapꞌaar hꞌyyb nesaa do Jesus habëë hõm jawén paa bä, ajꞌyy erꞌood däg kän pꞌaa hẽnh. Hajõk do tꞌĩĩ hẽnh katꞌaa do rahyb nꞌaa meuunh mäh. Ti mꞌ raky hadoo:

—Dooh noo gó hapäh pé hahỹ hadoo pé Isaraéw buuj mahang —näk mä sa kyyh.

"

³⁴ Pariséw kä mꞌ raky hadoo:

—Dooh. Karapꞌaar hꞌyyb nesaa do wahë nꞌaa kyy gó ti tabahebë karapꞌaar hꞌyyb nesaa doo —näk mä sa kyyh.

"

³⁵ Ti mꞌ sahõnh hẽ sa panang bä Jesus bewäd nä. Sa tób Pꞌop Hagä Do panyyg rayd naherot do yt hã tama metëëk Pꞌop Hagä Do bagꞌããs do ky nꞌaa hanäm doo. Sahõnh hẽ hedoo pé sa nahëë Jesus hahëën hõm mäh."

³⁶ Ti mꞌ hajõk do tabahapäh bä, tatꞌyyd mehĩĩn mä sa hã. Bꞌéé hagã nꞌaa tamah do hadoo mä ta hã. Hajõng baad nadoo do rahoop. Dooh radꞌoo péh, dooh masa pé sa hã."

³⁷ Ti mꞌ panyyg gó mꞌ tamaherꞌoot mä ta ma matëg sa hã. Hahỹỹ dꞌ mä ta kyyh:

—Hajõng ti anyy däg paawä joom ag wahꞌëë däk do ji ataa do panꞌaa, pawóp its ta taa nꞌaa Hahỹỹ dꞌ Jesus hanäng péh: Hajõk ta hã hꞌyy kaꞌeeh do panꞌaa paawä, pawóp its ta ky nꞌaa sa hã herꞌoot do panꞌaa. —näng mäh."

³⁸ —Ti hyb nꞌaa tawꞌããts hẽ joom danäh hã, Pꞌop Hagä Do hã, bë ky nꞌaa etsꞌẽẽ tamejõ nä ta wób joom hã ramoo bok hyb nꞌaa —näng mä Jesus kyyh.

"

10

¹ Ti mꞌ Jesus naëënh 12 hedoo do ta ma matëg ta wë. Ti mꞌ tabanoo mä sa hã karapꞌaar hꞌyyb nesaa do rabahajaa rabahebë hyb nꞌaa, sahõnh hẽ hedoo pé sa nahëë rahehëën hõm hyb nꞌaa na-ããj hẽ."

² Hahỹỹ mꞌ 12 tamejũũ do sa häd: Simaw mäh, Peed ramaneëënh doo. Ta jawén mä Ãn-Deréh, Simaw hỹỹj. Ta jawén mä Sebedew taah, Tsijaag, Jowãw häd enäh doo."

³ Ta jawén Pirip, Batoroméw, Toméh, Matew (Roma buuj hã Judah buuj rahepak do gedaag nꞌaa paah), Tsijaag Aw-Pew tꞌaah, Tadéw,"

⁴ Simaw Serot, Judah buuj sa häj nꞌaa bä Roma buuj ramejũũ noo gó, Judah buuj wób rakarẽn rakamajꞌĩĩ Roma buuj sa wë. Dooh rakarẽn bä Roma buuj mejõ bä sa hã. Roma buuj wë kamajꞌĩĩ do ramaneëënhSerot. Ta ti sa see paa apäh ta ti Simaw, rawén maneëënh “Simaw Serot”. Judas Ikarijot kä mꞌ, Jesus haëëj däk do majĩĩ hã.

"

⁵ Ti mꞌ Jesus mejũũ ta wób sa panang hẽnh rabahõm hyb nꞌaa. Hahỹỹ dꞌ mä tamejũũ sa hã:

—Bë ahõm manä Judah buuj nadoo do wë. Bë ajëë pä manä Samarija buuj sa panang bä."

⁶ Tawꞌããts hẽ Isaraéw buuj sa hꞌyyb gó dawëë Pꞌop Hagä Do mahä̃nh habong do wë bë ahõm, bꞌéé kanapëë bong do hadoo do sa wë."

⁷ Bë mahõm me hahỹ panyyg bë maherꞌood sa hã: “Edaa däk hỹ pong jé hawät do ji tabagꞌããs doo”, näk da bë kyyh."

⁸ Tawꞌããts hẽ sa nahëë bë hahëën hõm, dejëp do ragenä bong bë anꞌoo bä, rog manahuuh do sa nahëë bë ado hõm, karapꞌaar hꞌyyb nesaa do sa hã padëëk do bë hebëë hõm. Bag hẽnh ỹ banꞌoo däk bë hã ta ti bë bahajaa hyb nꞌaa. Ti hyb nꞌaa bag hẽnh bë masaa sa hã."

⁹ Dooh dꞌ bë mahũũm pé ta säm hadoo péh."

¹⁰ Dooh dꞌ bë mahũũm ta hood hadoo péh, tatu hadoo péh, bë tsyym suun see hadoo péh, bë saroor see hadoo péh. Dooh bë mahũũm pé ỹ wén näng, moo bok do sa hã ramoo bok do säm ji banoo do hyb nꞌaa. Bë masa do bë hã ranoo da bë wë badoh doo.

"

¹¹ —Panang bä bë kajaa bä, bë esóts jé ky enꞌyym doo, bë gadꞌoo doo. Tii bä ta ti hedoo do tób bä bë ayyw panang bë beréd hõm bä kä."

¹² Ta tób bä bë ajëë pä bä, bë ky nꞌaa edëë ta yt hã hajꞌeenh doo."

¹³ Ta tii bä hajꞌeenh do ky enꞌyym do rado bä, hanäm gó bë ragado bä, bë ky nꞌaa edëng do aym da sa wë. Hanäm gó bë raganado bä, bë ado hõm sa hã bë ky nꞌaa edëng do paah."

¹⁴ Bë raganado bä, bë ramaa nanewë bä bë herꞌoot doo, bë tsyym suun bë tepyng padäg kꞌããts, ta ti tób bä naa, ta ti panang bä naa bë tsyym kasok bä. Tii da Jesus mejũũ rabadꞌoo, dooh baad tado bä Pꞌop Hagä Do panyyg panang buuj raky nadaheeh doo, panang buuj rabahapäh hyb nꞌaa."

¹⁵ Baad bë ỹ maherꞌoot. Sahõnh hẽ badäk hahỹỹ hã habong do Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa etyy noo gó kä, Sodoma panang buuj, Gomoha panang buuj ta säm bahä̃nh Pꞌop Hagä Do anoo da nesaa doo, bë ganadoo do panang buuj hã. Dooh Sodoma, Gomoha panang buuj ramaa newë bä baad hadoo do Róh sa hã tamaherꞌoot do paah. Jesus ma matëg hyb nꞌaa jewyk Róh bahä̃nh, ti hyb nꞌaa sa kyyh maa nanewꞌëë do ta bahä̃nh ragadoo da nesaa do ta säm. Sodoma panang buuj ragadoo do bahä̃nh ragadoo ti ta säm nesaa doo. Né hup ỹ né hẽ ta ti ỹ herꞌoot doo —näng mäh.

"

¹⁶ —Sa mahang bë ỹ mejũũ bꞌéé tabanasꞌaa mahang habëëh do hadoo. Ti hyb nꞌaa tawꞌããts hẽ baad bë matakä sa hã, awꞌyy matakëë do hadoo. Tawꞌããts hẽ na-ããj hẽ kaja hẽ denaa hẽ bë hꞌyyb bë mahũũm sa mahang bë aboo bä. Hanäm gó bë aboo sa wë, gurii-i bawät do hadoo. Judah buuj sa hã awꞌyy kamatakëë. Gurii-i kaja hẽ ta hꞌyyb tamahũũm sa hã."

¹⁷ Baad bë kanä sa mahä̃nh. Bë da rahaëënh panang enäh do sa wahë nꞌaa sa moo gó, bë raky nꞌaa etyy hyb nꞌaa. Tób Pꞌop Hagä Do panyyg rayd naherot doo gó bë da rahewyyh."

¹⁸ Hëp ỹ nꞌaa bë da ramahũũm sa wahë nꞌaa wë, hëëj bagã nꞌaa sa wë na-ããj hẽ, sa matym gó bë raky nꞌaa tapaa hyb nꞌaa. Këh ỹ nꞌaa bë herꞌood kän da tii bä sa hã, Judah buuj, Judah buuj nadoo do na-ããj hẽ, raky nꞌaa napäh hyb nꞌaa këh ỹ nꞌaa."

¹⁹ Bë ramoo maso däg bä, bë hyb nꞌaa tón manä bë herꞌoot do panꞌaa hã, nyy da bë herꞌoot do hã. Ti noo gó kanꞌoo däk da bë hã bë herꞌoot do panꞌaa."

²⁰ Bë nado ti noo gó herꞌoot doo. Bë Yb hỹ pong jé hawät do Sahee erꞌoot da bë herꞌoot do hã —näng mä Jesus.

"

²¹ Ti mꞌ taky hadoo ẽnh:

—Hỹỹj näng doo, ta hỹỹj tanꞌoo däk da ta wób sa moo gó radajꞌëëp hyb nꞌaa. Ti hadoo né da tꞌaah näng do badꞌoo ta tꞌaah hã. Sa taah da hꞌyy kawereem sa yb wë, sa ỹỹn wë. Rahaëënh da sa yb sa ỹỹn ta wób sa moo gó radejꞌëëp hyb nꞌaa."

²² Takꞌëp da sahõnh hẽ rakawajããn da bë wë hëp ỹ nꞌaa. Ti hadoo né da, jé hꞌyy kanerét do hã ỹỹ, tadajëb bä kä, edëb hadꞌyyt hẽ da hỹ pong jé Pꞌop Hagä Do pa."

²³ Panang sꞌee hẽnh bë rarejã bä, bë kejën hõm panang sꞌee hẽnh. Baad bë ỹ maherꞌoot hahỹỹh: Bë bahajaa do pooj jé panang hawꞌããts hẽ Isaraéw häj nꞌaa bä bë moo bok bë ỹ mejũũ doo, ỹỹh, Ajꞌyy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Do matëëh da. Né hup ỹ né hẽ ta ti ỹ herꞌoot doo.

"

²⁴ —Dooh ma kametëëk do ta ma matëg bahä̃nh tado bä. Dooh na-ããj hẽ sa karom sa kariw nꞌaa bahä̃nh rado bä."

²⁵ Sa ma matëg hajaa do pénh ma kametꞌëëk do rahaja däg bä kä, tawꞌããts hẽ ratsebé. Sa kariw nꞌaa pénh sa karom rahyb nꞌaa jewyg däg bä kä, tawꞌããts hẽ ratsebé. Hahỹỹ dꞌ ỹ hanäng pé ti ta tii: Ỹỹh, bë wahë nꞌaa hadoo doo, “Beresebu, Nesaa Do Yb né ti Beresebu. karapꞌaar hꞌyyb nesaa do wahë nꞌaa” ỹ ramaneëëj bä, ti bahä̃nh tii bä bë da raky nꞌaa rejãã karapé haa bë bahadoo do hyb nꞌaa."

²⁶ Tii dꞌ radoo né paawä bë hã, bë jeỹỹm manä sa hã. Sahõnh hẽ ta wób nahapäh nä doo, sahõnh hẽ sa hã kejën doo, ta jawén rabahapäh da."

²⁷ Ta wób ramaa nanapäh bä bë hã ỹ herꞌoot doo, sahõnh hẽ maa napäh bä bë herꞌood. Kaja hẽ bë ỹ hesëënh doo, takꞌëp bë herꞌood da sahõnh hẽ ramaa napäh hyb nꞌaa."

²⁸ Bë jeỹỹm manä ji majĩĩ ji dajꞌëëp do hã. Jããm né ji hub rahajaa radajꞌëëp. Ji hꞌyyb tym dooh rahaja bä. Tawꞌããts hẽ bë jeỹỹm Pꞌop Hagä Doo. Ti ti hajaa tarejãã ji hub ji hꞌyyb tym na-ããj hẽ tabanesaa hẽnh."

²⁹ Pawóp hẽ tawꞌëëd taah, kanahën dꞌos hẽ rabesëëm is, ky nꞌaa ganebats. Ti hado né paawä, dooh sa see dajëp pé bë Yb hỹ pong jé hawät do nanꞌoo bä."

^{30 (30-31)} Ti hyb nꞌaa bë eỹỹm manäh. Hajõng tawꞌëëd takamahä̃n do bahä̃nh bë Pꞌop Hagä Do kamahä̃n. Sahõnh hẽ ji sëën sii hẽ Pꞌop Hagä Do betsén. Baad ji tabahagꞌããs ỹ hanäng péh —näng mäh."

³¹ (-)"

³² —Këh ỹ nꞌaa najejën pé ta wób sa hã, ỹ na-ããj hẽ dooh ỹ ky nꞌaa jejën bä ta tii, Ee hỹ pong jé hawät do matym gó."

³³ Këh ỹ nꞌaa jejën péh, ỹ na-ããj hẽ da ỹ ky nꞌaa jejën tii dꞌ ẽnh, Ee hỹ pong jé hawät do matym gó.

"

³⁴ —Ỹ ahyy wät babä, bë edꞌoo apäh, hꞌyyb nyyw gó badäk hahỹỹ hã habong do rababok hyb nꞌaa sa da hadoo do wë ỹ anꞌoo bä do hyb nꞌaa. Tii dꞌ bë edoo manäh. Ti hyb nꞌaa nado ỹ wén hyng. Wawẽẽ hẽ ỹ bahyy wät do hyb nꞌaa ta wób rakamajꞌĩĩ da ta wób sa wë."

³⁵ Ỹ ahyy wät do hyb nꞌaa, ajyy wób rahꞌyy kawereem da sa yb wë. Ỹ ahyy wät do hyb nꞌaa, sa toog wób rahꞌyy kawereem da sa ỹỹn wë, sa takaanh wób rahꞌyy kawereem da sa mayyn wë."

³⁶ Tii bä da sa wakããn sa tób yt hã hajꞌeenh do sa majĩĩ däg da. Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa rod Mika häd näng do kyy gó Jesus behꞌũũm ta ti taherꞌoot doo. Mika 7.6 hã takerii däk sa hã hẽ né hẽ sa wakããn kamajꞌĩĩ do ky nꞌaa. Rawén kamajꞌĩĩ, Jesus hã hꞌyy kanaꞌeeh do rahꞌyy kawereem ta hã hꞌyy kaꞌeeh do wë."

³⁷ Ỹ bë kamahä̃n do bahä̃nh bë yb, bë ỹỹn bë kamahä̃n bä, dooh bë haja bä hëp ỹ hata bë do bä. Ỹ bë kamahä̃n do bahä̃nh bë taah, bë toog bë kamahä̃n bä, dooh bë haja bä hëp ỹ hata bë do bä."

³⁸ Jé hëp ỹ nꞌaa tamo nꞌaa tahoop do tajeỹỹm bä, hꞌyyb nahedoo do nemon ỹỹ, dooh tahaja bä hëp ỹ hata tado bä."

³⁹ Jé badäk hahỹỹ hã ji hawät do hã takꞌëp kamahä̃n doo, dooh da tanu dëë bä Pꞌop Hagä Do wë. Hëp ỹ nꞌaa, hã ỹ taky daheeh do hyb nꞌaa dajëp péh, baad tabawäd hadꞌyyt da Pꞌop Hagä Do wë.

"

⁴⁰ Ti mꞌ Jesus ky hadoo ẽnh:

—Jé bë gadoo doo, ỹ na-ããj né tagadoo. Ỹ gadoo doo, hã ỹ mejũũ do tagadoo."

⁴¹ Jé Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa rod gadoo doo, Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa taherꞌoot do hyb nꞌaa, tagadoo da Pꞌop Hagä Do hanaa ta ky nꞌaa rod hã tanoo do pénh ta säm. Jé ta da hadoo do gadoo doo, baad hawät do ta da hadoo do bahadoo do hyb nꞌaa, tagadoo da Pꞌop Hagä Do hanaa baad hawät do hã tanoo do pénh ta säm."

⁴² Jé naëng dagäp do hanyy is pé hanoo pé hahỹ hyb nꞌaa sakog is do see hã tabeëëk hyb nꞌaa, hata ỹỹ tabahadoo do hyb nꞌaa, ta ti tagadoo né hẽ da baad hadoo do ta säm Pꞌop Hagä Do hanaa. Né hup ỹ né hẽ ta ti ỹ herꞌoot doo.

"

11

¹ Ti mꞌ Jesus bahajaa bä kä 12 hedoo do ta ma matëg hã tamaherꞌoot doo, tatsyym kadoo mä tii bꞌ naa, panang hawꞌããts hẽ Garirej häj nꞌaa bä, panyyg hanäm do tama metëëk hyb nꞌaa."

² Ti mꞌ Kristo moo wät do radawäts gëët bä Jowãw nu gahemꞌuun do ky nꞌaa napäh bä, tamejũũ mä ta ma matëg Jesus wë rabahõm.

"

³ Hahỹỹ da bë eaaj Jesus hã —näng mäh: “Õm né hẽ tii, Pꞌop Hagä Do Ky Däng Do ta wë hana doo, ta see ti ãã gada?”, denoo da —näng mä Jowãw nu gahemꞌuun doo.

"

⁴ Ti mꞌ Jowãw mejũũ do hã Jesus ky hadoo:

—Bë ahõm nä, bë maherꞌood Jowãw hã hahỹ bë maa newëë doo, hahỹ bë bahapäh do na-ããj hẽ:"

⁵ Ty temah do paah, rahapëë padëëk. Nabong do paah, aboo padëëk pꞌaa hẽnh. Rog manahuuh doo, ahub padëëk pꞌaa hẽnh. Nabuuj gatemah do paah, ramaa napëë padëëk. Dejëp do wób genä bong ỹ anꞌoo bä. Pꞌop Hagä Do panyyg hanäm do na-ããj hẽ kaherꞌood däk kasꞌuut do sa hã."

⁶ Ky nꞌaa kedëng da jé ỹ moo wät do hyb nꞌaa, ỹ herꞌoot do hyb nꞌaa tahꞌyy kaneréd bä hã ỹ tahꞌyy kaꞌeeh doo. Tii dꞌ bë herꞌood Jowãw hã —näng mä Jesus kyyh Jowãw nu gahemꞌuun do mejũũ do sa hã.

"

⁷ Ti mꞌ Jowãw mejũũ do rababaaj hõm bä kä, hajõk do hã Jesus herꞌood kän Jowãw nu gahemꞌuun do ky nꞌaa. Hahỹỹ da mꞌ ta kyyh:

—Hꞌëëd ti bë hegꞌããs paa tabanawäng hẽnh? Jawii bahꞌood ahëm do gꞌeeh bë hegꞌããs?"

⁸ Ti tanado bä, hꞌëëd ti bë hegꞌããs tꞌĩĩ hẽnh? Ajꞌyy saroor ky nꞌaa gebah do dadäk do bë hegꞌããs tꞌĩĩ hẽnh? Dooh. Saroor ky nꞌaa gebah do dadäk do dooh raboo bä tabanawäng bä. Sa wahë nꞌaa tób hanäm doo gó rababok tii."

⁹ Ti tanado bä, hꞌëëd ti bë hegꞌããs tꞌĩĩ hẽnh? Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa rod bë hegꞌããs? Ỹỹ. Ti né hẽ ti bë hegꞌããs. Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa rod bahä̃nh tii. Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa rod bahä̃nh Jowãw Jesus wén edoo, Jesus kajaa do pooj jé panäg nꞌaa tabahadoo do hyb nꞌaa."

¹⁰ Ta ti né hẽ ta ti ajꞌyy ky nꞌaa näng do Pꞌop Hagä Do kyy kerih do hã. Hahỹỹ da ta ky nꞌaa: “Ỹ mejũũ da panäk ỹ nꞌaa a pooj jé, a tyw nꞌaa tabenyyw däk hyb nꞌaa a pooj jé” Marakijas 3.1, näng kerih doo.

"

¹¹ —Né hup ỹ né hẽ hahỹ ỹ herꞌoot doo: Badäk hahỹỹ bä habong do sa mahang, dooh Jowãw bahä̃nh nu gadäk péh. Ti tahado né paawä, hỹ pong jé hawät do bagꞌããs do karapee hedoo do sa mahang, jããm hẽ hyb nꞌaa sakog its né paawä, Jowãw bahä̃nh tanu gadäk hỹỹ kä."

¹² Jowãw nu gahemꞌuun do du doo noo gó naa tanu gemuun doo, da hẽ kä na-ããj hẽ, hỹ pong jé hawät do bagꞌããs do takꞌëp takahꞌũũm. Takꞌëp ta wób hꞌyyb hedoo, Pꞌop Hagä Do bagꞌããs do karapee rabahadoo hyb nꞌaa."

¹³ Jowãw nu gahemꞌuun do kajaa do pooj jé Mosees ky nꞌaa jawꞌyyk doo, Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa rod na-ããj hẽ raherꞌoot mä Pꞌop Hagä Do bagꞌããs do ky nꞌaa, takajaa do pooj jé."

¹⁴ Bë gado bä, bë gadoo né hẽ hahỹ bë ỹ maherꞌoot doo: Jowãw né hẽ ti Eriij, kajaa da Pꞌop Hagä Do ky däng do paa Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa rod Marakijas häd näng do erii wät do hã Pꞌop Hagä Do ky däng, Mesijas kajaa do pooj jé Eriij kajaa da. Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa rod pꞌooj ub hawät do ti Eriij makũũh. Dooh Eriij Jowãw hã takasꞌee bä. Dooh tii dꞌ tahanäng péh. Eriij makũ bawät do paa hadoo Jowãw bawäd wät. Ti hyb nꞌaa Jowãw né hẽ ti Eriij Jesus wén herꞌoot. ta kyy kerih doo gó."

¹⁵ Jé karẽn pé ỹ herꞌoot do tamaa newë bä, tawꞌããts hẽ tahyb nꞌaa matakëë.

"

¹⁶ —Nyy gó da ỹ baherꞌoot da, da hẽ badäk hahỹỹ hã habong do panyyg ky nadahꞌeeh do sa ky nꞌaa? Hahỹ hadoo tii: Karepé wahoo gó habꞌëëh do ramasꞌuunh do hadoo. Hahỹỹ da karepé wób sa kyyh ta wób sa hã:"

¹⁷ “Raketëë do pud nꞌaa ãã gamehỹỹh bë tsebé hyb nꞌaa paawä, dooh masunh do bë asꞌããw bä. Tii bä dajëp do heen nꞌaa ãã wareem, masuuj gó bë hꞌyy ketón hyb nꞌaa paawä. Ti na-ããj dooh bë karẽn bä. Dooh hꞌyy katón gó bë masuuj bä”, näk karepé ta wób sa hã."

¹⁸ Ti hadoo né hẽ da hẽ habong doo —näng mäh. —Tabadꞌop hẽ ji raky dahé bä. Jowãw nu gahemꞌuun doo, dooh uwa sꞌëëb mahỹỹnh do teëg bä. Ta see pé noo gó noo kanawa doo me Pꞌop Hagä Do tahꞌyyb enꞌyym. Ti hyb nꞌaa, “Karapꞌaar hꞌyyb mahũũm mä tii”, näk sa kyyh Jowãw ky nꞌaa hã. Dooh Jowãw ragado bä."

¹⁹ Ỹỹ kä, Ajꞌyy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Doo, ỹ eëëk, ỹ awa. Ti hyb nꞌaa ỹ ramaneëënh, tahawaa, heëëk do men, dajẽẽr gahedꞌaak doo, nesaa do moo hebꞌooh do sa najiis. Ãã raganado né paawä, Pꞌop Hagä Do né hẽ tii, ỹỹh, Jowãw na-ããj hẽ hꞌyy ganꞌyyh doo. Ãã ma metꞌëëg wät do ky dahꞌeeh do baad rababok do hã takametä däk tii —näng mä Jesus.

"

²⁰ Ta wób sa panang bä tapehuuj wät do bahä̃nh Korasĩn, Betsaj-Da häd enäh doo bä Jesus pehuuj wät. Ti hado né paawä dooh rahꞌyy kawereem bä ta ti panang häd enäh do buuj. Ti hyb nꞌaa Jesus ky nꞌaa tapaa mä sa hã. Hahỹỹ dꞌ mä ta kyyh:

"

²¹ —Nesaa do Pꞌop Hagä Do anoo da bë hã Korasĩn, Betsaj-Da panang buuj. Hajõng ỹ pehuunh do paa bë mahang. Dooh ỹ bë ky dahé bä. Panang Tiir, Sidõn häd enäh doo bä ỹ pehuuj wäd bä paawä rababong noo gó bë mahang ỹ pehuuj wät doo, pꞌooj ub paawä ti buuj nesaa do hã ratꞌyyd kamehĩĩn paawä, Pꞌop Hagä Do hã rahꞌyy kawereem paawä. Pꞌooj ub paawä saroor hebaan doo, hejooh doo, rapadadäg däg paawä, rehaa paawä sa nuu hã tëëg ooj ratꞌyyd kamehĩĩn do heen nꞌaa."

²² Bë ỹ maherꞌoot hahỹỹh: Sahõnh hẽ badäk hahỹỹ hã habong do Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa etyy noo gó kä, Tiir Sidõn buuj pꞌooj ub habong doo, nesaa do ta säm bahä̃nh Pꞌop Hagä Do banoo da bë hã nesaa doo, bë tꞌyyd kamanehĩĩn do hyb nꞌaa, bë hꞌyy kawanereem do hyb nꞌaa.

"

²³ —Bëëh, Kapar-Naũm panang buuj, hỹ pong jé hasꞌëëk do bë edꞌoo gꞌeeh bëëh? Dooh. Tabanesaa hẽnh bë bahyk da Pꞌop Hagä Do anꞌoo bä. Panang Sodoma häd näng doo bä ỹ pehuuj wäd bä paawä rababong noo gó bë mahang ỹ pehuuj wät doo, da hẽ ti badäk nä paawä panang Sodoma. Da hẽ ti badäk nä paawä panang Sodoma Jesus wén näng, ratꞌyyd kamehĩĩn do hyb nꞌaa paawä. Tii bä, dooh pꞌooj ub Pꞌop Hagä Do gawatsiig bä paawä sa panang."

²⁴ Bë ỹ maherꞌoot hahỹỹh: Sahõnh hẽ badäk hahỹỹ hã habong do Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa etyy noo gó kä, Sodoma buuj pꞌooj ub habong doo, nesaa do ta säm bahä̃nh Pꞌop Hagä Do banoo da bë hã nesaa doo, bë tꞌyyd kamanehĩĩn do hyb nꞌaa, bë hꞌyy kawanereem do hyb nꞌaa —näng mä Jesus.

"

²⁵ Ti noo gó kä mꞌ Jesus ky hadoo:

—Ee, Pꞌop Hagä Doo, a hã ỹ jꞌaa etsë. Sahõnh hẽ hỹ pong jé, badäk hahỹỹ hã hanäng do na-ããj hẽ mabagꞌããs. Majejën hahỹ mamoo wät do hajꞌap do sa mahä̃nh, takꞌëp ma kametꞌëëk do sa mahä̃nh. Mametä wät sa hꞌyyb gó karapee hadoo pé hã, baad hꞌyy kaꞌeeh pé hã."

²⁶ Ta tii da magenꞌaak Ee —näng mäh.

"

²⁷ Ti mꞌ taky hadoo:

—Sahõnh hẽ Ee banoo ta hejój hã ỹỹ. Dooh baad hapäh pé ỹỹh, Pꞌop Hagä Do Tꞌaah. Jããm né Ee hapäh ỹỹh. Dooh Ee, Pꞌop Hagä Doo, baad hapäh péh. Jããm né ỹỹh, ta Tꞌaah hapäh. Jããm né hẽ sa hã ỹ metëëh do hapäh Ee —näng mäh.

"

²⁸ Ti mꞌ taky hado kän:

—Bꞌëëp wë ỹ sahõnh hẽ bëëh, hakaaj padëëk do hedoo doo, hꞌyy ketón do hedoo doo, tii bä da ỹ anoo bë kamehꞌããk hyb nꞌaa."

²⁹ Kaja hẽ hëp ỹ mahũũm. Hanäm gó ỹ bawät sahõnh hẽ sa wë. Dooh ỹ hꞌyy kasabé bä. Ti hyb nꞌaa tawꞌããts hẽ bë ky dahé ỹỹh. Tawꞌããts hẽ bë ma kametꞌëëg hã ỹ bë hapäh doo. Tii bä da bë bawꞌyyt da bë hꞌyyb kamehꞌããk doo, bë hꞌyyb näw."

³⁰ Nahejooj bë hã ỹ ma metëëk doo. Tahajaa bë ky dahé bä. Nahejooj bë ỹ mejũũ doo —näng mä Jesus kyyh.

"

12

¹ Ti noo gó mꞌ, Saab hã mꞌ, Judah buuj rakamehehãk do noo gó mꞌ, Jesus ta ma matëg sa sii joom tiriig banäng doo me mꞌ ratabës. Asꞌaah mä ta ma matëg, ti hyb nꞌaa mꞌ tiriig ag mä ratehꞌyyp rabawa hyb nꞌaa."

² Ti mꞌ ratehꞌyyp do Pariséw wób rabahapäh bä, raky hadoo Jesus hã:

—Mahegãã! Dooh a ma matëg raky dahé bä ër ky nꞌaa jawꞌyyk do Saab ky nꞌaa hã. Saab hã ramoo bok —näk mä sa kyyh.

"

³ Ti mꞌ Jesus ky hadoo sa hã:

—Dooh bë nerꞌood bä gꞌeeh nyy da ër wahë makũ Dawi badꞌoo, tii, ta hataa rabasꞌaah bä?"

⁴ Dawi ajëë suun mä Pꞌop Hagä Do sa hã kahesé do tób nꞌaa yt hã, ti mꞌ ta hataa daheeh rabawa pãw Pꞌop Hagä Do sa hã kahesé do tób nꞌaa yt hã hatoonh doo, jããm hẽ né paawä ta ti tób yt hã moo hebꞌooh do hawꞌaa ta ti pãw Mosees ky nꞌaa jawꞌyyk do hyb nꞌaa. Dawi dooh rahaja bä paawä rawa bä ta ti pãw."

⁵ Dooh bë nerꞌood bä gꞌeeh ër ky nꞌaa jawꞌyyk do hã, Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa yt hã moo hebꞌooh do sa ky nꞌaa? Saab hã ramoo bok né paawä ta tób nꞌaa yt hã, dooh Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa tapa bä sa hã. Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa yt hã moo hebꞌooh doo, rahajaa Saab hã ramoo boo bä."

⁶ Hỹỹ kä, baad bë ỹ maherꞌoot hahỹỹh: Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa ky nꞌaa jawyg né paawä, ti bahä̃nh hyb nꞌaa jawyk do kajaa bë mahang. Ta daaj hẽ, ta ky nꞌaa né hẽ Jesus herꞌoot. Ky nꞌaa jawyg né paawä Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa, ti bahä̃nh Jesus hyb nꞌaa jawyk. Ti hyb nꞌaa tahajaa tanꞌoo bä ta ma matëg tiriig ag ratehyyb bä Saab hã."

⁷ Hahỹỹ da Pꞌop Hagä Do kyyh: “Dooh rama ejuu do hadꞌyyt tado bä ti ỹ karẽn doo. Ỹ gahëën sa hã ratꞌyyd mehĩĩn sa da hadoo doo”, Osejas 6.6 näng kerih doo. Bë hapëë bä paawä nyy dꞌ tahanäng pé ta tii, dooh daap hẽ bë ky nꞌaa ety bä paawä nesaa do hã moo nahadoo doo. Dooh daap hẽ bë ky nꞌaa ety bä paawä ma matëk ỹỹ."

⁸ Ta ti ỹ wén herꞌoot, ỹỹh, Ajꞌyy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Doo, ỹ né hẽ ti Saab ky nꞌaa hã mejũũ doo —näng mä Jesus Pariséw sa hã.

"

⁹ Ti mꞌ tii bꞌ naa Jesus tsyym kado kän. Tób Pꞌop Hagä Do panyyg rayd naherot doo hẽnh tabajëë suun."

¹⁰ Ti yt hã mꞌ tabasooh ajꞌyy moo gadóm doo. Ti mꞌ ta wób rakarẽn paawä mꞌ Jesus raky nꞌaa tapaa, Jesus ky nadaheeh do hyb nꞌaa Mosees ky nꞌaa jawꞌyyk doo. Ti hyb nꞌaa mꞌ rabeaanh ta hã:

—Ër ky nꞌaa jawꞌyyk do anoo Saab hã ji haso däg bä nahëë näng doo? —näk mäh.

"

¹¹ Ti mꞌ Jesus ky hadoo sa hã:

—Bë masꞌãã bꞌéé tadëë hyy bä tꞌõp gadarong doo gó Saab hã, dooh gꞌeeh nayyw hẽ bë ejꞌooj nä bä, Saab hã né paawä?"

¹² Ji masããh ji kamahä̃n do bahä̃nh takꞌëp ji kamahä̃n ji da hadoo doo! Ti hyb nꞌaa ër ky nꞌaa jawꞌyyk do anoo né hẽ baad hadoo do ji moo wäd bä Saab hã —näng mäh.

"

¹³ Ti mꞌ ajꞌyy hã kä taky hadoo:

—Madajoow a mooh! —näng mäh.

Ti mꞌ ta moo tadajoow däk. Ahub däg kän mäh, baad däg mä ta moo kä. Hahup doo, ta moo see hado däk."

¹⁴ Ti mꞌ nayyw hẽ mꞌ Pariséw rabanꞌyyh. Ti mꞌ rahyb nꞌaa newëë mäh, kanerꞌoot mäh, nyy dꞌ rabadꞌoo Jesus radajꞌëëp hyb nꞌaa.

"

¹⁵ Jesus hꞌyyb hapꞌëëh mä rakarẽn radajꞌëëp doo. Ti hyb nꞌaa ta sꞌee hẽnh tabahõm kän. Hajõk mä ta jawén hahꞌũũm. Ti mꞌ sahõnh hẽ sa mahang habong do nahëë enäh do sa nahëë tasog hõm mäh."

¹⁶ Jesus ky geꞌỹỹm mä sa hã ranaherꞌoot hyb nꞌaa ta ky nꞌaa ta wób sa hã."

¹⁷ Tii dꞌ tawén mejũũ, Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa rod Isajas häd näng do herꞌood wät do paa kametä däk hyb nꞌaa ta hã. Hahỹỹ da tii, Pꞌop Hagä Do kyyh Isajas erii wät do paah:
"

¹⁸

“Hahỹ karom ỹỹ, ỹ asëëw däk doo, ỹ kamahä̃n doo.
Baad ỹ hꞌyy gadajang ta wë.
Ỹ anoo da Sahé ỹỹ, ta hꞌyyb gó tabawät hyb nꞌaa.
Tamaherꞌoot da sahõnh hẽ badäk hahỹỹ hã habong do hã
nyy da ỹ badꞌoo baad hadꞌop rabahadoo hyb nꞌaa matym ỹỹ gó.
"

¹⁹

Dooh da taky gedag bä. Takꞌëp nado da ta kyyh.
Dooh da takꞌëp terꞌood bä hajõk do sa mahang.
"

²⁰

Baad hadoo doo me da tagadoo sa hꞌyyb gó nahejoonh doo.
Dooh da tahajẽẽw bä hꞌyyb nahedꞌoo doo.
Tii da tabadꞌoo da sa hã baad hadꞌop do jꞌaa ketsë bä kä nesaa do hã tanꞌoo bä.
"

²¹

Ta hã badäk hahỹỹ hã habong do radaab yyp,
rabedëp hyb nꞌaa nesaa do mahä̃nh.” Isajas 42.1-4

"

²² Ti mꞌ ramanaa mä Jesus wë ajꞌyy karapꞌaar hꞌyyb nesaa do hadäk doo, ty tamah doo, nerꞌoot doo. Ti mꞌ Jesus habëë hõm karapꞌaar hꞌyyb nesaa do ajꞌyy hã hadäk do paah. Ti mꞌ ajꞌyy erꞌood däg kän pꞌaa hẽnh. Pꞌaa hẽnh mä tabahapëë däk."

²³ Hajõk doo, ta ti hapꞌëëh doo, rahyb nꞌaa meuunh mäh. Ti mꞌ raky hadoo:

—Hahỹ gꞌeeh Dawi panaa Pꞌop Hagä Do Ky Däng Doo? —näk mäh.

"

²⁴ Ti mꞌ reaanh do Pariséw ramaa napäh bä, raky hadoo:

—Beresebu, karapꞌaar hꞌyyb nesaa do wahë nꞌaa kyy gó ti hỹỹ tabahebë karapꞌaar hꞌyyb nesaa doo! —näk mä sa kyyh.

"

²⁵ Jesus hapäh mä sa hꞌyyb, ti mꞌ panyyg ky nꞌaa me taky hadoo sa hã:

—Sa da hadoo do wë sa häj nꞌaa babuuj rahyb nꞌaa wareem bä, gawatsik tii bä sahõnh hẽ —näng mäh. —Panang buuj sa hã hẽ rahꞌyy kawereem bä, sa wakããn na-ããj hẽ sa hã hẽ rahyb nꞌaa wareem bä, sahõnh hẽ kahäj jëng tii bä —näng mäh."

²⁶ —Ti hadoo ẽnh Nesaa Do Yb hã kä. Ta daaj hẽ takahabëë bä, ta hã hẽ paawä ti tahꞌyy kawareem däk. Jesus wén herꞌoot ta tii, Beresebu, karapꞌaar hꞌyyb nesaa do wahë nꞌaa kyy gó tabahebë karapꞌaar hꞌyyb nesaa do raherꞌoot do hyb nꞌaa. Nesaa Do Yb häd see ti Beresebu. Te hub tado bä paawä ta tii, nayyw hẽ tabahëëj jëë paawä Nesaa Do Yb bagꞌããs doo."

²⁷ Bë herꞌoot doo da tado bä, Beresebu kyy gó ỹ hebëë bä paawä karapꞌaar hꞌyyb nesaa doo, jaa ky gabuuj bë karapee hebë do karapꞌaar hꞌyyb? Bë karapee né da bë raky nꞌaa etyy daap bë menyyh do hyb nꞌaa bë herꞌoot do hã."

²⁸ Pꞌop Hagä Do Sahee hejój gó né hẽ ti ỹ hebë do karapꞌaar hꞌyyb nesaa doo. Pꞌop Hagä Do ji tabagꞌããs do kaja doo kä bë wë, ta ti metëëh bë hã —näng mäh.

"

²⁹ —Panyyg see gó bë ỹ metëëh: Dooh ajꞌyy hejoonh do tób gó hajëë suun pé ta ma tado hõm hyb nꞌaa, pooj jé tób danäh moo tamanawꞌyyd bä. Ta moo kamawꞌyyd bä tahajaa ta ma tado hõm bä. Hahỹỹ dꞌ tahanäng pé ti panyyg gó tehꞌũũm doo: Ajꞌyy hejoonh doo, Nesaa Do Yb. Ajꞌyy hejoonh do ma hado hõm do hadoo Jesus. Ajꞌyy hejoonh do ma hadoo, karapꞌaar hꞌyyb nesaa doo. Pꞌop Hagä Do Sahee hejój gó Jesus bahebë karapꞌaar hꞌyyb nesaa doo, Nesaa Do Yb karapee, takꞌëp tabahejoonh do hyb nꞌaa Nesaa Do Yb mahä̃nh.

"

³⁰ Ti mꞌ Jesus ky hadoo:

—Hëp ỹ hata nadoo doo, majẽ ỹ tii. Ỹ manasa do Pꞌop Hagä Do wë ỹ ataa doo, dawëë rabehũũm tii bä tanꞌoo bä."

³¹ Ti hyb nꞌaa bë ỹ maherꞌoot hahỹỹh: Sahõnh hẽ nesaa do ji moo wät do Pꞌop Hagä Do mabaan né paawä, ta hã ji ky nꞌaa rejãã do Pꞌop Hagä Do mabaan né paawä na-ããj hẽ ji hã, dooh Pꞌop Hagä Do mabaan bä Pꞌop Hagä Do Sahee ky nꞌaa rejãã pé kä."

³² Jé Ajꞌyy Hadoo Do Hỹ Pong jé Hana Do ky nꞌaa rejãã péh, Pꞌop Hagä Do mabaan ti ta hã. Pꞌop Hagä Do Sahee ky nꞌaa rejãã pé kä, dooh Pꞌop Hagä Do mabaan bä. Badäk hahỹỹ bä rababok nä bä, ta jawén na-ããj hẽ, dooh Pꞌop Hagä Do mabaan bä tii —näng mäh.

"

³³ —Joom baad hadoo do tado bä, baad ta ag. Baad nadoo do tado bä joom, baad nado na-ããj hẽ ta ag. Ta ti ỹ wén herꞌoot, joom ag hã ji bahapäh joom ỹỹn."

³⁴ Awꞌyy pꞌyym näng do taah hadoo bëëh! Baad nadoo do bëëh. Ti hyb nꞌaa dooh bë haja bä baad hadoo do bë herꞌood bä. Ji hꞌyyb tym gó ji hyb nꞌaa newë hadꞌyyt doo, ti né ji herꞌoot."

³⁵ Baad hawät doo, baad hadoo do ta hꞌyyb gó hanäng do taherꞌoot. Baad nawät doo, baad nadoo do ta hꞌyyb gó hanäng do taherꞌoot."

³⁶ Baad bë ỹ maherꞌoot hahỹỹh: Sahõnh hẽ ta säm baj Pꞌop Hagä Do banoo noo gó da, Pꞌop Hagä Do matym gó ji kawoom da sahõnh hẽ ji herꞌoot do paa daap hadoo doo."

³⁷ Baad tado bä ji herꞌoot do paah, dooh Pꞌop Hagä Do ji taky nꞌaa ety bä nesaa do hã. Baad tanado bä ji herꞌoot do paah, ji Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa etyy da nesaa do hã.

"

³⁸ Ti mꞌ Pariséw wób, Mosees ky nꞌaa jawꞌyyk do ma mehetëk do wób na-ããj mä raky hadoo ta hã:

—Ma matëg, —näk mäh —ãã karẽn ãã bahapäh mapahuunh doo, ãã matym hajꞌaa Sa hã Jesus dooh Pꞌop Hagä Do hanaa tado bä. Ti hyb nꞌaa rakarẽn Jesus pahuunh sa matym hajꞌaa, Jesus rametyy hyb nꞌaa. —näk mä sa kyyh.

"

³⁹ Ti mꞌ Jesus ky hadoo sa hã:

—Da hẽ badäk hahỹỹ hã habong doo, nesꞌaa sa hꞌyyb. Pꞌop Hagä Do hã rahyb nꞌaa eréd hõm ta see hã rahꞌyy kawereem hyb nꞌaa. Tii dꞌ né paawä sa hꞌyyb, ỹ ramejũũ ỹ pahuunh hyb nꞌaa sa matym hajꞌaa. Dooh da ỹ metä bä sa hã. Jããm né da Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa rod Jonas häd näng do ta metëë nꞌaa hadoo sa hã kametëëh."

⁴⁰ Tamawoob hẽ adëb bä, tamawoob hẽ ta ä̃h, tahꞌỹỹb yb wog gó Jonas basuun doo da, ti hadoo, tamawoob hẽ adëb bä, tamawoob hẽ ta ä̃h, ỹỹh, Ajꞌyy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Do bakëë da kꞌããts gó."

⁴¹ Niniwéh buuj raky nꞌaa tapaa da Pꞌop Hagä Do matym gó da hẽ badäk hahỹỹ hã habong doo, sahõnh hẽ Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa etyy noo gó kä. Jonas maherꞌoot noo gó, ratꞌyyd kamehĩĩn nesaa do ramoo bok do hã. Nesaa do reréd hõm. Jonas bahä̃nh ỹ ti hỹỹh. Ti hado né paawä, dooh bë tꞌyyd kamehĩĩn bä nesaa do bë moo bok do hã, dooh bë eréd bä, ti hyb nꞌaa né hẽ Niniwéh buuj bë da raky nꞌaa tapaa."

⁴² Seba häd näng do häj nꞌaa sa wahë nꞌaa ỹỹnh, da hẽ badäk hahỹỹ hã habong do taky nꞌaa tapaa da Pꞌop Hagä Do matym gó, sahõnh hẽ Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa etyy noo gó kä. Dawëë naa paa mꞌ tabana tii, tamaa newëë hyb nꞌaa Saromãw hajaa doo, Pꞌop Hagä Do anoo do ta hã. Saromãw bahä̃nh ỹ ti hahỹ bë hapäh doo. Ti hado né paawä, dooh bë karẽn bä bë maa newë bä hahỹỹh —näng mä Jesus kyyh.

"

⁴³ Ti mꞌ Jesus ky hadoo ẽnh:

—Karapꞌaar hꞌyyb nesaa do ta hã hadäk do paa ahõm wäd bä ta mahä̃nh, tabanawäng hẽnh tabahewꞌëët, ta tób tabesoos takamehꞌããk hyb nꞌaa. Ti dooh tawyyd bä."

⁴⁴ Ti ta hꞌyyb gó taky hadoo: “Ỹ abaaj hõm pꞌaa hẽnh ỹ hadäk do paa hã, tóp ỹỹ hẽnh”, näng. Tii bä ta tób paa bä takajaa bä, dooh ta yt hagä péh, yd kabakꞌood däk tabahapäh, baad takabenäm ta hã."

⁴⁵ Tii bä tatsꞌyyt 7 karapꞌaar hꞌyyb nesaa do wób ta hataa, ta bahä̃nh nesaa doo. Tii bä rabajëë pëë ta tób paa gó. Tii bä rabanyy kän ta hã kä. Ta hã hanäng do paa bahä̃nh tii kä. Takꞌëp tii kä ta hã kä nesaa doo kä. Tii da né da bë hã kä, bëëh, nesaa do moo hebꞌooh doo Hahỹỹ dꞌ Jesus hanäng péh: Takꞌëp ta bahä̃nh nesaa doo kä sa hã, Jesus raganadoo do hyb nꞌaa. —näng mä Jesus kyyh sa hã.

"

⁴⁶ Ti mꞌ hajõk do hã Jesus maherꞌoot nä bä ta ỹỹn kajaa, ta wakããn sii hẽ mꞌ. Ta wꞌoo hã mꞌ rababë däk. Rakarẽn paawä ta sii raberꞌoot."

⁴⁷ Ti mꞌ rë tanyy ky hadoo ta hã:

—A ỹỹn, a wakããn ta wꞌoo hã rababꞌëëh. Rakarẽn mä õm rasii erꞌoot —näng mäh.

"

⁴⁸ Ti mꞌ herꞌoot do hã Jesus ky hadoo:

—Jaa ti ëën, jaa ti wakãn haa? —näng mäh.

"

⁴⁹ Ti mꞌ teheet mä ta ma matëg sa wë, ti mꞌ taky hadoo:

—Bꞌëëh hahỹỹh, ä̃n ỹ hedoo doo, wakãn haa hedoo doo —näng mäh."

⁵⁰ —Sahõnh hẽ Ee hỹ pong jé hawät do karẽn do moo hebꞌooh doo, ti né hẽ wakãn haa hadoo, ti né hẽ ä̃nh ỹ hadoo, ti né hẽ ëën hadoo —näng mä Jesus.

"

13

¹ Ti mꞌ ti noo gó né hẽ Jesus banyyh tób bä naa, ti mꞌ karajꞌaa hẽnh tabawëënh. Ta nabyy me tabahyy sooh."

² Hajõk kata bꞌëëh ta hã. Ti hyb nꞌaa mꞌ marakate gó tagatsëg sooh. Hajõk doo mꞌ ayyw bꞌëëh ta takëën hã."

³ Ti mꞌ hajõõ mꞌ tama metëëk mä sa hã panyyg ky nꞌaa me mꞌ. Hahỹỹ dꞌ mä ta kyyh:

—Hỹ hadoo joom hejóm do bejoom joom tym."

⁴ Tatsawyh hõm joom tym. Joom tym tatsawyh hõm do wób ta tyw nꞌaa me takajäk, ti tawꞌëëd rabajóh jëng."

⁵ Joom tym wób kajäk pä ta yt hẽ tabahadoo do jó. Kanahën its kꞌããts tii bä. Ti nayyw hẽ taganyyh, kanahën dꞌos do kꞌããts ta hꞌyyb."

⁶ Tabajuu bä nayyw hẽ tatsawyy jëng, dooh ta kóm ta hꞌyyb."

⁷ Ta tym wób kajäk sasëng kóm banäng bä. Sasëng gajewäng bä kä, dooh tawëë wäd bä."

⁸ Ta tym wób kajäg kän baad tabadoo bä. Taganyyh, baad tabawäng, baad tabeaak. 100 nuu me tabejoom do bahä̃nh tabeag kän baad tabadoo bä kajäk do ta tym wób. 60 nuu me tabejoom do bahä̃nh tabeag kän ta tym wób. 30 nuu me tabejoom do bahä̃nh tabeag kän baad tabadoo bä kajäk do ta tym wób kä —näng mä Jesus, panyyg ky nꞌaa me mꞌ tabaherꞌoot.

"

⁹ Ti mꞌ taky hadoo:

—Jé karẽn pé ỹ herꞌoot do tamaa newë bä, tawꞌããts hẽ tahyb nꞌaa matakëë —näng mäh.

"

¹⁰ Ti mꞌ ta ma matëg rabana Jesus wë ti mꞌ rabeaanh ta hã:

—Hëd nꞌaa mamaherꞌoot sa hã panyyg ky nꞌaa me? —näk mäh.

"

¹¹ Ti mꞌ taky hadoo sa hã:

—Bë hã Pꞌop Hagä Do anꞌoo däk bë bahapäh hyb nꞌaa pooj jé ji nahapäh do hỹ pong jé hawät do bagꞌããs do ky nꞌaa hã, ta wób sa hã dooh."

¹² Jé hꞌyy ganyy däk doo, ti bahä̃nh Pꞌop Hagä Do banoo nä ta hã ta hꞌyy ganäng doo. Baad tabahapëë kän tii bä. Jé kanahën dꞌos hẽ hꞌyy ganäng doo, Pꞌop Hagä Do ado hõm da ta hã kanahën hadꞌos doo. Ta ti tawén kado hõm sa hã, rahyb nꞌaa manatakëë do hyb nꞌaa. Dooh rahyb nꞌaa pꞌeed bä Pꞌop Hagä Do panyyg hã."

¹³ Rahegãã né paawä mꞌ, dooh mꞌ rahꞌyy genä bä. Ramaa newë né paawä mꞌ, dooh mꞌ ramaa napëë bä, dooh mꞌ tagahꞌood bä sa hã. Ti hyb nꞌaa né hẽ ỹ wén herꞌoot sa hã panyyg ky nꞌaa me."

¹⁴ Sa hã kametä däk hahỹ Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa rod Isajas häd näng do erii wät do paa Pꞌop Hagä Do kyyh Judah buuj sa hã:

“Bë maa newë hadꞌyyt hẽ né paawä, dooh da tagahꞌood bä bë hã.
Bë hegãã hadꞌyyt hẽ né paawä, dooh bë hꞌyy ganyy bä.”
"

¹⁵

“Ta ti ỹ wén herꞌoot Judah buuj sa ky nꞌaa hã”, näng mä Pꞌop Hagä Do Isajas hã,
“Dooh rahꞌyy kadawuung wäd bä baad hadoo do hã, hajõõ nuu me raky nadaheeh do hyb nꞌaa.
Sa nabuuj ragetsëë hõm do hadoo.
Raty gatsëë däk sa matym ranahapäh hyb nꞌaa.
Tii dꞌ tanado bä paawä rahapäh né paawä,
ramaa napäh né paawä,
hꞌyy kadewuung né paawä,
wë ỹ rahꞌyy kawereem né paawä hã ỹ rahꞌyy kaꞌeeh hyb nꞌaa.
Tii dꞌ radoo bä paawä ỹ hꞌyyb wareem paawä baad rababok hyb nꞌaa kä.” Isajas 6.9-10

"

¹⁶ Ti mꞌ ta ma matëg hã Jesus ky hadoo:

—Ky nꞌaa kedëng bëëh, bë matym kä rahapäh do hyb nꞌaa, bë nabuuj kä ramaa napäh do hyb nꞌaa."

¹⁷ Né hup ỹ né hẽ hahỹ bë hã ỹ herꞌoot doo: Rababong noo gó, hajõk Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa rod makũũh, hajõk baad habok do makũũh, rakarẽn paawä rahegꞌããs bë hapäh doo, dooh paa rahapëë bä. Rakarẽn paawä ramaa newëë bë maa newëë doo, dooh paa ramaa napëë booh —näng mä Jesus ta ma matëg sa hã.

"

¹⁸ Ti mꞌ taky hadoo:

—Bë maa newë nyy dꞌ tahanäng pé joom tym pararꞌaah do panyyg:"

¹⁹ Pꞌop Hagä Do bagꞌããs do hã rahꞌyy ganenä bä ta ky nꞌaa ramaa newëë bä, tii bä Nesaa Do Yb asog hõm sa hꞌyyb tym gó kejoom do hadoo doo. Joom tym ta tyw nꞌaa me takajäk hadoo do tii."

²⁰ Joom tym pä banäng bä kajäk doo, Pꞌop Hagä Do panyyg maa newꞌëë doo, hꞌyy gadajaa gó gadꞌoo doo."

²¹ Hꞌyy gadajaa gó ragado né paawä, nayyw hẽ rahꞌyy gejë hõm, joom kóm nanäng nä do hadoo sa hã. Hejoonh do kametä bä sa hã, sa hã rarahejã bä na-ããj hẽ Pꞌop Hagä Do panyyg metëëk doo da rababok do hyb nꞌaa, nayyw hẽ rahꞌyy gejë hõm."

²² Joom tym sasëng mahang kajäk doo, Pꞌop Hagä Do panyyg maa newꞌëë do wób. Pꞌop Hagä Do kyyh ramaa napëë né paawä, rahyb nꞌaa newë hadꞌyyt hẽ badäk hahỹỹ hã ji bawät do hã. Ta ti hedoo do raty kanewad hadꞌyyt hẽ. Rahyb nꞌaa tón hadꞌyyt hẽ sa waa, sa taah, nyy dꞌ rabadꞌoo doo. Dajẽẽr hã, sa ma ji tawadii do hã rahyb nꞌaa hꞌũũm. Ti hyb nꞌaa Pꞌop Hagä Do panyyg sa hꞌyyb gó hadäk do tawén nahõm. Joom neaak do hedo padëëk tii."

²³ Joom tym baad tabadoo bä kajäk doo, Pꞌop Hagä Do panyyg maa newꞌëë doo, Pꞌop Hagä Do panyyg hã hꞌyy gahꞌoot doo. Pꞌop Hagä Do karẽn do baad ramoo bok tii kä. Joom 100 nuu me, 60 nuu me, 30 nuu me takejoom do bahä̃nh tabeaak do hadoo do tii —näng mä Jesus.

"

²⁴ Ti mꞌ panyyg see ky nꞌaa me Jesus maherꞌoot mä sa hã. Hahỹỹ da ta kyyh:

—Hahỹ panyyg ky nꞌaa hadoo hỹ pong jé hawät do bagꞌããs do ky nꞌaa: Ti awät ajꞌyy joom tym baad hadoo do ta gëëw gó hejoom doo."

²⁵ Tii kä, sahõnh hẽ rabaꞌỹỹh bä, ta majĩĩ bana. Jawii tym tatsawyyh mä tiriig mahang. Ti tabahõm kän."

²⁶ Ti tiriig tym ganyyh. Ti tiriig ag ganyyh bä, raty gepëë kän jawii mahang tabahëë däk. Jawii hadoo rawén hapäh, taneaak do hyb nꞌaa. Tiriig ti heaak doo.

"

²⁷ Ti joom danäh karom rabahõm ta wë, ti raky hadoo ta hã:

—Kariw nꞌaa, —näk —baad hadoo do joom tym mabejoom wät. Nꞌyy hẽnh naa jawii ta mahang ganyyh doo? —näk sa kyyh.

"

²⁸ Tii bä sa kariw nꞌaa ky hadoo sa hã:

—Majẽ ỹ see tii, ti tsawyh häng doo —näng.

Ti ta karom rabeaanh:

—Makarẽn ãã asog hõm jawii? —näk mäh.

"

²⁹ —Dooh —näng sa kariw nꞌaa. —Jawii bë basok bä, tiriig tëëg wób bë asog hõm ta mahang —näng."

³⁰ —Na mabëë dó tiriig mahang, tiriig ji bataa bä kä. Tiriig ag ji bataa noo gó ỹ mejũũ da tiriig ag hatꞌaa do sa hã, jawii pooj jé rasiip, ta natuu hã ramawꞌyyd däk hyb nꞌaa ji ajuu hyb nꞌaa. Tii bä ỹ mejũũ tiriig ag rabataa, joom tób nꞌaa yt hã rabenäm —näng joom danäh ta karom sa hã —näng mä Jesus panyyg gó tabehꞌũũm.

"

³¹ Ti mꞌ panyyg see ky nꞌaa gó Jesus maherꞌoot mä sa hã. Hahỹỹ da ta kyyh:

—Joom motaad häd näng do tym nadꞌëëd is do ajꞌyy ejoom do ky nꞌaa hadoo, hỹ pong jé hawät do bagꞌããs do ky nꞌaa."

³² Jããm nadꞌëëd its né paawä motaad tym bë joom tym mahang, ji waa ty gamabuuj see bahä̃nh tabawäng. Pꞌop tanu däk. Tii bä kä, tawꞌëëd batooj kän ta hã kä Joom motaad häd näng do ky nꞌaa gó Jesus metëëh nyy da Pꞌop Hagä Do bagꞌããs do kahꞌũũm, ny hadoo ta hã hꞌyy kaꞌeeh do kahꞌũũm. —näng mäh.

"

³³ Ti mꞌ panyyg see ky nꞌaa me Jesus maherꞌoot mä sa hã. Hahỹỹ da ta kyyh:

—Pãw makuj nꞌaa ỹỹnh ado däk doo, hajõng tiriig sꞌëëb mahang tamekuuj däk do ky nꞌaa hadoo hỹ pong jé hawät do bagꞌããs do ky nꞌaa. Baad ỹỹnh bajõõts däk, baad takamekuuj wät bä kä sahõnh hẽ tiriig sꞌëëb mahang Pãw makuj jé padꞌyyt hẽ tiriig sꞌëëb mahang kamekuuj däk doo da, jé padꞌyyt hẽ badäk hahỹỹ bä Pꞌop Hagä Do bagꞌããs do bawäd däg da. —näng mäh.

"

³⁴ Sahõnh hẽ ta ti Jesus herꞌood wät sa hã panyyg ky nꞌaa me mꞌ. Sahõnh taherꞌoot do sa hã, panyyg ky nꞌaa me né hẽ mꞌ tamaherꞌoot."

³⁵ Tii da tawén dꞌoo hahỹ Pꞌop Hagä Do kyyh ta ky nꞌaa rod erii wät do paa kametä däk hyb nꞌaa:

“Ỹ maherꞌoot da panyyg ky nꞌaa me.
Ỹ maherꞌoot da sa hã
badäk hahỹ tadu dahäng do noo gó naa kejën wät do paah.” Saaw-Mo 78.2

"

³⁶ Ti mꞌ hajõk do hã Jesus kedëë hõm. Ti mꞌ tób gó tabajëë suun mäh. Ti mꞌ ta ma matëg rabana ta wë ti mꞌ raky hadoo:

—Nyy dꞌ mahanäng pé jawii joom mahang hawäng do panyyg nꞌaa hã? —näk mä sa kyyh.

"

³⁷ Ti mꞌ Jesus ky hadoo:

—Joom tym baad hadoo do hejoom doo, ỹỹh, Ajꞌyy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Doo."

³⁸ Joom banäng bä, badäk hahỹỹ hã habong doo. Joom tym baad hadoo doo, Pꞌop Hagä Do bagꞌããs do karapee. Jawii, Nesaa Do Yb karapee."

³⁹ Joom danäh majĩĩ, jawii tym tsawyyh doo, Dijab tii. Tiriig ag rabataa noo gó, badäk hahỹỹ hã ji bawät do gawatsig hõm noo gó tii. Tiriig ag taa nꞌaa, ããs tii."

⁴⁰ Jawii rasok doo da, tëëg hõõ gó kadawäts toonh do hadoo da, badäk hahỹỹ hã ji bawät do gawatsig hõm noo gó."

⁴¹ Ti noo gó Ajꞌyy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Do mejũũ da ta ããs rasog hõm hyb nꞌaa tabagꞌããs doo bä naa sahõnh hẽ nesaa do wë ji tahꞌyyb tatuk doo, nesaa do ji moo wät hanoo doo, sahõnh hẽ nesaa do moo hebꞌook doo na-ããj hẽ."

⁴² Tëëg hõõ gó, takꞌëp haju doo gó da radawäts toonh tii. Aꞌoot da tii bä. Sa tëg kamegëëj padëëk da takꞌëp nesaa do rahoop do hyb nꞌaa."

⁴³ Tii bä da baad habok do takꞌëp rakawehëë däk da sa Yb bagꞌããs doo bä. Papỹỹj bag däk doo da, hanäm do sa hã. Jé karẽn pé ỹ herꞌoot do tamaa newë bä, tawꞌããts hẽ tahyb nꞌaa matakëë —näng mä Jesus.

"

⁴⁴ Ti mꞌ Jesus ky hadoo:

—Takꞌëp ky nꞌaa gebah doo, joom banäng bä kejën këë do ky nꞌaa hadoo hỹ pong jé hawät do bagꞌããs do ky nꞌaa. Takꞌëp ky nꞌaa gebah do ajꞌyy see bawꞌyyt joom banäng doo bä. Ti pꞌaa hẽnh tajehꞌaa këë. Tii bä, sahõnh hẽ tabesëëm hõm ta wë hanäng doo, takꞌëp tahꞌyy gadajang do hyb nꞌaa. Tii kä, ta ma paa säm me tametsẽẽ joom banäng doo, ky nꞌaa gebah do bakëë bä —näng mäh.

"

⁴⁵ —Ajꞌyy hetsẽ doo, hesäm doo, takꞌëp nu gabarëëh do perora häd näng do hesoos do ky nꞌaa hadoo na-ããj hẽ hỹ pong jé hawät do bagꞌããs do ky nꞌaa."

⁴⁶ Perora takꞌëp hetsooh doo, ky nꞌaa gebah do tabawꞌyyt bä kä ta ti hedoo do hesꞌëëm do sa wë, tabahõm, tabesëëm hõm sahõnh hẽ ta ma ta wë hanäng doo. Tii kä ta säm me tametsẽẽ perora takꞌëp hetsooh doo. Hahỹỹ dꞌ tahanäng pé pawóp hadoo do panyyg gó Jesus ehꞌũũm doo: Pꞌop Hagä Do bagꞌããs do ky nꞌaa ji ky nꞌaa napäh bä, dooh ji hyb nꞌaa pꞌeed wäd bä pooj jé ji wë hanäng doo. Dooh ji hyb nꞌaa hũũm wäd bä badäk hahỹỹ bä ji karẽn doo, takꞌëp hetsooh do hyb nꞌaa Pꞌop Hagä Do hanaa ji karẽn do hyb nꞌaa.

"

⁴⁷ Ti mꞌ Jesus ky hadoo ẽnh:

—Karahi me tahꞌỹỹb ramesꞌaak do ky nꞌaa hadoo na-ããj hẽ, hỹ pong jé hawät do bagꞌããs do ky nꞌaa. Karajꞌaa me radatu karahi. Hajõng hedoo pé sa mo hajꞌaa."

⁴⁸ Ramo hajꞌaa enäh bä kä, rejꞌooj nä kän ta takëën hã. Ahyy tꞌoonh mäh. Tii bä arook gó rabataa rasëëw hõm doo. Baad nadoo doo, ji nawëh doo, radewäts bëënh tii bä."

⁴⁹ Ti hadoo da badäk hahỹỹ hã ji bawät do gawatsig hõm noo gó ããs rabadꞌoo da. Ããs rabana, tii bä rasëëw hõm da badäk hahỹỹ hã habong doo. Tsyt hẽ rabasëm da nesaa do moo bok doo, Pꞌop Hagä Do karẽn doo da habok do sa mahä̃nh."

⁵⁰ Tii kä tëëg hõõ gó, takꞌëp haju doo gó radewäts bëënh da nesaa do moo bok doo. Aꞌoot da tii bä. Sa tëg kamegëëj padëëk da takꞌëp nesaa do rahoop do hyb nꞌaa —näng mäh.

"

⁵¹ Ti mꞌ Jesus eaanh mäh:

—Bë maa napäh sahõnh hẽ ta ti ỹ herꞌood wät doo? —näng mäh.

—Ãã maa napäh —näk mäh.

"

⁵² Ti mꞌ Jesus ky hadoo sa hã:

—Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa jawꞌyyk do ma mehetëk doo, hỹ pong jé hawät do bagꞌããs do ky nꞌaa hã na-ããj hẽ ma kametꞌëëg wät doo, tób danäh ta tób bä naa ky nꞌaa gebah do manyyh do hadoo ta wób hã tametëëh hyb nꞌaa. Ta gawakõ gó naa, ajꞌyy manyyh ky nꞌaa gebah do tenäm do paah. Ky nꞌaa gebah do papuuj hedoo do tamanyyh ta mahang, ky nꞌaa gebah do pooj nä ta mahang Hahỹỹ dꞌ apäh tahanäng pé tii: Jé Pꞌop Hagä Do kyyh pꞌooj ub kerih do baad ma kametꞌëëg wät doo, papuuj Jesus metꞌëëg wät do na-ããj hẽ baad tamaa napëë bä, taky dahé bä, tahajaa tama metꞌëëg bä ta wób sa hã baad hadoo doo, hetsooh do pooj jé kerih do hã, papuuj hã na-ããj hẽ hanäng doo. —näng mäh.

"

⁵³ Ti mꞌ Jesus bahajaa bä kä panyyg gó tama metëëk doo, tatsyym kado kän ta tii bä naa."

⁵⁴ Ti mꞌ panang tabawäng do paa bä takajaa bä, ta du doo mä tama metëëk tób panang bä hasooh do Pꞌop Hagä Do panyyg rayd naherot do yt hẽ. Maa newꞌëë do rahyb nꞌaa meuunh mä taherꞌoot do sa hã. Ti mꞌ raky hadoo:

—Nꞌyy hẽnh naa hahỹ ajꞌyy tahꞌyy ganäng doo? Nꞌyy hẽnh naa ta hejój tamapehuunh doo? —näk mäh."

⁵⁵ —Bꞌaa bäh gahehꞌõõk do tꞌaah nado ti hahỹỹh? Marija nado ta ỹỹn? Tsijaag, Joséh, Simaw, Judas nado ta wakããn?"

⁵⁶ Sahõnh hẽ ta ä̃nh, bä abꞌëëh ër pa. Nꞌyy hẽnh naa tahapäh doo, ta hejój? —näk mä tabawäng do babuj nꞌaa sa kyyh.

"

⁵⁷ Ti mꞌ rakawajããn ta wë. Raty nꞌaa gesyyg däk mäh. Ti mꞌ Jesus ky hadoo sa hã:

—Sahõnh hẽ sa panang bä rawehꞌëëh Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa rod. Jããm hẽ tabawäng do panang bä, ta tób bä, dooh rawehëë bä —näng mäh.

"

⁵⁸ Ti mꞌ, ta hã rahꞌyy kanaꞌeeh do hyb nꞌaa, dooh denaa hẽ mꞌ Jesus pehuuj bä ta tii bä.

"

14

¹ Ti mꞌ ti noo gó né hẽ Garirej häj nꞌaa wahë nꞌaa, Eróts häd näng doo, taky nꞌaa napäh mä Jesus moo wät doo, Jesus ma metëëk doo."

² Ti mꞌ ta masa nꞌaa hã taky hadoo:

—Jowãw nu gahemꞌuun do paa né tii. Ganä wät dejëp do paa mahang! Ti hyb nꞌaa tawén kabajꞌaa —näng mä Eróts.

"

³ Eróts mejũũ paa ramoo maso däk, ramoo mawꞌyyd däk, radawäts gëët Jowãw nu gahemꞌuun doo. Tii dꞌ Eróts wén dꞌoo mä Erodija, ta hỹỹj Pirip häd näng do ỹỹm hyb nꞌaa."

⁴ Hahỹỹ dꞌ paa Jowãw kyyh Eróts hã:

—Dooh Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa jawꞌyyk do anꞌoo bä magatꞌëë bä a hỹỹj ỹỹm —näng paa Jowãw nu gahemꞌuun do kyyh Eróts hã.

"

⁵ Eróts karẽn né paawä mꞌ tadajꞌëëp Jowãw, tajeỹỹm mä hajõk doo. Hajõk do tawén jeỹỹm, Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa rod ti Jowãw sa hã.

"

⁶ Ti mꞌ Eróts ta yd enäng do heen nꞌaa noo gó, jäm ta heen nꞌaa ramoo bok noo gó, Erodija toog bajäm sa matym gó. Ti mꞌ takꞌëp mä Eróts tsebee kän ta wë."

⁷ Ti hyb nꞌaa taky däng tabanoo maruus hã, maruus karẽn do né hẽ. Pꞌop Hagä Do häd gó mꞌ ta ky däng, dooh taky kahỹỹd bä maruus bahapäh hyb nꞌaa."

⁸ Ti mꞌ maruus ỹỹn ta hã taky mejũũ do hyb nꞌaa taky hadoo:

—Na, ỹ karẽn ta hood gó mabanoo hã ỹỹ Jowãw nu gahemꞌuun do nu gabóg —näng mäh.

"

⁹ Ti mꞌ takꞌëp mä sa wahë nꞌaa hyb nꞌaa tón wät. Ti hadoo né hẽ, ta ky bajawaa hyb nꞌaa mꞌ, tatsyyd bong do taky däng do ramaa napäh do hyb nꞌaa tagadoo maruus etsꞌẽẽ wät doo."

¹⁰ Ti mꞌ tamejũũ tadawäts gëët doo gó ranu gahõg hõm hyb nꞌaa Jowãw."

¹¹ Ti mꞌ ta hood gó ramanaa ta nu gabóg maruus wë. Ti mꞌ maruus anꞌoo däg kän mä ta ỹỹn hã kä."

¹² Ti mꞌ Jowãw ma matëg rabana rabehëën hyb nꞌaa ta hub. Ti mꞌ radakä jëng. Ti mꞌ Jesus rapanäk.

"

¹³ Ti mꞌ Jowãw radajꞌëëp Jesus ky nꞌaa napäh bä mꞌ, ta mꞌaa hẽnh mä ta ma matëg daheeh rabahõm kän marakate gó ta wób rabedoh hẽnh paawä. Ta wób, hajõk do raky nꞌaa napäh bä mꞌ nꞌyy hẽnh Jesus rabahꞌũũm, sa jawén mä rabahꞌũũm sa panang bä naa ta takëën hã. Sa pooj jé mꞌ rakajaa."

¹⁴ Ti mꞌ Jesus basoop bä, hajõk do tabahapäh bä mꞌ, tatꞌyyd mehĩĩn mä sa hã. Nahëë enäh do sa mahang habong do taheso hõm mäh.

"

¹⁵ Tũũh däg kä mꞌ, ta ma matëg rabana ta wë, ti mꞌ raky hadoo ta hã:

—Tũũh däg —näk mäh. —Dawëë hỹỹh. Mamejõ hajõk do panang banäng hẽnh rabahõm sa waa retsẽẽ hyb nꞌaa —näk mäh.

"

¹⁶ Ti mꞌ Jesus ky hadoo:

—Dooh. Na mayw babä. Bë né hẽ hanoo sa waa —näng mäh.

"

¹⁷ Ti mꞌ raky hadoo:

—Jããm hẽ ti hanyy is ãã wë ji ma poo oow pé pãw, pawóp its tahꞌỹỹb —näk mäh.

"

¹⁸ —Na bꞌëëp. Bë mana wë ỹỹ —näng mä Jesus.

"

¹⁹ Ti mꞌ Jesus mejũũ hajõk do rabehyy bꞌëëh hyb nꞌaa jawii jó. Ti mꞌ tabasog däk mä pãw, tahꞌỹỹb na-ããj mäh. Hỹ pong jé taty däng bä mꞌ, Pꞌop Hagä Do hã taky hadoo:

—Õm tawꞌããts hẽ Ee. Manꞌoo däk ãã tä, manꞌoo däk ãã waa —näng mäh.

Ti mꞌ pãw taganebäh bong, tetsꞌëë hõm mä ta ma matëg sa hã, rabetsꞌëë hõm hyb nꞌaa hajõk do hã kä."

²⁰ Tii bä kä mꞌ, sahõnh hẽ mꞌ rabawëë bong. Wog enä hõm mä sahõnh hẽ. Ti mꞌ madꞌaak do ta ma matëg rata hõm kawaju gó. 12 mꞌ kawaju gedẽ hõm mäh."

²¹ Hawëë bong doo, 5 miw mä ajyy. Ỹỹj, karepé na-ããj hẽ, dooh mꞌ taketsén bä.

"

²² Ti mꞌ nayyw hẽ ta ma matëg Jesus mejũũ ragatsëg tꞌoonh marakate gó, ta pooj jé tamyyj däk hẽnh rabatsëg hõm hyb nꞌaa. Ti nuuj jé mꞌ takedëë hõm hajõk do sa hã."

²³ Takedëë hõm do jawén paa bä mꞌ, tabasëëk ta mab hẽ waëë jó, Pꞌop Hagä Do sii taberꞌoot hyb nꞌaa. Tabadajuu däk bä mꞌ, ta mab hẽ mꞌ Jesus bayyw gëët."

²⁴ Dawëë péj mä ta ma matëg rababoo däg kän mä ti nuuj jé karajꞌaa me. Takꞌëp maadaka betaam marakate hã. Dooh mꞌ tahõm rahëë doo. Bahꞌood ty gahëm mäh.

"

²⁵ Ti mꞌ tapajꞌëë pooj jé Jesus bahõm kän sa wë tamii pong jó."

²⁶ Ti mꞌ rabahapäh tamii pong jó hana doo, takꞌëp mä rabeỹỹm bong.

—Wät ta ti dajëp do sawꞌëëng paah! —näk mäh.

Awaaw bong mäh, takꞌëp rabeỹỹm bong do hyb nꞌaa mꞌ.

"

²⁷ Ti mꞌ nayyw hẽ mꞌ Jesus ky hadoo sa hã:

—Bë eỹỹm manäh! Ỹ ti hỹỹh —näng mäh.

"

²⁸ Ti mꞌ Peed ky hadoo:

—Takꞌëp Hyb Nꞌaa Jawyk Doo, õm tado bä, ỹ mamejõ tamii pong jó a wë ỹ bahõm hyb nꞌaa —näng mäh.

"

²⁹ —Ej. Bꞌëëp ana —näng mä Jesus ta hã.

Ti mꞌ Peed gatsëg nyyh, ti mꞌ tamii pong jó tabahõm kän mä Jesus wë."

³⁰ Ti mꞌ takꞌëp bahꞌood bahëm do tabahapäh bä mꞌ, tabeỹỹm wät mäh. Ti mꞌ ta du doo bä mꞌ tadasug jëng bä, takꞌëp mä tageëënh Jesus hã:

—Ỹ medëëb Takꞌëp Hyb Nꞌaa Jawyk Doo! —näng.

"

³¹ Ti mꞌ nayyw hẽ mꞌ Jesus moo maso däk Peed. Ti mꞌ taky hadoo:

—Kanahën dꞌos hẽ hꞌyy kaꞌeeh do õm! —näng mäh. —Hëd nꞌaa mahꞌyy ganahoot? —näng mä ta kyyh Peed hã.

"

³² Ti mꞌ marakate gó ragatsëg tꞌoonh bä mꞌ, bahꞌood badoo wät."

³³ Ti mꞌ marakate gó hatꞌoonh do Jesus mä rajꞌaa etsë. Hahỹỹ dꞌ mä sa kyyh:

—Pꞌop Hagä Do Tꞌaah né hẽ õm —näk mäh.

"

³⁴ Rabatsëg hõm bä mꞌ, Genesaréh häj nꞌaa bä mꞌ marakate badëë jad kän."

³⁵ Ti mꞌ ta ti babuj nꞌaa rabahapäh bä Jesus né ti kajaa doo, ramejũũ jé padꞌyyt hẽ hëëj ta ti wꞌoo hã hanäng doo bä rapanäk hyb nꞌaa. Ti mꞌ ramenaa nahëë enäh do sa mahang habong do Jesus wë."

³⁶ Ti mꞌ rabetsẽẽ ta hã tabanoo nahëë enäh do ramoo kejäk hyb nꞌaa ta saroor noo byyh hã. Ti mꞌ sahõnh hẽ nahëë enäh do ta hã moo kajäk doo, heso padäg kän mäh.

"

15

¹ Ti mꞌ Pariséw wób, Mosees ky nꞌaa jawꞌyyk do ma mehetëk do wób na-ããj mäh, Jerusarẽnh bä naa hanꞌaa do rabana Jesus wë, ti mꞌ rabeaanh ta hã:

"

² —Hꞌëëd hyb nꞌaa a ma matëg raky nadaheeh ër wahë makũ metëëk doo? Rawa do pooj jé, dooh ramoo ketsyyd bä ër wahë makũ rabahedꞌoo doo da! —näk mä sa kyyh.

"

³ Ti mꞌ Jesus ky hadoo sa hã:

—Ỹ eaanh bë hã —näng mäh. —Tii ẽnh bë ky nadaheeh ẽnh Pꞌop Hagä Do mejũũ doo? Bë wahë makũ mejũũ do bë ky daheeh? —näng mäh."

⁴ —Hahỹỹ da Pꞌop Hagä Do kyyh: “Bë wehëë bë yb, bë wehëë bë ỹỹn.” Esodo 20.12, Dew-Teronom 5.16 “Ji dajꞌëëp ta yb, ta ỹỹn ky nꞌaa wasee doo.” Esodo 21.17, Rewitikos 20.9"

⁵ Tii dꞌ né paawä ta kyyh, ta see hado däk bë metëëk doo —näng mä Jesus. —Hahỹỹ da bë kyyh: “Jé ta yb, ta ỹỹn hã taky hado bä, ‘Hã ỹ naa magadoo do panꞌaa paawä, Pꞌop Hagä Do matym nꞌaa däg tii. Dooh bë hã ỹ anꞌoo wäd bä’, taky hado bä,"

⁶ tii bä, ta tii dꞌ ky hadoo doo, dooh ji mejõ wäd bä ta tii me ta yb tawehꞌëëh hyb nꞌaa”, näk bë kyyh. Bë wahë makũ ma metëëk do bë ky sũũt do hyb nꞌaa bë eréd hõm Pꞌop Hagä Do mejũũ doo."

⁷ Jꞌooj madäk doo me ky kenꞌyym do bëëh! Baad né paa hahỹ Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa rod Isajas häd näng do kyyh bë ky nꞌaa:"

⁸ “Jꞌooj madäk doo me ỹ rawehꞌëëh. Sa kyyp tii. Dawëë sa hꞌyyb bawät mahä̃nh ỹỹ."

⁹ Dooh këh ỹ tado bä ti rama metëëk doo. Raky nꞌaa jawyyg ub tii. Ti hyb nꞌaa daap hẽ ti ta ti ỹ rahyb nꞌaa jewꞌyyk doo” Isajas 29.13 —näng mä Jesus Isajas herꞌoot do paa Pꞌop Hagä Do kyyh.

"

¹⁰ Ti mꞌ hajõk do ta tii bä habꞌëëh do Jesus naëënh ta wë. Ti mꞌ taky hadoo sa hã:

—Bë maa newë da, bë hꞌyy genä da ỹ herꞌoot do hã."

¹¹ Ji noo me hajëng do hyb nꞌaa nado ji nasꞌaa däk Pꞌop Hagä Do hã. Ji noo me hanyyh do tii, hanoo ji nasꞌaa däk do Pꞌop Hagä Do hã —näng mäh.

"

¹² Ti mꞌ badah peej ta ma matëg raky hadoo ta hã:

—Mahapäh a kyyh, dooh tawꞌããts hẽ tado Pariséw sa hã? —näk mä sa kyyh.

"

¹³ Ti mꞌ panyyg gó mꞌ Jesus ky gadoo:

—Kasog hõm da sahõnh hẽ joom Ee hỹ pong jé hawät do nejoom hõm doo —näng mäh."

¹⁴ —Na manäh. Na kamawejãn. Ta wób sa hꞌyyb mahũũm nꞌaa ty temah do tii. Ty tamah do ta da ty hadoo do tamahũũm bä, gadarong doo hẽnh rakajäk séd hã —näng mäh.

"

¹⁵ Ti mꞌ Peed ky hadoo:

—Ãã mamaherꞌood. Nyy dꞌ mahanäng pé ta ti ji noo me hajëng do panyyg? —näng mäh.

"

¹⁶ Ti mꞌ Jesus ky hadoo sa hã:

—Bë hꞌyy ganahꞌood nä? —näng mäh."

¹⁷ —Ji hã hajëng doo, ji wog gó ti tabajëng, ta jawén anyyh pꞌaa hẽnh."

¹⁸ Tii dꞌ nado ji noo me henyyh do hã. Tꞌõp naa, ji hꞌyyb tym gó tabana tii. Ti né hẽ ti Pꞌop Hagä Do hã ji nasꞌaa däg hanoo doo."

¹⁹ Ji hꞌyyb tym gó naa tabana nesaa do ji hyb nꞌaa newëë doo. Ji hꞌyyb gó naa né hẽ tabana ji da hadoo do ji dajꞌëëp doo. Ji hꞌyyb gó naa tabana ji karẽn do ji bagä do ji ỹỹm nadoo do sii, ji patug nadoo do sii. Ji hꞌyyb gó naa né hẽ tabana ti ji etsꞌëëk doo, daap hẽ ji da hadoo do ji ky nꞌaa tapaa doo, ji da hadoo do ji ky nꞌaa rejãã doo kä."

²⁰ Ta ti hadoo do hyb nꞌaa Pꞌop Hagä Do hã ji nasꞌaa däg. Ji moo kanetsꞌyyt doo me ji awa do hyb nꞌaa nado ji nasꞌaa däg Pꞌop Hagä Do hã Pariséw, sahõnh hẽ Judah buuj wób sii hẽ, dooh rawëë bä, dooh rawa bä ramoo kanetsyyd bä pooj jé, sa wahë makũ mahetëk doo da. Baad ub né paawä ji moo ketsyyd bä ji awa, ji awëh do pooj jé, ta bahä̃nh Pariséw ranꞌoo bä. Dooh ragenaag bä, hajõõ nuu me, sa wahë makũ mahetëk doo da ta wób sa moo ranahetsyyd bä. —näng mä Jesus kyyh ta ma matëg sa hã.

"

²¹ Ti mꞌ ta tii bꞌ naa Jesus bahõm hëëj panang Tiir häd näng doo, Sidõn häd näng do nedaa bä badäk doo hẽnh."

²² Ti mꞌ ỹỹnh, Kanaãh buuj, Isaraéw buuj nado, ta tii bä hawät do ana kän Jesus wë. Ti mꞌ takꞌëp mä ta kyyh Jesus hã tabetsẽẽ bä. Hahỹỹ dꞌ mä ta kyyh:

—Takꞌëp Hyb Nꞌaa Jawyk Doo, —näng mäh —Dawi makũ panaa, —näng mäh —ỹ matꞌyyd mehĩĩn! Takꞌëp nesaa do tok ỹ bahoop karapꞌaar hꞌyyb nesaa do ta hã hadäk do hyb nꞌaa —näng mäh.

"

²³ Ti mꞌ dooh Jesus ky gado bä. Ti mꞌ ta ma matëg rabana ta wë, ti mꞌ takꞌëp mä rabetsẽẽ ỹỹnh tamejõ hõm hyb nꞌaa. Hahỹỹ dꞌ mä sa kyyh:

—Mamejõ hõm. Ër jawén tabana. Tageëëj hadꞌyyt hẽ —näk mäh.

"

²⁴ Ti mꞌ ỹỹnh hã Jesus ky hadoo:

—Jããm hẽ Isaraéw buuj dawëë Pꞌop Hagä Do mahä̃nh habong do sa wë ỹ Pꞌop Hagä Do mejũũ —näng mäh.

"

²⁵ Ti mꞌ Jesus wë ta taron nu paa me ỹỹnh bahyy häng. Ti mꞌ taky hadoo:

—Ỹ mamasaa, Takꞌëp Hyb Nꞌaa Jawyk Doo! —näng mäh.

"

²⁶ Ti mꞌ panyyg ky nꞌaa gó Jesus ky gadoo:

—Tawꞌããts hẽ nado karepé sa waa ji ado hõm bä ji banoo hyb nꞌaa sa masããh awaar taah hã —näng mä Jesus kyyh ỹỹnh hã.

"

²⁷ Ti mꞌ ỹỹnh ky gadoo. Jesus kyy gó né hẽ mꞌ taky hõm:

—Ehub né hẽ õm Takꞌëp Hyb Nꞌaa Jawyk Doo —näng mäh. —Ti hado né paawä, awaar sii hẽ rabawa sa danäh waa hyyj tũũ kajäk doo —näng mäh.

"

²⁸ Ti mꞌ Jesus ky hado kän ta hã:

—Takꞌëp né hẽ mahꞌyy kaꞌeeh! Ti hyb nꞌaa ỹ anꞌoo däk hã ỹ metsẽẽ doo —näng mä Jesus ta hã.

Ti mꞌ ti noo gó né hẽ tabahub däk ỹỹnh toog.

"

²⁹ Ti mꞌ Jesus tsyym kado kän. Karajꞌaa Garirej häd näng do nabyy me tatabës. Ti mꞌ tabasoop. Waëë hã mꞌ tabasëëk, ti mꞌ tabahyy sooh."

³⁰ Hajõk rabana ta wë. Ramenaa ta wë nabong doo, ty temah doo, moo gedóm doo, tsyym gedóm doo, nabuuj gatemah doo, hajõk nahëë enäh do wób. Ti mꞌ sa nahëë Jesus basog hõm."

³¹ Ti mꞌ tsyym gedóm do aboo padëëk, nabong do paa aboo padëëk, ty temah do paa ty enä padëëk, nerꞌoot do paa erꞌood padëëk, ta tii bä habꞌëëh do rabahapäh bä, rahyb nꞌaa meuuj kän mäh. Ti mꞌ rajꞌaa etsëë kän Pꞌop Hagä Doo, Isaraéw buuj hꞌyy kahaꞌeeh doo.

"

³² Ti mꞌ Jesus naëëj nä ta ma matëg, tamaherꞌoot hyb nꞌaa. Ti mꞌ taky hadoo:

—Ỹ tꞌyyd mehĩĩn hahỹ ër wë kata padꞌëëk doo. Tamawoob däg ta ä̃h si ỹ rababok. Dooh sa waa péh. Dooh ỹ karẽn bä sah me rabaaj hõm bä. Naheba padäg da, degõn jëng da sah mahỹỹj ta hõõ bä —näng mä Jesus ta ma matëg sa hã.

"

³³ Ti mꞌ ta ma matëg raky hadoo:

—Hajõk né hahỹỹh. Nyy bä ãã bawꞌyyt babä sa waa? Dawëë bä. Dooh ta nawaa babä —näk mäh.

"

³⁴ Ti mꞌ Jesus beaanh:

—Nyy hẽ pãw bë wë? —näng mäh.

—Ti anäng setsi pãw, pawóp its tahꞌỹỹb nedꞌëëd is doo —näk mäh.

"

³⁵ Ti mꞌ Jesus mejũũ hajõk do rabehyy bꞌëëh tũũ."

³⁶ Ti mꞌ tabasog däk pãw, tahꞌỹỹb na-ããj mäh. Ti mꞌ taky nꞌaa etsẽẽ sa waa hyb nꞌaa. Tii bä mꞌ taganebäh boo kän, tetsꞌëë hõm mä ta ma matëg sa hã, rabetsꞌëë hõm hyb nꞌaa hajõk do sa hã kä."

³⁷ Tii bä kä mꞌ, sahõnh hẽ mꞌ rabawëë bong. Wog enä hõm mä sahõnh hẽ. Ti mꞌ rabawëh do jawén paa bä mꞌ madꞌaak do ta ma matëg rabata däk arook gó. Setsi mꞌ arook gedẽ hõm doo."

³⁸ 4 miw mä ajyy ti hawëë bong doo. Ỹỹj, karepé na-ããj hẽ mꞌ, dooh mꞌ taketsén bä."

³⁹ Ti mꞌ hajõk do hã Jesus kedëë hõm jawén paa bä, tagatsëg sooh mä marakate gó. Ti mꞌ tabahõm kän hëëj panang Magadãn häd näng do nedaa bä badäk doo hẽnh.

"

16

¹ Ti mꞌ Pariséw, Saduséw daheeh rabana Jesus wë. Ti mꞌ Jesus rametyy hyb nꞌaa ramejũũ mä tapahuuj bä sa matym hajꞌaa wë hã. Jesus wë Pariséw, Saduséw daheeh rakamajꞌĩĩ. Dooh raky dahé bä Pꞌop Hagä Do mejũũ do Jesus tado bä. Sa hã péh, dooh Jesus haja bä wë hã tapahuuj bä, rawén mejũũ sa matym hajꞌaa Jesus pahuunh wë hã. Jꞌooj madäk doo me ramejũũ do hyb nꞌaa, Jesus wén manetëëh sa hã rakarẽn do paawä.

"

² Ti mꞌ Jesus ky hadoo:

—Papỹỹj badëë hyng bä, “Jati dꞌ banäm”, bë ky hetëg, bahiin do hyb nꞌaa wë puh."

³ Bäp paah, “Ti awät da bahꞌood. Adoos da”, näk bë kyyh, tabahiin do hyb nꞌaa naëng pooh. Bë hꞌyy genä né paawä naëng hadoos do heen nꞌaa hã, banäm do heen nꞌaa hã wë hã kametëëh doo, dooh bë hꞌyy genä bä da hẽ ta heen nꞌaa bë hã kametëëh do hã. Hajõng Jesus pehuuj né paawä, dooh rahꞌyy genä nä bä Pꞌop Hagä Do Tꞌaah tado bä."

⁴ Da hẽ badäk hahỹỹ hã habong doo, nesꞌaa sa hꞌyyb. Pꞌop Hagä Do hã rahyb nꞌaa eréd hõm ta see hã rahꞌyy kawereem hyb nꞌaa. Tii dꞌ né paawä sa hꞌyyb, ỹ ramejũũ ỹ pahuunh hyb nꞌaa ta metëë nꞌaa sa matym hajꞌaa. Dooh da ỹ metä bä sa hã. Jããm né da Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa rod Jonas häd näng do ta metëë nꞌaa hadoo sa hã kametëëh da —näng mä Jesus.

Ti mꞌ Jesus bahõm kän sa mahä̃nh. Panang sꞌee hẽnh mä tabahõm.

"

⁵ Ti mꞌ karajꞌaa ta ma matëg rabatsëg hõm bä, ramabaan sa waa pãw."

⁶ Ti mꞌ Jesus ky hadoo sa hã:

—Baad bë hyb nꞌaa matakä da. Baad bë kanä da Pariséw, Saduséw sa pãw makuj nꞌaa mahä̃nh —näng mäh.

"

⁷ Ti mꞌ ta ma matëg rakanerꞌood bong Jesus herꞌoot do ky nꞌaa. Hahỹỹ dꞌ mä sa kyyh:

—Dooh ër mana pãw. Tii dꞌ tawén edoo —näk mä sa kyyh.

"

⁸ Ti mꞌ Jesus hapäh ti raky nꞌaa hajẽm doo. Ti mꞌ tabeaanh sa hã:

—Kanahën dꞌos hẽ hꞌyy kaꞌeeh do bëëh. Hꞌëëd hyb nꞌaa bë hyb nꞌaa tón pãw bë mabaan doo?"

⁹ Dooh tagahꞌood nä bä bë hã? Bë mabaan hõm 5 pãw ỹ etyn bong do 5 miw sa hã? Bë mabaan hõm nyy hẽ kawaju bë gedẽ hõm madꞌaak doo?"

¹⁰ Bë mabaan hõm setsi pãw ỹ etyn bong do 4 miw sa waa? Nyy hẽ arook bë gedẽ hõm madꞌaak doo?"

¹¹ Hëd nꞌaa bë hꞌyy ganenä nä pãw ky nꞌaa nado bë ỹ maherꞌoot doo? “Bë hyb nꞌaa matakä da Pariséw, Saduséw sa pãw makuj nꞌaa”, näng këh ỹỹ —näng mäh.

"

¹² Ti mꞌ rahꞌyy kadawuung kän nyy dꞌ tahanäng péh. Dooh pãw makuj nꞌaa mahä̃nh rakanꞌyyh do panꞌaa tado bä. Dooh. Pariséw, Saduséw rama metëëk do mahä̃nh Jesus karẽn rakanꞌyyh.

"

¹³ Ti mꞌ hëëj panang Sesareja Pirip häd näng do nedaa badäk doo hẽnh Jesus kajaa bä, tabeaaj kän mä ta ma matëg sa hã:

—Jaa mꞌ ỹỹh, Ajꞌyy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Doo, sa nooh?

"

¹⁴ Ti mꞌ raky hadoo:

—Ta wób noo mꞌ õm mä Jowãw nu gahemꞌuun do paah. Ta wób noo mꞌ õm mä Eriij makũũh. Ta wób noo mꞌ õm mä Jeremiij makũũh. Ta wób noo mꞌ õm mä Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa rod pꞌooj ub dejëp do see paah —näk mä sa kyyh ta hã.

"

¹⁵ —Bë hã ẽnh? Jaa ỹ bë hã ẽnh? —näng mä Jesus sa hã.

"

¹⁶ Ti mꞌ Simaw Peed ky hadoo:

—Õm ti Kristo, Pꞌop Hagä Do Hꞌyyb Däng Doo. Pꞌop Hagä Doo, hedëb hadꞌyyt do Tꞌaah õm —näng mäh.

"

¹⁷ Ti mꞌ Jesus ky hadoo:

—Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa edëng do õm, Simaw, Jonas tꞌaah. Õm wén ky nꞌaa kedëng, dooh ajꞌyy tado bä a hã metëëh do ta ti maherꞌoot doo. Ee, hỹ pong jé hawät do né tii, ta ti a hã metä wät doo."

¹⁸ Ti hyb nꞌaa ỹ ti herꞌoot hahỹỹh: Õm Peed, pä tahanäng doo. Pä tób ta jó ji tama sooh do hadoo da õm. Õm da hã ỹ hꞌyy kaꞌeeh do du nꞌaa doo. Dooh da Ades häd näng doo, dajëb hejój, haja bä hã ỹ hꞌyy kaꞌeeh doo, kahũũm hadꞌyyt da."

¹⁹ Ỹ anoo da a hã hỹ pong jé hawät do bagꞌããs doo gó mabagꞌããs hyb nꞌaa. Hahỹỹ da Gereg kyy me pooj jé hahỹ kerih do kyyh: “Ỹ anoo da a hã hỹ pong jé hawät do bagꞌããs doo bä ta noo tëg. Badäk hahỹỹ bä mamawꞌyyd däk doo, hỹ pong jé kamawꞌyyd däk né dꞌ tii. Badäk hahỹỹ hã masood hõm doo, hỹ pong jé kasood hõm né dꞌ tii.” Pꞌooj ub, sa kariw nꞌaa ta sꞌee hẽnh rabok bä ranoo sa kaser nꞌaa sa tób tëg, sahõnh hẽ rabahegꞌããs hyb nꞌaa ti nuuj jé. Dooh Pꞌop Hagä Do bagꞌããs do noo nyy bä, dooh ta noo tëg nyy bä. Panyyg gó Jesus maherꞌoot Peed. Badäk hahỹỹ bä mananoo doo, hỹ pong jé Pꞌop Hagä Do nanoo do né tii. Badäk hahỹỹ bä manoo doo, hỹ pong jé Pꞌop Hagä Do anoo do né tii —näng mä Jesus kyyh Peed hã.

"

²⁰ Ti mꞌ Jesus mejũũ ranaherꞌoot hyb nꞌaa ta wób sa hã Kristo tado bä.

"

²¹ Ti mꞌ, ti noo gó naa Jesus du doo tamaherꞌoot ta ma matëg sa hã nesaa do tabahoop do panꞌaa ky nꞌaa. Hahỹỹ dꞌ mä ta kyyh:

—Pꞌop Hagä Do karẽn Jerusarẽnh hẽnh ỹ bahõm ër wahë nꞌaa moo gó, Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa yt moo hebꞌooh do sa wahë nꞌaa moo gó, Mosees ky nꞌaa jawꞌyyk do ma mehetëk do sa moo gó na-ããj hẽ hajõng ỹ bahoop hyb nꞌaa, ỹ radajꞌëëp hyb nꞌaa, tamawoob hẽ ta ä̃h tabado däk bä ỹ ganä wät pꞌaa hẽnh hyb nꞌaa —näng mä ta ma matëg sa hã.

"

²² Ti mꞌ Peed naëënh dawë hã. Ti mꞌ taky geꞌỹỹm Jesus, tii dꞌ tanaherꞌoot hyb nꞌaa.

—Dooh. Tii dꞌ edo manäh, Hyb Nꞌaa Jawyk Doo! Dooh ỹ karẽn tii dꞌ a hã —näng mäh.

"

²³ Ti mꞌ Jesus ty kawꞌõõd däk ta wë. Ti mꞌ Peed taky geä̃m wät:

—Jꞌeep! Ahõm mahä̃nh ỹỹ, Nesaa Do Yb! Jesus hꞌyyb hapäh Nesaa Do Yb kyy gó mꞌ Peed herꞌoot doo. Ti hyb nꞌaa tii da Peed tawén ky geä̃m wät. —näng mäh. —Ỹ mahꞌyyb panasꞌëëh. Dooh mahꞌyyb dëë bä Pꞌop Hagä Do karẽn do hã. Ajyy rakarẽn do hã ti mahꞌyyb däk —näng mäh.

"

²⁴ Ti mꞌ sahõnh hẽ ta ma matëg hã Jesus ky hadoo:

—Jé karẽn pé hëp ỹ hata tabahadoo hyb nꞌaa, tawꞌããts hẽ teréd hõm ta hã hẽ tahꞌyy kaꞌeeh doo, tawꞌããts hẽ teréd hõm ta hã hẽ tahyb nꞌaa newëë doo. Tawꞌããts hẽ da tagado hadꞌyyt hẽ tahoop do hëp ỹ nꞌaa. Tawꞌããts hẽ tagadoo hëp ỹ nꞌaa radajëëb bä na-ããj hẽ. Tawꞌããts hẽ ỹ taky daheeh, tawꞌããts hẽ ỹ bawät doo da da ti bawät."

²⁵ Tii dꞌ ỹ wén edoo, badäk hahỹỹ hã ji hawät do takꞌëp kamahä̃n doo, jé tahoop do hëp ỹ nꞌaa jeỹỹm doo, dooh da Pꞌop Hagä Do wë tanu dëë bä. Jé hëp ỹ nꞌaa tahoop do gadoo péh, hëp ỹ nꞌaa tadajëb bä, ta hꞌyyb tym Pꞌop Hagä Do wë da tanu däng."

²⁶ Hëd nꞌaa ji karẽn sahõnh hẽ badäk hahỹ ji ta danäh, ji hꞌyyb tym banesaa hẽnh tahõm bä? Dooh ta säm ji adꞌoo pé ta sꞌee hẽnh ji hꞌyyb tym nahõm hyb nꞌaa."

²⁷ Ta ti ỹ wén herꞌoot, ỹỹh, Ajꞌyy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Doo, ỹ bahyng da Ee bag takꞌëp gabarëëh doo gó, ta ããs sa daheeh. Tii bä da ramoo bok do pénh da ỹ banoo sahõnh hẽ sa hã ta säm."

²⁸ Baad bë ỹ maherꞌoot. Ta wób babä ër mahang habong doo, rahapäh nä da ỹỹh, Ajꞌyy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Do ỹ du doo noo gó ỹ bagꞌããs do hã ỹ bagꞌããs doo. Radejëp do pooj jé rahapäh nä da tii. Né hup ỹ né hẽ ta ti ỹ herꞌoot doo —näng mä Jesus kyyh.

"

17

¹ Ti mꞌ ji moo oow see pé sa ä̃ jawén paa bä mꞌ, Jesus mahũũm ta sii Peed, Tsijaag, Jowãw daheeh. Tsijaag hỹỹj mä ti Jowãw. Ti mꞌ rabasꞌëëg kän waëë pꞌop nu däk do hã. Sa mab hẽ mꞌ rabasëëk."

² Ti mꞌ Jesus kawareem däk sa matym gó. Ta see hado däk mäh. Papỹỹj bag hadoo mä Jesus mamets gabarꞌëëng däk. Takꞌëp mä ta saroor bahawag däk, ta bag hadoo mäh."

³ Ti mꞌ pꞌooj ub habong do paa Eriij, Mosees häd enäh do rakasꞌee bꞌëëh sa matym gó. Jesus sii mꞌ raberꞌoot.

"

⁴ Ti mꞌ Peed ky hadoo Jesus hã:

—Takꞌëp Hyb Nꞌaa Jawyk Doo, —näng mäh —tawꞌããts hẽ babä ër hã! —näng mäh. —Makarẽn bä tamawoob hẽ ta tób nꞌaa ỹ temaa toonh. Sét hẽ a tób, sét hẽ Mosees tób, sét hẽ Eriij tób —näng mäh.

"

⁵ Ti mꞌ Peed berꞌoot nä bä nayyw mä wë puh gabarëëh do tabadäng sahõnh hẽ sa hã. Wë puh gó mꞌ Pꞌop Hagä Do berꞌoot. Hahỹỹ dꞌ mä ta kyyh:

—Hahỹ tah ỹỹ, takꞌëp ỹ kamahä̃n doo. Baad ỹ hꞌyy gadajang ta wë. Bë maa newë, bë ky dahé ta kyyh —näng mäh.

"

⁶ Pꞌop Hagä Do kyyh Jesus ma matëg ramaa napäh bä mꞌ, tũũ mꞌ rabehyy bꞌëëh takꞌëp rabeꞌỹỹm do hyb nꞌaa. Tũũ mꞌ sa maboor me rabehyy bꞌëëh."

⁷ Ti mꞌ Jesus bana sa wë, ti mꞌ sa hã tamoo däng bä mꞌ taky hadoo:

—Bë asꞌëëg bëh! Bë eỹỹm manäh! —näng mäh.

"

⁸ Ti mꞌ rabahegꞌããs bä mꞌ, jããm hẽ Jesus rahapäh. Dooh boo mꞌ Jesus pa habꞌëëh do paah.

"

⁹ Ti mꞌ rabahyk bä mꞌ Jesus mejũũ ranaherꞌoot hyb nꞌaa rahapäh doo. Hahỹỹ dꞌ mä ta kyyh:

—Bë herꞌood manä ta wób hã bë hapäh doo, Ajꞌyy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Do ganä wät bä kä dejëp do mahang —näng mäh.

"

¹⁰ Ti mꞌ rabeaanh ta hã:

—Hëd nꞌaa, Kristo kajaa do pooj jé Eriij mꞌ matëëh Mosees ky nꞌaa jawꞌyyk do ma mehetëk do raherꞌood bä? —näk mä sa kyyh.

"

¹¹ Ti mꞌ Jesus ky gadoo:

—Se hub né hẽ. Eriij matëëh né da sahõnh hẽ tabenäm hyb nꞌaa —näng mäh."

¹² —Ti hadoo né hẽ, bë ỹ maherꞌoot hahỹỹh: Eriij ewäd hyng né hẽ. Ewäd hyy né paawä, dooh rahꞌyy genä bä ta hã, dooh ramepëë bä. Rahꞌyy kajäk doo da né hẽ rabadꞌoo paa ta hã. Ta hã rabadꞌoo doo da, sa moo gó ỹỹh, Ajꞌyy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Doo, ỹ ahoop da na-ããj hẽ —näng mä Jesus kyyh.

"

¹³ Tii bä mꞌ ta ma matëg rahꞌyy kadawuung kän: Jowãw nu gahemꞌuun do paa ky nꞌaa Jesus herꞌoot wät. Rukas 1.17 hã na-ããj hẽ takerii däk hahỹ ky nꞌaa. Eriij makũ bawäd wät doo da Jowãw bawät paah. Ti hyb nꞌaa ti né hẽ ti Eriij Jesus wén näng, Eriij tanado né paawä. Dooh Jowãw hã Eriij makũ kesog bä, jããm hẽ tabawäd wät doo da tabawäd wät.

"

¹⁴ Ti mꞌ Jesus rakajaa bä kä mꞌ hajõk do rababꞌëëh bä, sa see ana ta wë. Ta taron nu paa me mꞌ tabahyy häng ta wë."

¹⁵ Ti mꞌ taky hadoo:

—Hyb Nꞌaa Jawyk Doo —näng mäh. —Matꞌyyd mehĩĩn tah ỹỹ —näng mäh. —Mera. Tũũ takepëëd hadꞌyyt hẽ, tsanamäts däk. Takꞌëp nesaa do tabahoop. Ta hã ta nahëë adëë bä, hajõõ nuu me tëëg hõõ gó takadewëës. Ta me tabahop na-ããj hẽ —näng mäh."

¹⁶ —Ỹ mana wät a ma matëg sa wë. Dooh rahaja bä rado hõm bä ta nahëëh —näng mä ajꞌyy kyyh.

"

¹⁷ Ti mꞌ Jesus ky hadoo:

—Baad Pꞌop Hagä Do hã hꞌyy kanaꞌeeh do bëëh, da hẽ badäk hahỹỹ bä habok doo! Baad nado bë hꞌyyb tym —näng mäh. —Hajõõ nuu me ỹ bawät nä gꞌeeh bë mahang bë ky dahé däk hyb nꞌaa kä? Ỹ hãd hꞌyyb napan däg bë hã, hã ỹ bë hꞌyy kanasadä nä do hyb nꞌaa —näng mäh. —Bë mana bꞌëëp pahëëw —näng mäh.

"

¹⁸ Ti mꞌ karapꞌaar hꞌyyb nesaa doo, pahëëw hã hadäk doo, Jesus geä̃m wät tabanyyh hyb nꞌaa. Ti mꞌ karapꞌaar hꞌyyb banä kän pahëëw hã hadäk do paah. Ti noo gó né hẽ karapee bahasꞌoo däk.

"

¹⁹ Ti mꞌ sa mꞌaa hẽnh mä ta ma matëg rabeaanh ta hã:

—Hꞌëëd hyb nꞌaa ãã wén nahajaa ãã habëë hõm bä karapꞌaar hꞌyyb nesaa doo? —näk mäh.

"

²⁰ Ti mꞌ Jesus ky hadoo sa hã:

—Dooh baad Pꞌop Hagä Do hã bë hꞌyy kae nä do hyb nꞌaa bë wén nahajaa —näng mäh. —Né hup ỹ né hẽ hahỹ ỹ herꞌoot doo: Motaad häd näng do tym nu nadꞌëët do ta tym. Ti tahanyy bä paawä bë hꞌyy kaꞌeeh doo, tii bꞌ bë haja paawä hahỹ waëë bë mejũũ takahỹỹd häng hyb nꞌaa. Bë paawä taky daheeh. Kanahën dꞌos hẽ né paawä baad bë hꞌyy kae bä, dooh paawä bë nahajaa péh —näng mäh. ["

²¹ —Jããm hẽ Pꞌop Hagä Do hã ji ky nꞌaa etsẽẽ doo me, ji noo kanawa doo me, ta ti hadoo pé karapꞌaar hꞌyyb nesaa do banyyh —näng mäh.]

"

²² Ta jawén mäh, Garirej häj nꞌaa bä mꞌ rakataa bä mꞌ, Jesus ky hadoo sa hã:

—Ỹỹh, Ajꞌyy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Doo, ỹ da ranꞌoo däk da ta wób sa moo gó."

²³ Ỹ radajꞌëëp da. Tamawoob hẽ ta ä̃ jawén paa bä, ỹ ganä wät da pꞌaa hẽnh —näng mä Jesus ta ma matëg sa hã.

Ti mꞌ rahꞌyy ketón bong mä taherꞌoot do hyb nꞌaa.

"

²⁴ Tii kä mꞌ, Kapar-Naũm bä Jesus rakajaa do jawén paa bä mꞌ, Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa dajẽẽr nꞌaa Judah buuj rahepak do taa nꞌaa rabana Peed wë, ti mꞌ rabeaanh:

—Äkä? Dooh bë ma matëg epaag bä Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa dajẽẽr nꞌaa ër hepak doo? —näk mäh.

"

²⁵ —Tahepak né hẽ —näng mä Peed kyyh sa hã.

Ti mꞌ badah, tób gó Peed bajëë suun bä kä, Peed ky ganyyh do pooj jé, Jesus eaanh mä ta hã:

—Nyy da a hã, Simaw? —näng mäh. —Sa wahë nꞌaa hedoo do häj nꞌaa bä, jaa hã ramejũũ rabepꞌaak häj nꞌaa wahë nꞌaa hã kahepak doo? Sa taah hã ramejũũ repꞌaak, ta wób ta sꞌee hẽnh naa ramejũũ gꞌeeh hepꞌaak? —näng mäh.

"

²⁶ Ti mꞌ Peed ky hadoo:

—Ta sꞌee hẽnh naa ti hepꞌaak —näng mäh.

Ti mꞌ Jesus ky hadoo:

—Tii dꞌ tado bä, sa taah, sa karapee, dooh repꞌaak péh Panyyg gó Jesus behꞌũũm Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa dajẽẽr nꞌaa rahepak do ky nꞌaa. Jesus, ta ma matëg na-ããj hẽ, dooh paawä repaag bä Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa dajẽẽr nꞌaa. Pꞌop Hagä Do Tꞌaah né ti Jesus. Ti né Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa danäh paawä. Ti hyb nꞌaa dooh paawä ji mejõ bä tepaag hõm bä Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa dajẽẽr nꞌaa. —näng mäh."

²⁷ Ti hado né paawä, hahỹỹ dꞌ mabadꞌoo dajẽẽr gedaag nꞌaa rakawanajꞌããn hyb nꞌaa: Awëëj karajꞌaa majat bä. Tahꞌỹỹb matakyg. Mado däg pooj jé a mo hajꞌaa tahꞌỹỹb, manoo gegãã, tii bꞌ ta noo gó mawꞌyyt da moweed tëg hawak do sꞌëëb. Tii me mepaag sa hã, hã ỹ naa, a hanaa rakarẽn doo —näng mä Jesus kyyh Peed hã.

"

18

¹ Ti mꞌ ti noo gó ta ma matëg rabana Jesus wë ti mꞌ rabeaanh:

—Ny hadoo do sa bahä̃nh hyb nꞌaa jawyk doo, hỹ pong jé hawät do bagꞌããs doo bä? —näk mäh.

"

² Ti mꞌ karapee tꞌaah Jesus naëënh, ti mꞌ tamaherꞌoot mä sa mahang tabagꞌëëd däk hyb nꞌaa."

³ Ti mꞌ taky hadoo:

—Bë hꞌyyb bë wanereem bä, hahỹ karapee hadoo bë bahadoo hyb nꞌaa bë hꞌyyb gó, Tawꞌããts hẽ karepé hꞌyy kaꞌeeh doo da ji hꞌyy kaꞌeeh. Karepé taah dooh raky sëëw bä. Baad ragadoo ji herꞌoot doo. Rahꞌyy kaꞌeeh ji hã nayyw hẽ. Jesus karẽn karepé hꞌyyb hadoo ji hꞌyyb hado däk Pꞌop Hagä Do wë. dooh tabadꞌop hẽ bë haja bä hỹ pong jé hawät do bagꞌããs do karapee bë do bä. Né hup ỹ né hẽ ta ti ỹ herꞌoot doo."

⁴ Ti hyb nꞌaa jé ta daaj hẽ kadaduu doo, hahỹ karapee hyb nꞌaa sakog is doo da tabahadoo hyb nꞌaa, ti né hẽ ti sahõnh hẽ sa bahä̃nh hyb nꞌaa jawyk do hỹ pong jé hawät do bagꞌããs doo bä —näng mä Jesus.

"

⁵ Ti mꞌ ahõm nä ta kyyh:

—Hät ỹỹ gó hahỹ karapee tꞌaah hadoo do see gadoo péh, ỹ né ti tagadoo —näng mäh.

"

⁶ Ti mꞌ taky hado kän:

—Baad nado né paawä pä ta jawyyg nꞌaa ji hã ranu hũũ däg bä, ji radawäts tu tame tꞌõp ji pahä̃s hyb nꞌaa, ti bahä̃nh takꞌëp baad nado ji hã da, ky nꞌaa netsëëh do seeh, hahỹ karapee hedoo doo, hã ỹ hꞌyy kaꞌeeh do ji hꞌyyb tatug bä nesaa do tamoo wät hyb nꞌaa —näng mäh.

"

⁷ —Takꞌëp da rabahoop nesaa do ta säm, badäk hahỹỹ hã habong doo, nesaa do ta wób ramoo bok do du nꞌaa doo! Tanyy hadꞌyyt né hẽ nesaa do hã ji tahꞌyyb tatuk doo. Ti hado né paawä da, takꞌëp nesaa do ahoop da nesaa do hã hꞌyyb tatuk do du nꞌaa doo!"

⁸ Ti hyb nꞌaa, a moo hyb nꞌaa, a tsyym hyb nꞌaa nesaa do mamoo wäd bä, tawꞌããts hẽ paawä magakyd hõm a mooh. Madawäts hõm. Tawꞌããts hẽ mabasëëk hỹ pong jé Pꞌop Hagä Do wë sét a mooh, sét hẽ a tsyym, tëëg hõõ gó, nadëëk doo gó, õm Pꞌop Hagä Do awꞌoong hõm mahä̃nh, pawóp hẽ tado bä a mooh, a tsyym."

⁹ A matym hyb nꞌaa nesaa do mamoo wäd bä, tawꞌããts hẽ paawä a matym mado nyyh. Madawäts hõm. Tawꞌããts hẽ mabasëëk hỹ pong jé Pꞌop Hagä Do wë sét hẽ a matym, tabanesaa hẽnh tëëg hõõ gó, õm Pꞌop Hagä Do awꞌoong hõm mahä̃nh, pawóp hẽ tado bä a matym —näng mä Jesus kyyh.

"

¹⁰ Ti mꞌ Jesus ky hadoo:

—Baad bë ỹ maherꞌoot hahỹỹh: Ee hỹ pong jé hawät do wë hadꞌyyt hẽ rahajaa rakajaa ããs, hahỹ hyb nꞌaa sakog is do sa hagã nꞌaa. Ti hyb nꞌaa bë ty nꞌaa gesyyg manä hahỹ hyb nꞌaa sakog is do seeh. ["

¹¹ Ỹỹh, Ajꞌyy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Doo ỹ ahyng babä ỹ bedꞌëëp hyb nꞌaa ta sꞌee hẽnh habong do paa Pꞌop Hagä Do mahä̃nh —näng mäh.]

"

¹² Ti mꞌ panyyg gó tamaherꞌoot mäh:

—100 bꞌéé ajꞌyy masããh see takanapëë wäd bä, dooh gꞌeeh ta danäh eréd dó 99 hadoo do ta masããh waëë hẽnh, kanapëë wät do tabesoos hyb nꞌaa?"

¹³ Ti tabawꞌyyt bä kä, takꞌëp da tatsebé ta masꞌãã kanapëë wät do paa hyb nꞌaa. Bꞌéé 99 hadoo do hyb nꞌaa tatsebee né paawä, ta bahä̃nh tatsebé kanapëë wät do paa hyb nꞌaa. Né hup ỹ né hẽ ta ti ỹ herꞌoot doo."

¹⁴ Masããh danäh badꞌoo doo da, dooh bë Yb hỹ pong jé hawät do karẽn bä dawëë ta mahä̃nh hahỹ hyb nꞌaa sakog is do see tawäd bä.

"

¹⁵ —A hỹỹj ky nꞌaa hadoo doo, a nemuun Pꞌop Hagä Do hã hꞌyy kaꞌeeh doo, baad nadoo do tamoo wäd bä [a wë], ahõm ta wë a mab hẽ. Tsyt hẽ, bë mꞌaa hẽnh mamaherꞌood baad nadoo do tamoo wäd wät doo. Õm taky dahé bä, bë hꞌyyb hata däg pꞌaa hẽnh ta tii."

¹⁶ Õm taky nadahé bä, takanarẽn bä tamaa newë bä ta hã maherꞌoot doo, matsyyd tii bä Pꞌop Hagä Do hã hꞌyy kaꞌeeh do seeh. Makarẽn bä, sét hẽ matsyyd, makarẽn bä pawóp hẽ matsyyd, a sii rabahõm hyb nꞌaa ta wë, pawóp hẽ, tamawoob hẽ ky nꞌaa maa napäh do tabanäng hyb nꞌaa sahõnh hẽ ta ti hedoo pé ji kanerꞌoot bä. Tii da né hẽ Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa jawꞌyyk do mejũũ ji badꞌoo. Dew-Teronom 19.15 hã kerii däk doo da."

¹⁷ A sii mamahũũm do sa kyyh na-ããj hẽ takanarẽn bä tamaa newë bä, taky nadahé bä, tii bä mamaherꞌood sahõnh hẽ hã ỹ hꞌyy kaꞌeeh do sa hã. Hajõk do sa kyyh tamaa nanewë bä, taky nadahé nä bä, tii bä Pꞌop Hagä Do sa hꞌyyb gó nahapäh do see hado däk bë hã bë hỹỹj ky nꞌaa hedoo do paah. Ër uuh dajẽẽr gedaag nꞌaa Roma buuj hã ji hepak doo, raty nꞌaa gesꞌyyk do hado däk tii bä bë hã bë hỹỹj ky nꞌaa hedoo do paah —näng mä Jesus.

"

¹⁸ Ti mꞌ taky hadoo ẽnh ta ma matëg sa hã:

—Baad bë ỹ maherꞌoot hahỹỹh: Badäk hahỹỹ bä bë nanoo doo, hỹ pong jé Pꞌop Hagä Do nanoo do né hẽ tii. Badäk hahỹỹ bä bë anoo doo, hỹ pong jé Pꞌop Hagä Do anoo né tii dꞌ ẽnh. Né hup ỹ né hẽ ta ti ỹ herꞌoot doo —näng mä Jesus.

"

¹⁹ Ti mꞌ Jesus ky hadoo ẽnh:

—Ta see bë ỹ maherꞌoot nä: Badäk hahỹỹ bä, pawóp hẽ bë wób séd hã bë hꞌyyb hedo bä bë ky nꞌaa etsẽẽ do hã, Ee hỹ pong jé hawät do anoo né da bë hã."

²⁰ Bë hã tawén noo, pawóp hẽ, tamawoob hẽ hëp ỹ nꞌaa rakahetꞌaa bä, sa mahang ỹ bawät do hyb nꞌaa —näng mäh.

"

²¹ Ti mꞌ Peed bana kän Jesus wë, ti mꞌ teaanh mäh:

—Ma matëg, nyy hẽ nuu me makarẽn ỹ hyb nꞌaa mabaan hä̃j ỹ ky nꞌaa hedoo doo, baad nadoo do tamoo wäd bä hã ỹỹ? Setsi nuu me apäh ỹ hyb nꞌaa mabaan? —näng mäh.

"

²² Ti mꞌ Jesus ky gadoo:

—Setsi nuu me nado mamabaan —näng mäh. —Tawꞌããts hẽ hahỹỹ dꞌ mabadꞌoo: Mahyb nꞌaa mabaan hõm hadꞌyyt hẽ Hahỹỹ da Gereg kyy me takerii däk: “Tawꞌããts hẽ 77 nuu me mahyb nꞌaa mabaan.” Ji hyb nꞌaa mabaan hadꞌyyt hẽ tahanäng pé mꞌ tii. —näng mäh.

"

²³ —Ta tii da ỹ wén mejũũ, hahỹ panyyg ky nꞌaa hadoo do hyb nꞌaa hỹ pong jé hawät do bagꞌããs do ky nꞌaa: Ti awät hëëj bagã nꞌaa. Kũũt enäh ta karom ta wë. Tii bä tanaëënh ta wë ta karom sa kũũt rabepꞌaak hyb nꞌaa."

²⁴ Tii bä, tadu doo bä sa sii taberꞌoot doo, ramanaa ta wë ta karom see takꞌëp kũũt eh doo. 10 miw moweed takꞌëp ky nꞌaa gebah do ta kũũt."

²⁵ Tanahajaa do hyb nꞌaa tepaag bä, takꞌëp ta bahä̃nh haeh do hyb nꞌaa ta kũũt, ta kariw nꞌaa mejũũ rabesëëm hõm hyb nꞌaa ta ti ta karom, ta karom ỹỹm, ta taah, sahõnh hẽ ta wë hanäng do na-ããj hẽ, ta kũũt säm hata.

"

²⁶ —Tii bä, ta taron nu paa me ta karom bahyy häng ta wë, ti mꞌ takꞌëp tabetsẽẽ ta hã. Hahỹỹ dꞌ ta kyyh: “Nayyw hẽ kawajꞌããn manä wë ỹỹ”, näng. “Magadaa bä, sahõnh hẽ kũt ỹỹ ỹ epꞌaak da a hã”, näng."

²⁷ Ti ta kariw nꞌaa tꞌyyd mehĩĩn kän. Ti tabawug hõm sahõnh hẽ ta kũũt, ti mꞌ tabanoo baad tabahõm hyb nꞌaa.

"

²⁸ —Ti ta karom anyyh ta kariw nꞌaa tób bä naa. Tamahõm me takataa ta da hadoo do see ta wë kũũt näng doo. 100 moweed its ta kũũt. Ti tamaso däk ta da hadoo doo, ta garagoor gamaso däk, ti taky hadoo: “Nayyw hẽ mepaag a kũũt!”, näng.

"

²⁹ —Ti ta taron nu paa me ta da hadoo do bahyy häng ta wë, ti takꞌëp tabetsẽẽ ta hã: “Nayyw hẽ kawajꞌããn manä wë ỹỹ”, näng. “Magadaa bä, sahõnh hẽ kũt ỹỹ ỹ epꞌaak da a hã”, näng.

"

³⁰ —Tii bä, takꞌëp tabetsꞌẽẽ né paawä, dooh takarẽn bä tamaa newë bä ta da hadoo do etsẽẽ doo. Ti tamejũũ ta da hadoo do radawäts gëët hyb nꞌaa ta kũũt tabepꞌaak bä kä."

³¹ Ti takꞌëp häj nꞌaa wahë nꞌaa karom wób rahꞌyy kawajꞌããn bong nyy da ta ti karom badꞌoo ta da hadoo do wë rabahapäh bä. Tii bä rabahõm kän sa kariw nꞌaa wë, ti ramaherꞌoot ta ti karom ky nꞌaa.

"

³² —Tii bä sa kariw nꞌaa mejũũ ranaëënh ta ti ta karom. Ti taky hadoo ta hã: “Karom ky nesaa do õm!”, näng. “Sahõnh hẽ a kũũt ỹ bawug hõm takꞌëp hã ỹ mabetsẽẽ do hyb nꞌaa."

³³ Tawꞌããts hẽ matꞌyyd mehĩĩn wäd paawä a da hadoo doo, õm ỹ tꞌyyd mehĩĩn wät doo da”, näng."

³⁴ Tii bä kawajꞌããn gó ta kariw nꞌaa bahaëëj däk ta karom ragadahewꞌëës doo bä hagã nꞌaa sa hã, karom rarejãã hyb nꞌaa sahõnh hẽ ta kũũt tabepaag hõm bä kä —näng mä Jesus. Panyyg gó tabehꞌũũm.

"

³⁵ Ti mꞌ taky hado kän:

—Sa kariw nꞌaa badꞌoo doo da, tii da Ee hỹ pong jé hawät do badꞌoo da sahõnh hẽ bë hã, bë hꞌyyb gó naa bë hyb nꞌaa manabaan bä bë hỹỹj ky nꞌaa hedoo doo —näng mä Jesus kyyh.

"

19

¹ Ti mꞌ Jesus bahajaa bä kä ta ti taherꞌoot doo, teréd hõm Garirej häj nꞌaa. Ti mꞌ Judah häj nꞌaa hẽnh tabahõm, tamii Joradãn tamyyj däk hã hadäk do hëëj."

² Hajõk mä ta jawén hahꞌũũm. Nahëë enäh do sa mahang habok do taheso hõm.

"

³ Ti mꞌ Pariséw wób rabana ta wë rametyy hyb nꞌaa mꞌ. Hahỹỹ da mꞌ rakeꞌaanh:

—Ër ky nꞌaa jawꞌyyk do anoo gꞌeeh daap hẽ né hẽ ajꞌyy eréd hõm bä ta ỹỹm, dooh hyb nꞌaa pé né paawä? —näk mäh.

"

⁴ Ti mꞌ Jesus ky hadoo:

—Dooh bë nerꞌood bä gꞌeeh Pꞌop Hagä Do kyy kerih do hã, nyy da sahõnh hẽ tadu dahäng noo gó Pꞌop Hagä Do ajꞌyy ỹỹnh daheeh tapehuunh?"

⁵ Hahỹỹ da takerih Pꞌop Hagä Do kyyh: “Ti hyb nꞌaa kä ajꞌyy kä ta yb, ta ỹỹn mahä̃nh kä sa mꞌaa hẽnh kä, tagatëë hyb nꞌaa ta ỹỹm kä. Takatëë jawén paa bä sét rabahado padëëk ta ỹỹm daheeh”, Genesis 2.24 näng mäh."

⁶ Ti hyb nꞌaa pawóp hẽ ranado bong. Sét hado däg kän. Ti hyb nꞌaa séd hã Pꞌop Hagä Do ata däk doo, dooh tahaja bä ji etyn bä —näng mä Jesus kyyh Pariséw sa hã.

"

⁷ Ti mꞌ raky hadoo:

—Tii dꞌ tado bä, hꞌëëd hyb nꞌaa Mosees mejũũ ji erii däk ji ỹỹm ji eréd hõm do heen nꞌaa, tii bꞌ ji mejõ hõm tabahõm hyb nꞌaa? —näk mä Pariséw sa kyyh.

"

⁸ Ti mꞌ Jesus ky hadoo:

—Ta tii da Mosees wén nꞌoo däk bë hã, bë nabuj kehꞌũũm do hyb nꞌaa. Tadu dahäng noo gó dooh ta tii da tahado bä."

⁹ Ti hyb nꞌaa bë ỹ maherꞌoot hahỹỹ da: Jé ta ỹỹm heréd hõm doo, dooh né paawä ta patug tawadꞌii bä, tii bä ỹỹnh see hã takatꞌëë däg bä, nesaa do tamoo wät, ta ỹỹm hꞌyyb tarejãã tii kä —näng mä Jesus kyyh.

"

¹⁰ Ti mꞌ ta ma matëg raky hadoo ta hã:

—Tii dꞌ tahado bä ji ỹỹm ji patug ky nꞌaa hã, tawꞌããts hẽ dooh ji katꞌëë bä —näk mäh.

"

¹¹ Ti mꞌ Jesus ky gadoo:

—Dooh sahõnh hẽ rahaja bä ragado bä tii. Jããm né hẽ Pꞌop Hagä Do anoo do gadoo rakanetëë doo."

¹² Ajyy wób dooh tahaja bä rakatꞌëë bä pooj jé rabenäng bä ta nyy né hẽ tii. Ajyy wób dooh rahaja bä rakatꞌëë bä ta wób ramoo bok do hyb nꞌaa sa hã. Ta wób rahꞌëëd ehõk do hyb nꞌaa tahanäng pé tii. Tii da pꞌooj ub sa kariw nꞌaa wób rabadꞌoo sa karom hã. Ta wób rakanetëë hỹ pong jé hawät do bagꞌããs do hyb nꞌaa. Jé hajaa do ji kanatëë do tagado bä, tawꞌããts hẽ tagadoo —näng mä Jesus.

"

¹³ Ti mꞌ ta wób ramenaa karepé nedꞌëëd is do Jesus wë, sa hã Jesus moo däng hyb nꞌaa, Pꞌop Hagä Do hã taky nꞌaa etsẽẽ hyb nꞌaa sa hyb nꞌaa. Ti mꞌ ta ma matëg rageꞌỹỹm mä karepé menꞌaa doo."

¹⁴ Ti mꞌ Jesus ky hadoo:

—Na ramena karepé wë ỹỹ. Bë geä̃m manäh. Hahỹ karepé hꞌyy kaꞌeeh do hadoo, ti né hẽ hỹ pong jé hawät do bagꞌããs do karapee hedo padëëk doo —näng mäh.

"

¹⁵ Tii bä mꞌ sa nu gadꞌoo bä mꞌ tamoo däng, ta ky nꞌaa edëë bong mäh. Ti mꞌ tatsyym kadoo, tabahõm.

"

¹⁶ Ti mꞌ ajꞌyy see bana Jesus wë, teaanh Jesus hã:

—Ma matëg! —näng mäh. —Hꞌëëd baad hadoo do ỹ moo wät da edëb hadꞌyyt do ỹ gadoo hyb nꞌaa, Pꞌop Hagä Do pa ỹ bawät hyb nꞌaa kä? —näng mä ajꞌyy kyyh.

"

¹⁷ Ti mꞌ Jesus ky hadoo ta hã:

—Hëd nꞌaa baad hadoo do ky nꞌaa, hã ỹ meaanh? —näng mäh. —Jããm hẽ sét hẽ baad hadoo doo, Pꞌop Hagä Doo. Tawꞌããts hẽ maky dahé ta ky nꞌaa jawꞌyyk doo, makarẽn bä magadoo edëb hadꞌyyt doo —näng mäh.

"

¹⁸ —Ny hadoo doo? —ajꞌyy eaanh mäh.

Ti mꞌ Jesus ky hadoo:

—“Manaboh manä a da hadoo doo. Aä̃ manä a ỹỹm nadoo do sii, a patug nadoo do sii. Etsëëg manäh. Daap hẽ maky nꞌaa tapa manä ta wób."

¹⁹ Mawehëë a yb, mawehëë a ỹỹn. Esodo 20.12-16, Dew-Teronom 5.16-20 Makamahä̃n a da hadoo doo, a hã makamahä̃n doo da” Rewitikos 19.18 —näng mä Jesus.

"

²⁰ Ti mꞌ ajꞌyy ky hadoo:

—Ỹ panyyg kadeheeh né hẽ tii hã —näng mäh. —Hꞌëëd ti hawät ỹ moo wät? —näng mäh.

"

²¹ Ti mꞌ Jesus ky hadoo:

—Makarẽn bä baad hadꞌop doo da mawäd bä Pꞌop Hagä Do matym gó, abaaj hõm, mesëëm hõm a wë hanäng doo. Manꞌoo ta säm paa kasꞌuut do sa hã. Tii dꞌ madoo bä hỹ pong jé magadoo da takꞌëp baad hadoo do Pꞌop Hagä Do hanaa. Ti jawén ana kä wë ỹỹ, hëp ỹ hata mabahadoo hyb nꞌaa kä —näng mä Jesus kyyh ta hã.

"

²² Ti mꞌ ajꞌyy maa napäh bä Jesus herꞌoot doo, ahõm kän Jesus mahä̃nh. Hꞌyy katón wät mäh, takꞌëp tawekãp do hyb nꞌaa."

²³ Ti mꞌ Jesus ky hadoo ta ma matëg sa hã:

—Hejoonh né hẽ wekãp do sa hã hỹ pong jé hawät do bagꞌããs do karapee nꞌaa rabahadoo hyb nꞌaa. Né hup ỹ né hẽ ta ti ỹ herꞌoot doo —näng mäh."

²⁴ —Hejooj né paawä kameer hã tatabëëj bä gatsꞌuus doo gó, ta bahä̃nh tabahejoonh wekãp do sa hã Pꞌop Hagä Do bagꞌããs do karapee nꞌaa rabahadoo hyb nꞌaa —näng mäh.

"

²⁵ Ta ti ta ma matëg ramaa napäh bä mꞌ, takꞌëp mä rameuuj bong, ti mꞌ raky hadoo:

—Jaa ẽnh ti Pꞌop Hagä Do wë hasëëk ẽnh? —näk mäh.

"

²⁶ Ti mꞌ Jesus ty gadäg däk sa wë, ti mꞌ taky hadoo:

—Ji daaj hẽ dooh né ji haja bä Pꞌop Hagä Do wë ji asꞌëëg bä. Ti hadoo né hẽ, dooh Pꞌop Hagä Do nahajaa péh. Ti hajaa ta wë ji tamasäk —näng mäh.

"

²⁷ Ti mꞌ Peed ky hadoo:

—Sahõnh hẽ ãã beréd hõm a hataa ãã bahadoo hyb nꞌaa. Hꞌëëd da ãã gadoo ta säm? —näng mäh.

"

²⁸ Ti mꞌ Jesus ky hadoo sa hã:

—Sahõnh hẽ papuuj tabahadoo bä kä, sa wahë nꞌaa hehꞌäät do tyng nꞌaa jó, takꞌëp hetsooh do jó, Ajꞌyy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Do basooh bä kä, tadu doo bä kä tabagꞌããs doo, bëëh, 12 hedoo doo, hëp ỹ hata hadoo doo, bë na-ããj da bë atꞌoonh da 12 bagã nꞌaa tyng nꞌaa jó, 12 Isaraéw taah panaa bë bagꞌããs hyb nꞌaa, bë ky nꞌaa etyy hyb nꞌaa. Né hup ỹ né hẽ ta ti ỹ herꞌoot doo."

²⁹ Hëp ỹ nꞌaa heréd hõm pé ta tób, heréd hõm do ta wakããn, ta ä̃nh, ta yb, ta ỹỹn, ta taah, ta joom banäng doo, 100 nuu me bahä̃nh do hajõng do tagadoo da baad hadoo do ta mabaj. Ta jawén kä, hỹ pong jé kä tagadoo da edëb hadꞌyyt doo. Pꞌop Hagä Do pa tabawäd hadꞌyyt da."

³⁰ Hajõk babä hyb nꞌaa jewyk do wób, ta jawén kä hyb nꞌaa sekog padäg its da hỹ pong jé. Hajõk babä hyb nꞌaa sekog is do wób kä ti noo gó kä hyb nꞌaa jewyg kän da —näng mä Jesus kyyh.

"

20

¹ Ti mꞌ Jesus ky hadoo:

—Ta ti ỹ wén herꞌoot, joom danäh badꞌoo doo da hahỹ panyyg hã, ti hadoo hỹ pong jé hawät do bagꞌããs doo bä Hahỹ panyyg hã Jesus metëëh nyy da ta jawén hyb nꞌaa jewyk do wób hyb nꞌaa sekog padäg its hỹ pong jé, hyb nꞌaa sekog is do wób hyb nꞌaa jewyg padëëk na-ããj hẽ. —näng mäh. —Bäp paa joom danäh bahõm kän ajyy tabatsꞌyyt hyb nꞌaa ta joom uwa häd näng do mahang ramoo bok hyb nꞌaa."

² Sét hẽ moweed denaari häd näng do taky däng sa hã ta säm, sét adëb bä ramoo bok do säm. Baad ub mä ti sa hã. Tii bä ta joom banäng hẽnh tamejũũ ramoo bok.

"

³ —Tii bä, pꞌop däg papỹỹj, pꞌaa hẽnh tabahõm kän rabahesäm hẽnh ajyy wób tabatsꞌyyt hyb nꞌaa. Tii bä tabahapäh moo nabok doo."

⁴ Ti taky hadoo sa hã: “Bë na-ããj hẽ bë ahõm jóm ỹ uwa mahang bë moo bok hyb nꞌaa. Baad hadoo do ỹ bepꞌaak bë hã”, näng."

⁵ Ti rabahõm kän. Ti pꞌaa hẽnh tabahõm wasyk, tug bä na-ããj hẽ, ta wób tabatsꞌyyt hyb nꞌaa ta wë ramoo bok hyb nꞌaa."

⁶ Edah papỹỹj badëë hyng bä kä, sét nuu me tabewäd nä. Ti anäng nä ta wób moo nabok doo. Ti tabeaanh sa hã: “Hëd nꞌaa adëb yd jé dooh bë moo boo bä?”, näng."

⁷ “Dooh ãã hatsꞌyyt pé sa sii ãã moo bok hyb nꞌaa”, näk sa kyyh. Ti joom danäh ky hadoo: “Bë na-ããj hẽ bë ahõm jóm ỹ uwa mahang bë moo bok hyb nꞌaa”, näng ta kyyh.

"

⁸ —Tii, papỹỹj badëë hyng bä kä, joom danäh ky hadoo moo bok do sa wahë nꞌaa hã: “Manaëëj sahõnh hẽ moo bok doo. Manꞌoo sa hã ramoo bok do säm. Pooj jé manoo tagadëëg ub kajaa do ramoo bok do säm. Tagadëëg ub mabanoo pooj jé kajꞌaa do ramoo bok do säm”, näng.

"

⁹ —Ti tanaëënh tagadëëg ub kajꞌaa doo. Sét kenꞌyyh ragadoo sét hẽ moweed denaari häd näng do ramoo bok do säm."

¹⁰ Tii bä kä, pooj jé kajꞌaa doo, ti bahä̃nh redꞌoo ragadoo. Ti hadoo né hẽ, séd pénh né hẽ ragadoo."

¹¹ Ragadoo do jawén paa bä kä, raky nꞌaa hajẽm. Baad nado sa hã ta danäh badꞌoo doo da."

¹² Hahỹỹ dꞌ sa kyyh: “Hahỹ ajyy tagadëëg ub matsyyd hõm doo, jããm hẽ sét hẽ oor its ti ramoo bok”, näk. “Ãã takꞌëp ãã moo boo paawä, tabajuu bä, ãã gadoo do pénh ragadoo”, näk sa kyyh.

"

¹³ —Tii dꞌ né paawä sa kyyh, ti sa kariw nꞌaa ky hadoo sa kanatëë hã: “Najis ỹỹ”, näng, “dooh õm ỹ wadꞌii bä. Sét denaari né paa maky däng mamoo wät do säm”, näng."

¹⁴ “Magado däg, ahõm kä. Tagadëëg ub ỹ atsꞌyyt doo, magadoo do pénh né hẽ ỹ karẽn ỹ anoo ta hã”, näng."

¹⁵ “Dooh gꞌeeh ỹ haja bä ỹ karẽn doo da ỹ adoo bä dajẽr ỹỹ me? Mahyb nꞌaa jewës apäh ỹ betsëëh do hyb nꞌaa?”, näng joom danäh kyyh.

"

¹⁶ —Ti hyb nꞌaa kä —näng mä Jesus —hyb nꞌaa sekog is doo, hyb nꞌaa jewyg kän da. Hyb nꞌaa jewyk doo, ta jawén kä hyb nꞌaa sekog padäg its —näng mä Jesus kyyh.

"

¹⁷ Ti mꞌ Jerusarẽnh hẽnh Jesus rabahõm bä, sa mꞌaa hẽnh Jesus naëënh 12 hedoo do ta ma matëg. Ti mꞌ taky hadoo sa hã:

"

¹⁸ —Ër ahꞌũũm Jerusarẽnh hẽnh —näng mäh. —Ỹỹh, Ajꞌyy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Doo, ỹ da rahaëëj däk da Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa yt moo hebꞌooh do sa wahë nꞌaa sa moo gó, Mosees ky nꞌaa jawꞌyyk do ma mehetëk do sa moo gó na-ããj da. Dajëb hã raky nꞌaa etyy da ỹỹh."

¹⁹ Ỹ rahaëëj däk da Judah buuj nadoo do sa moo gó, ỹ raky nꞌaa ejꞌees hyb nꞌaa da, ỹ rabahewyyh hyb nꞌaa da, bꞌaa kajatsëk do hã ỹ rabepëëm däk hyb nꞌaa kä ỹ dajëp hyb nꞌaa. Tii bä, tamawoob hẽ ä̃h ỹ tabahadoo bä da, ỹ dꞌ ganä wäd kän —näng mä Jesus.

"

²⁰ Ti mꞌ ajꞌyy Sebedew häd näng do taah ỹỹn ana Jesus wë. Ta sii ta taah rabana. Ti mꞌ ta taron nuu me mꞌ sa ỹỹn bahyy häng ta wë, ti mꞌ tetsẽẽ Jesus banoo hyb nꞌaa tetsẽẽ doo.

"

²¹ Ti mꞌ Jesus eaanh ta hã:

—Hꞌëëd ti makarẽn? —näng mäh.

Ti mꞌ ỹỹnh ky hadoo:

—Ỹ karẽn paawä, a hub hadäk hẽnh tah ỹ see basooh manꞌoo bä, sꞌỹỹ me ta seeh, mabagꞌããs doo bä kä Sa wahë nꞌaa hub hẽnh, sꞌỹỹ me na-ããj hẽ rabatꞌoonh takꞌëp hyb nꞌaa jewꞌyyk doo, ta sii bagꞌããs doo. Jesus sii rabagꞌããs Jesus anꞌoo bä sa ỹỹn karẽn paawä. —näng mä Tsijaag Jowãw sa ỹỹn kyyh.

"

²² Ti mꞌ Jesus ky hadoo ỹỹnh taah hã:

—Dooh bë hapëë bä ti bë etsẽẽ doo —näng mäh. —Bë hajaa da bë ahob bä ỹ ahoop doo? —näng mä Jesus sa hã.

—Ãã hajaa! —näk mäh.

"

²³ Ti mꞌ Jesus ky hadoo sa hã:

—Bë ahoop né da ỹ dꞌ ahoop do hadoo doo —näng mäh. —Hỹỹ kä, ta ti bë etsẽẽ do hã ỹỹ, ỹ nado ti hanoo. Ee anoo da hup ỹỹ hẽnh, sä̃ ỹỹ hẽnh rabatꞌoonh, ta pooj jé tabenäm do tahꞌyyb däng do sa hyb nꞌaa —näng mäh.

"

²⁴ Ti mꞌ ta ma matëg wób, ji moo sahõnh hẽ hadoo do raky nꞌaa napäh bä retsẽẽ doo, rahꞌyy kawajꞌããn bong ta hỹỹj daheeh sa wë."

²⁵ Ti mꞌ Jesus naëëj nä ta wë sahõnh hẽ ta ma matëg. Ti mꞌ taky hadoo sa hã:

—Bë hapäh né hẽ, ta ti Judah buuj nadoo do sa wahë nꞌaa, takꞌëp ramejũũ sa hã. Bë hapäh né hẽ ti hyb nꞌaa jewꞌyyk doo, takꞌëp ramejũũ sa karapee nꞌaa —näng mäh."

²⁶ —Bë mahang tawꞌããts hẽ dooh tii dꞌ tado bä. Bë mahang karẽn pé kawehꞌëëh péh, tawꞌããts hẽ da ta wób sa karom hadoo tabahado däk, ta wób tamasa."

²⁷ Bë mahang karẽn pé ta wób sa bahä̃nh nu gadäk péh, tawꞌããts hẽ bë wë takadadꞌuuh. Tawꞌããts hẽ da bë masa nꞌaa, bë karom kanepꞌaak do hado däk tii."

²⁸ Tawꞌããts hẽ ỹỹh, Ajꞌyy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Doo, badꞌoo doo da tabadꞌoo. Ỹ ahyng babä ỹ rahyb nꞌaa jewꞌyyk do jawén nado. Ỹ ahyng babä ỹ masa hyb nꞌaa ta wób, ỹ ky nꞌaa enꞌyym hyb nꞌaa ta wób sa hã, ỹ dajëp hyb nꞌaa hajõk do nesaa do sa mo hajꞌaa säm hyb nꞌaa —näng mä Jesus kyyh.

"

²⁹ Ti mꞌ panang Jerikó häd näng doo bä naa Jesus ratsyym kasok bä, hajõk ta jawén hahꞌũũm."

³⁰ Ti mꞌ ti abꞌëëh mä ta tyw nꞌaa nabyy me pawóp hẽ ajyy ty temaa bong doo. Ti mꞌ ta tii bä Jesus tabës do raky nꞌaa napäh bä mꞌ, takꞌëp mä rageëëj bong:

—Takꞌëp Hyb Nꞌaa Jawyk Doo, Jesus, Dawi panaa, matꞌyyd mehĩĩn ããh! —näk mäh.

"

³¹ Ti mꞌ hajõk do Jesus sii hahꞌũũm do raky geꞌỹỹm mäh, bag hẽnh rababꞌëëh hyb nꞌaa. Raky geä̃m né paawä mꞌ, takꞌëp rageëëj magyys hẽ:

—Takꞌëp Hyb Nꞌaa Jawyk Doo, Jesus, Dawi panaa, matꞌyyd mehĩĩn ããh! —näk mäh.

"

³² Ti mꞌ Jesus baym. Ti mꞌ tanaëënh ta wë. Ti mꞌ tabeaanh sa hã:

—Hꞌëëd ti bë karẽn ỹ moo wät bë hã? —näng mäh.

"

³³ —Takꞌëp Hyb Nꞌaa Jawyk Doo —näk mäh. —Ãã karẽn pꞌaa hẽnh ãã begãã padëëk —näk mäh.

"

³⁴ Jesus tꞌyyd mehĩĩn mä sa hã. Ti mꞌ sa matym hã tamepaa. Ti mꞌ nayyw hẽ rabahapëë padëëk pꞌaa hẽnh. Ti mꞌ Jesus rabahadaa kän.

"

21

¹ Ti mꞌ Jerusarẽnh bedaa däk bä mꞌ, panang Betapagéh häd näng doo hẽnh rakajaa bä, waëë joom oriib häd näng do banäng bä, pawóp hẽ ta ma matëg Jesus mejũũ sa pooj jé mꞌ rabahõm hyb nꞌaa."

² Hahỹỹ dꞌ mä ta kyyh sa hã:

—Bë ahõm panang hẽnh bë pooj jé badäk doo hẽnh ti nuuj jé. Bë kajaa bä da, nayyw hẽ da bë bawꞌyyt jumeto ỹỹnh. Ta pa dꞌ ta tꞌaah bahäng. Ta tyd hã dꞌ rababëëh. Bë asood hõm da, séd hã bë manaa wawẽẽ hẽ —näng mäh."

³ —“Hëd nꞌaa ti bë asꞌoot jumeto?”, raky hado bä, tii bä hahỹỹ da bë kyyh: “Takꞌëp Hyb Nꞌaa Jawyk Do karẽn. Badah takatajooh pꞌaa hẽnh da”, näk da bë kyyh —näng mä Jesus pawóp hadoo do sa hã.

"

⁴ Tii dꞌ taherꞌoot, Takꞌëp Hyb Nꞌaa Jawyk Do kyyh ta ky nꞌaa rod hã taherꞌood wät do paa kaja däk hyb nꞌaa. Hahỹỹ da paa mꞌ ta ky nꞌaa rod kyyh:
"

⁵

“Hahỹỹ da dꞌ mamaherꞌood Sijõn Jerusarẽnh panang tiSijõn. Isaraéw buuj na-ããj hẽ kä ramaneëëj känSijõn. buuj:
Bë hegãã! Bë wahë nꞌaa ti awät da.
Kaja hẽ da ta hꞌyyb tamahũũm sahõnh hã.
Jumeto tꞌaah jó dꞌ tabana, näng da a kyyh.” Sakarija 9.9

Ti né hẽ Pꞌop Hagä Do kyyh ta ky nꞌaa rod hã, Jerusarẽnh buuj hã tamaherꞌoot do panꞌaa.

"

⁶ Ti mꞌ pawóp hadoo do ta ma matëg rabahõm kän. Jesus mejũũ doo da né hẽ mꞌ rabadꞌoo."

⁷ Ti mꞌ ramanaa mä jumeto ỹỹnh, ta tꞌaah daheeh Jesus wë. Ti mꞌ sa hatsë sa hã padëëk do paa radatoonh jumeto sa jó. Ti mꞌ Jesus basꞌëëg so kän jumeto tꞌaah jó hatsë jó."

⁸ Hajõk ta tii bä. Ti mꞌ hajõk do sa hatsë sa hã padëëk do paa ratꞌëëg hõm ta tyw nꞌaa me tamahõm doo me, rawehꞌëëh hyb nꞌaa. Ta wób mä ragekyyt mä bagꞌaad, ratꞌëëg hõm mä ta tyw nꞌaa me. Tii dꞌ né paa mꞌ rabahedꞌoo sa wahë ragado bä."

⁹ Ti mꞌ sahõnh hẽ pooj jé hahꞌũũm doo, duu hẽnh hanꞌaa do na-ããj mä takꞌëp mä sa kyyh:

—Õm ãã jꞌaa etsë, Dawi panaa!
Ky nꞌaa kedëng tii, Takꞌëp Hyb Nꞌaa Jawyk Do kyy gó hana doo! Saaw-Mo 118.26
Hỹ pong jé hawät do hã ãã jꞌaa etsë! —näk mä sa kyyh.

"

¹⁰ Ti mꞌ Jerusarẽnh bä Jesus bajëë suun bä kä, takꞌëp mä sahõnh hẽ panang buuj ratsebee kän, sa wób reaanh mäh:

—Jaa ti hỹỹ? —näk mäh.

"

¹¹ Ti mꞌ hajõk doo, Jesus sii kajꞌaa do raky gadoo:

—Jesus ti hỹỹh, Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa rod Nasaréh panang bä naa, Garirej häj nꞌaa bä naa —näk mäh.

"

¹² Ti mꞌ Jesus bajëë suun mä Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa wꞌoo hã, kahadë doo gó, wahoo gó. Ti mꞌ tabahabëë bong hesꞌëëm doo, hetsꞌẽẽ do na-ããj mäh. Ti mꞌ tabaũũj bëëh dajẽẽr rabahebꞌaanh do tyng nꞌaa. Gurii-i hesꞌëëm do tyng nꞌaa na-ããj mä taũũj bëëh."

¹³ Ti mꞌ taky hadoo:

—Hahỹỹ da takerii däk Pꞌop Hagä Do kyyh: “Tóp ỹỹ ji maneëënh da Pꞌop Hagä Do hã ji ky nꞌaa etsẽẽ do tób nꞌaa” Isajas 56.7 —näng mäh. —Hỹỹ kä baretsëg tób nꞌaa hado däk bë anꞌoo bä! —näng mä Jesus sa hã.

"

¹⁴ Ti mꞌ ty temah doo, nabong do na-ããj hẽ ramenaa ta wë, Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa hẽnh. Ti mꞌ sa nahëë Jesus basog hõm."

¹⁵ Ti mꞌ Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa yt moo hebꞌooh do sa wahë nꞌaa, Mosees ky nꞌaa jawꞌyyk do ma mehetëk do na-ããj hẽ rakawajããn mäh, baad hadoo do Jesus moo wät do rabahapäh bä. Rawén kawajããn na-ããj hẽ karepé sa kyyh Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa kahadë doo gó habꞌëëh do ramaa napäh bä. Hahỹỹ dꞌ mä karepé sa kyyh:

—Õm ãã jꞌaa etsë, Dawi panaa! —näk mäh, hajõõ nuu me rageëënh.

"

¹⁶ Ti mꞌ Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa yt hẽ moo hebꞌooh do sa wahë nꞌaa, Mosees ky nꞌaa jawꞌyyk do ma mehetëk do na-ããj hẽ rahajẽm mä Jesus, karepé sa kyyh hyb nꞌaa. Hahỹỹ dꞌ mä sa kyyh:

—Dooh mamaa napëë bä karepé a hã rajꞌaa etsë doo? —näk mäh.

—Ỹỹ. Ỹ maa napäh —näng mä Jesus. —Dooh gꞌeeh bë nerꞌood nä bä hahỹ Pꞌop Hagä Do kyyh hahỹ ky nꞌaa hã? Hahỹỹ dꞌ paa ta kyyh: “Karepé, karepé taah its na-ããj hẽ õm rajꞌaa etsë manꞌoo bä” Saaw-Mo 8.2 —näng mä Jesus kyyh Pꞌop Hagä Do hã Dawi herꞌoot do paah.

"

¹⁷ Ti mꞌ Jesus bahõm sa mahä̃nh. Taberéd däk mä Jerusarẽnh. Panang Betanija häd näng doo hẽnh tabahõm. Tꞌĩĩ hẽnh mä tabaỹỹh.

"

¹⁸ Ti mꞌ jati pé bäp paa Jerusarẽnh hẽnh tamatëëh bä, asa däk mäh."

¹⁹ Ti mꞌ ta tyw nꞌaa nabyy me tahapäh mä joom wiigo häd näng doo. Tahegꞌããs mä teag bä. Dooh mꞌ ta hã ta ag. Ta gꞌaad hadꞌyyt hẽ mꞌ. Ti mꞌ joom hã taky hadoo:

—Dooh da meag wäd bä! —näng mäh.

Ti mꞌ nayyw hẽ joom tsawyy häng."

²⁰ Ti mꞌ nayyw hẽ tatsawyy häng do ta ma matëg rabahapäh bä, raky hadoo:

—Nyy da nayyw hẽ joom wén tsawyy häng? —näk mä sa kyyh.

"

²¹ Ti mꞌ Jesus ky gadoo mäh:

—Baad bë hꞌyy kae bä, Pꞌop Hagä Do ky däng do bë ky nasëëw bä, bë na-ããj hẽ bë hajaa bë moo boo bä hahỹ joom hã ỹ moo wäd wät doo. Ti bahä̃nh bë hajaa bë moo boo bä. Hahỹỹ da bë hajaa tii bä bë mejõ bä hahỹ waëë hã: “Ahõm, ahob tame”, bë dꞌ taky daheeh tii bä. Né hup ỹ né hẽ ta ti ỹ herꞌoot doo."

²² Baad bë ky dahé bä, bë ky nasëëw bä, bë gadoo né da Pꞌop Hagä Do hã bë ky nꞌaa etsẽẽ doo —näng mä Jesus kyyh.

"

²³ Ti mꞌ Jesus bajëë suun kahadë doo gó, Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa basooh bä. Ti mꞌ tama metëëk bä kä, rakajaa mä ta wë Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa yt moo hebꞌooh do sa wahë nꞌaa, Judah buuj sa wahë nꞌaa hedoo do sii hẽ. Ti mꞌ raky hadoo ta hã:

—Jaa kyy gó mabadꞌoo hahỹ mabadꞌoo doo? Jaa ky gabuuj? Hesꞌëëm do Jesus hebëë bong do hyb nꞌaa, hajõk do tama metëëk do hyb nꞌaa na-ããj hẽ rawén eaanh. Jesus hã heꞌaanh do sa kyy gó ta tii bä hesꞌëëm do rabehesꞌëëm. Ti hyb nꞌaa dooh ragenaag bä Jesus badꞌoo doo. —näk mä sa kyyh.

"

²⁴ Ti mꞌ Jesus ky hadoo sa hã:

—Ỹ eaanh bë hã ẽnh. Bë herꞌood bä, tii bä ỹ baherꞌoot bë hã jaa ky gabuuj hahỹ ỹ moo wät doo, hahỹ ỹ badꞌoo doo —näng mäh."

²⁵ —Jaa ky gabuuj Jowãw nu gahemꞌuun do nu gemuun paah? Hỹ pong jé hawät do kyy gó, sa ky gabuuj hẽ paah? —näng mäh.

Tii bä mꞌ sa mꞌaa hẽnh mä raky nꞌaa hajẽẽw bong. Hahỹỹ dꞌ mä sa kyyh:

—Hỹ pong jé hawät do kyy gó ër noo bä, teaanh da ër hã tii bä: “Hëd nꞌaa paa ti bë ky nadaheeh ẽnh?”, näng da."

²⁶ Ajyy kyy gó ër noo bä, hajõk do kawajꞌããn da tii bä ër wë, hajõk do hã mꞌ Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa rod paa mꞌ sa hꞌyyb Jowãw —näk mä sa kyyh sa mꞌaa hẽnh raky nꞌaa hajẽm bä.

"

²⁷ Ti hyb nꞌaa mꞌ raky hadoo Jesus hã:

—Dooh ãã hapëë bä —kenꞌooh mäh.

Ti mꞌ Jesus ky hadoo sa hã:

—Ỹ na-ããj né hẽ dooh ỹ herꞌood bä ky gabuuj näng do hã ỹỹ, tii da ỹ badꞌoo doo —näng mä ta kyyh sa hã.

"

²⁸ Ti mꞌ Jesus eaanh sa hã:

—Nyy dꞌ bë hã hahỹ panyyg? —näng mäh. —Ti awät ajꞌyy pawóp hẽ taah näng doo. Ta see pé noo gó wahꞌëëh hadoo do hã tamejũũ sa joom uwa häd näng do mahang tamoo wät hyb nꞌaa ta ti noo gó."

²⁹ Ti wahꞌëëh hadoo do ky hadoo: “Dooh. Dooh ỹ ahõm bä”, näng. Tii dꞌ né paawä ta kyyh, nayyw hẽ ta hꞌyyb tabahꞌỹỹt, ti tabahõm tamoo wät hyb nꞌaa."

³⁰ Tii bä ta gadꞌoo hadoo do wë sa yb bahõm. Tamejũũ sa joom mahang tamoo wät hyb nꞌaa. Ti ta gadꞌoo hadoo do ky hadoo: “Ej. Ỹ né ahõm”, näng. Tii dꞌ né paawä ta kyyh, dooh tahõm bä.

"

³¹ Ti mꞌ Jesus beaanh:

—Ny hadoo do ky daheeh ta yb karẽn doo? —näng mäh.

Ti mꞌ raky gadoo:

—Pooj jé tamejũũ doo —näk mäh.

Ti mꞌ Jesus ky hadoo sa hã:

—Roma buuj hã kahepak do gahedꞌaak doo, ỹỹj hajõk do sii haỹỹh do na-ããj hẽ, bë pooj jé da rabajëë pꞌëë da Pꞌop Hagä Do bagꞌããs doo hẽnh. Né hup ỹ né hẽ ta ti ỹ herꞌoot doo."

³² Ta tii dꞌ ỹ wén edoo ta tii hã, Jowãw kajaa bä, nyy da baad ji bahado däk Pꞌop Hagä Do matym gó bë tametëëh hyb nꞌaa, dooh bë ky dahé bä ta hã. Roma buuj hã kahepak do gahedꞌaak doo, ỹỹj hajõk do sii haỹỹh do na-ããj hẽ, ti ti ky dahꞌeeh. Bë hapëë né paawä nyy da ti raky daheeh, dooh bë hꞌyy kawareem bä bë ky daheeh hyb nꞌaa paawä Jowãw metëëk doo —näng mä Jesus kyyh Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa yt moo hebꞌooh do sa wahë nꞌaa sa hã, Judah buuj sa wahë nꞌaa sa hã na-ããj hẽ.

"

³³ Ti mꞌ Jesus ky hadoo sa hã: Ta wë kamajꞌĩĩ do sa hã ti tabaherꞌoot.

—Bë maa newë hahỹ panyyg seeh —näng mäh. —Hỹ hadoo ajꞌyy bejoom hõm uwa häd näng do ta joom. Tahedëë hõm. Ti tagagoos uwa bëëh hood tagatsi hyb nꞌaa. Ti tamoo wäd sooh pꞌop nu däk do joom hagã nꞌaa tyng. Tii bꞌ tabahaëëj däk ta joom banäng do ta kaser nꞌaa sa hã. Ti ta danäh bahõm dawëë."

³⁴ Pꞌeets hẽ joom ag wahꞌëë däk bä kä, ta danäh mejũũ ta sii moo hebꞌook do wób ta kaser nꞌaa sa wë, tagadoo hyb nꞌaa paawä ta joom ag."

³⁵ Ti rakajaa bä kä, ta danäh mejũũ do ta kaser nꞌaa rameso padëëk. Ta mejũũ do see rahewyh wät, ta see radajꞌëëp, ta see radajꞌëëp pä me ramakut do hajꞌaa."

³⁶ Tii bä ta karom wób joom danäh mejũũ, pooj jé tamejũũ do hawób bahä̃nh. Ti hadoo né hẽ, tii dꞌ né rabadꞌoo tii dꞌ ẽnh sa hã. Rarahejãã né tii dꞌ ẽnh."

³⁷ Tii bä, tagadëëg ub tamejũũ ta tꞌaah. “Tah ỹ rawehꞌëëh da”, näng mä ta hꞌyyb gó.

"

³⁸ —Tii bä ta tꞌaah ta kaser nꞌaa rabahapäh bä, raky hadoo: “Ta danäh tꞌaah hahỹỹh. Tii dꞌ ta danä däg ta yb jawén buuj däg”, näk mäh. “Ti bä, ër dajëëb! Ër ado hõm ta ma panꞌaa paah”, näk mä sa kyyh."

³⁹ Tii dꞌ né kä, ramejõ hõm joom bahä̃nh, ti ranaboh jad kän —näng mä Jesus. Panyyg gó mꞌ tabehꞌũũm sa hã.

"

⁴⁰ Ti mꞌ teaanh sa hã:

—Nyy da joom danäh badꞌoo sa hã takajaa bä? —näng mäh.

"

⁴¹ Ti mꞌ raky gadoo:

—Tadejꞌëëp da ta kaser nꞌaa ky nesꞌaa doo. Dooh dꞌ tatꞌyyd mehĩĩn bä sa hã. Tii bä, ta kaser nꞌaa wób hã tabahaëënh da ta joom, joom wahꞌëë däk bä kä ta ag wób ta hã hanoo do sa hã —näk mäh.

"

⁴² Ti mꞌ Jesus ky hadoo sa hã:

—Dooh noo gó gꞌeeh bë nerꞌood bä hahỹ Pꞌop Hagä Do kyy kerih doo? “Pä tób nꞌaa tehemꞌaa do raty nꞌaa gesꞌyyk doo, hỹỹ kä pä ta ba nꞌaa, mesoo nꞌaa däg. Ta ky nꞌaa hẽ né hẽ Jesus herꞌoot. Jesus né ti pä hadoo doo. Judah buuj sa wahë nꞌaa, Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa yt hã moo hebꞌooh do na-ããj, dooh rakarẽn bä Jesus, tób tahemꞌaa do ty nꞌaa gesꞌyyk do hadoo nanäng pä. Raty nꞌaa gesyyg né paawä, takꞌëp hyb nꞌaa jawyg däk Jesus, Pꞌop Hagä Do anꞌoo bä. Takꞌëp Hyb Nꞌaa Jawyk Do mo hajꞌaa né tii. Tawꞌããts hẽ ër hã tii”, Saaw-Mo 118.22-23 näng kerih doo —näng mäh."

⁴³ —Ti hyb nꞌaa —näng mä Jesus —bë ỹ maherꞌoot hahỹỹh: Pꞌop Hagä Do bagꞌããs do kado hõm da bë mahä̃nh. Kanꞌoo däk da ta wób sa hã, ta ag hadoo hanoo do sa hã. Pꞌop Hagä Do mejũũ do ramoo boo hadꞌyyt hẽ tahanäng pé mꞌ ti ta ag hadoo rabanoo ."

⁴⁴ Sahõnh hẽ hahỹ pä hadoo do ty nꞌaa gesꞌyyk péh, rahoop da nesaa doo. Ji jó ta ti pä tadëë bä, sahõnh hẽ ji gawatsik —näng mä Jesus.

"

⁴⁵ Ti mꞌ Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa yt moo hebꞌooh do sa wahë nꞌaa, Pariséw na-ããj hẽ ramaa napäh bä panyyg gó Jesus metëëk doo, rahꞌyy genäh mä Jesus pesꞌããp mä panyyg ky nꞌaa gó sa hã."

⁴⁶ Ratyw nꞌaa esoos mä ramaso däk hyb nꞌaa mꞌ Jesus. Ti hadoo né hẽ, eꞌỹỹm mä hajõk do Jesus maa newꞌëë do sa hã. Rawén eꞌỹỹm, Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa rod ti Jesus hajõk do sa hã.

"

22

¹ Ti mꞌ panyyg ky nꞌaa gó Jesus maherꞌoot mä sa hã. Hahỹỹ dꞌ mä ta kyyh:

"

² —Hahỹ panyyg ky nꞌaa hadoo hỹ pong jé hawät do bagꞌããs do ky nꞌaa —näng mäh. —Ti awät hëëj bagã nꞌaa ta tꞌaah katëë do waa nꞌaa, ta tä nꞌaa tamoo wät doo."

³ Sahõnh hẽ ta waa nꞌaa ta tä nꞌaa tabahajaa bä, tamejũũ ta karom wób rabahõm hyb nꞌaa pooj jé tatsyyd bong do rabatsꞌyyt hyb nꞌaa. Ratsyyd né paawä, dooh rakarẽn bä rana bä.

"

⁴ —Tii bä ta karom pooj jé tamejũũ do hawób bahä̃nh tamejõ kän. Hahỹỹ dꞌ ta kyyh sa hã: “Bë maherꞌood ỹ atsyyd bong do sa hã, kaja toonh ta tä nꞌaa, ta waa nꞌaa. Bë maherꞌood, masãh ỹ booj yb ajyy, booj yb takꞌëp hesynh do na-ããj hẽ ỹ naboh jat jäm tä nꞌaa. Sahõnh hẽ takaja däk. Bë maherꞌood ỹ atsꞌyyt do sa hã, tah ỹ katëë do jäm nꞌaa hẽnh rabana hyb nꞌaa”, näng häj nꞌaa bagã nꞌaa.

"

⁵ —Tii bä, rapanäg né paawä, dooh rahꞌyy kapꞌeed bä. Katsꞌyyt do paa ahꞌũũm ta sꞌee hẽnh. Ta joom banäng hẽnh ta see bahõm, tamoo wät doo hẽnh ta see bahõm."

⁶ Katsꞌyyt do wób rameso padëëk häj nꞌaa bagã nꞌaa karom, rarahejãã, ti radejëëb kän."

⁷ Tii bä, takꞌëp hëëj bagã nꞌaa kawajꞌããn kän ta ti taky nꞌaa napäh bä. Tii bꞌ tamejũũ ta warahén sa wë. Ti ragawatsꞌiik ta ti ji da hadoo do dahejꞌëëp doo. Ti ragatang sa panang paah.

"

⁸ —Ti taky hado kän ta karom wób sa hã: “Kaja däg né paawä tah ỹ katëë do tä nꞌaa ta waa nꞌaa, pooj jé ỹ atsyyd wät doo, dooh ỹ gado wäd bä jäm hẽnh. Ta ti hedoo do dooh né hẽ ji atsyyd bä."

⁹ Hỹỹ kä, bë ahõm panang tyw nꞌaa kajatsëk doo hẽnh hajõk do rababꞌëëh hẽnh. Bë atsyyd nä sahõnh hẽ bë awꞌyyt doo”, näng hëëj bagã nꞌaa."

¹⁰ Tii bä ta karom rabahõm kän panang tyw nꞌaa me, ti rabatsꞌyyt sahõnh hẽ ta tii bä rawꞌyyt doo. Baad habok do ratsꞌyyt, baad nabok do na-ããj hẽ. Tii bä kä, gabadꞌẽẽ däk jäm tób nꞌaa.

"

¹¹ —Tii bä kä, hëëj bagã nꞌaa, jäm noo gana do bajëë suun, ratsꞌyyt do tabedëng hyb nꞌaa. Tii bä tabahapäh ajꞌyy jäm katëë do saroor nꞌaa nadadäk doo."

¹² Ti taky hadoo ta hã: “Najis ỹỹ”, näng, “dooh paawä ta tii da majëë suun bä manadadäk do hyb nꞌaa jäm saroor nꞌaa”, näng. Bag hẽnh ajꞌyy maa newꞌëp. Dooh ta kyy péh."

¹³ Tii bä ta karom hã hëëj bagã nꞌaa ky hadoo: “Bë moo mawꞌyyd däg, bë tsyym mawꞌyyd däg hahỹ ajꞌyy. Bë dawäts nä gadagyp doo hẽnh. Aꞌoot da tii bä. Sa tëg kamegëëj däk da tii bä takꞌëp nesaa do rahoop do hyb nꞌaa”, näng hëëj bagã nꞌaa kyyh.

"

¹⁴ Ti mꞌ Jesus ky hado kän:

—Hajõõ né paawä Pꞌop Hagä Do atsꞌyyt doo, pawóp its ta wób tasëëw hõm doo Panyyg metëëh doo da né da, hỹ pong jé hawät do bagꞌããs doo bä. Judah buuj né hẽ ti pooj jé Pꞌop Hagä Do atsꞌyyt do ta karapee rabahadoo hyb nꞌaa. Hajõk sa wób dooh rakarẽn bä ragado bä Jesus. Judah buuj mahang pawóp its gadoo Jesus. Judah buuj nadoo do mahang, hajõk gadꞌoo. —näng mä Jesus kyyh.

"

¹⁵ Ti mꞌ Pariséw rakata padëëk raky nꞌaa herꞌoot hyb nꞌaa nyy da rabadꞌoo Jesus rano nꞌaa masoo taherꞌoot do hyb nꞌaa."

¹⁶ Ti mꞌ ramejũũ mä Jesus wë sa ma matëg, Judah buuj sa wahë nꞌaa Eróts häd näng do karapee sii hẽ, ky kenꞌyym doo gó rakeꞌaanh hyb nꞌaa. Hahỹỹ dꞌ mä sa kyyh Jesus hã:

—Ma matëg! —näk mäh. —Ãã hapäh õm. Baad ub mabawät. Dooh daap mamenä bä. Ehub né hẽ Pꞌop Hagä Do karẽn do hã mama metëëk doo —näk mäh. —Dooh mahyb nꞌaa pꞌeed bä ky nꞌaa etsëëh do hã, hyb nꞌaa jawyk do hã mama metëëk bä. Dooh maky nꞌaa ehỹỹd bä sa hyb nꞌaa ma metëëk doo."

¹⁷ Ti hyb nꞌaa, —näk mäh —ãã mamaherꞌood nyy da a hã. Tawꞌããts hẽ a hã ji epaag bä Roma buuj sa wahë hã rahepak doo, Sesa hã? Nyy dꞌ a hã? Ji epꞌaak gꞌeeh ta tii? Tii da rawén eaanh, rakarẽn paawä Jesus herꞌoot do hã rabawꞌyyt raky nꞌaa tapaa do ta hã. “Dooh ji epaag bä Sesa hã” taky hado bä paawä, Eróts karapee raky nꞌaa tapa paawä Jesus Roma buuj sa hã. “Ji epꞌaak né hẽ” Jesus ky hado bä paawä, hajõk do maa newꞌëë doo, dooh ragenaag bä ta tii. Tii bꞌ rakawajꞌããn paawä ta wë. Hejoonh né hẽ ta hã reaanh doo. —näk mä sa kyyh.

"

¹⁸ Jesus hapäh mä sa hꞌyyb nesaa doo. Ti mꞌ taky hadoo sa hã:

—Jꞌooj madäk doo me ky kenꞌyym do bëëh! Hëd nꞌaa tii da bë keꞌaanh, këh ỹ hyb nꞌaa ỹ bë no nꞌaa maso paawä? —näng mäh."

¹⁹ —Bë metäh hã ỹỹ moweed ji mahepak doo —näng mäh.

Ti mꞌ rabanꞌoo däk ta hã moweed denaari häd näng doo."

²⁰ Ti mꞌ tabeaanh sa hã:

—Jaa heen nꞌaa hahỹỹh? Jaa häd hahỹ kerih do ta hã? —näng mäh.

"

²¹ Ti mꞌ raky hadoo:

—Sesa heen nꞌaa, Sesa häd —näk mäh.

Ti mꞌ Jesus ky hado kän sa hã:

—Bë anꞌoo Sesa hã ta no nꞌaa, ta heen nꞌaa hadäk doo. Bë anꞌoo Pꞌop Hagä Do hã ta no nꞌaa hẽ —näng mäh.

"

²² Ti mꞌ rahyb nꞌaa meuunh mä Jesus herꞌoot do ramaa napäh bä mꞌ. Ti mꞌ rabahõm kän mä ta mahä̃nh.

"

²³ Ti mꞌ, ti noo gó né hẽ rakajaa Jesus wë Saduséw häd enäh doo, ta hã rakeꞌaanh hyb nꞌaa mꞌ. Sa hã mꞌ dooh mꞌ ji ganä wäd bä ji dajëb bä."

²⁴ Hahỹỹ dꞌ mä sa kyyh:

—Ma matëg! —näk mäh. —Pꞌooj ub Mosees mejũũ ër hã, ajꞌyy dajëb bä, ta ỹỹm teréd wäd bä tanetaa nä bä, tii bä mꞌ ta hỹỹj mä gatꞌëë däk tii, ta hỹỹj makũ panaa näng hyb nꞌaa mꞌ —näk mäh."

²⁵ —Panyyg gó õm ãã maherꞌoot —näk mäh. —Hỹ hadoo ajꞌyy 6 ta hỹỹj ãã mahang habok do paah. Tagatꞌëë däk mä ta ỹỹm. Dooh mꞌ teta nä bä, ajꞌyy dajëp. Ti hyb nꞌaa ta hỹỹj seeh, ta jawén näh, gatꞌëë däk mä ta hỹỹj makũ ỹỹm paah."

²⁶ Ti na-ããj mä dajëp né tii dꞌ ẽnh. Dooh mꞌ reta nä bä tadajëp. Ti hadoo né mꞌ ta wób ẽnh. Sahõnh hẽ mꞌ ragetꞌëë bok ta ti ỹỹnh. Sahõnh hẽ mꞌ dooh reta nä bä radejëp. Tagadëëg ub ta gadꞌoo hadoo do katꞌëë däk ta hã. Ti na-ããj hẽ dajëp."

²⁷ Tii kä mꞌ ỹỹnh dajëb kän —näk mä Saduséw.

"

²⁸ Ti mꞌ rabeaaj kän Jesus hã:

—Ji genyyh bä kä ẽnh, dejëp do paa ji? —näk mäh. —Ny hadoo do ỹỹm kä ta ti ỹỹnh ti noo gó kä? Sahõnh hẽ paa ta ti ta patꞌuuk —näk mä sa kyyh.

"

²⁹ Ti mꞌ Jesus ky hadoo sa hã:

—Dooh bë hꞌyy genä bä baad hadoo do hã, Pꞌop Hagä Do kyy kerih do bë nahapäh do hyb nꞌaa, Pꞌop Hagä Do hejój bë nahapäh do hyb nꞌaa na-ããj hẽ —näng mäh."

³⁰ —Dejëp do ragenyyh bä kä, dooh ji katꞌëë wäd bä. Ããs hỹ pong jé habong do kanetëë do hadoo da ji tii bä kä —näng mäh."

³¹ —Dejëp do genyyh doo kä, dooh bë nerꞌood bä hahỹ bë hã Pꞌop Hagä Do herꞌoot doo? Mosees hã né paawä Pꞌop Hagä Do maherꞌoot do paa ta tii, sa hã na-ããj hẽ taherꞌoot ta kyy kerih do ranerꞌoot bä, ti hyb nꞌaa bë hã Pꞌop Hagä Do herꞌoot doo , Jesus wén näng."

³² “Abaraãm hagã ỹỹh, Isak hagã ỹỹh, Jakóh hagã ỹỹh.” Dooh, “Abaraãm makũ hagã, Isak makũ hagã, Jakóh makũ hagã”, Esodo 3.6 tanoo bä. Dejëp do hagã nꞌaa nado Pꞌop Hagä Doo. Hedëp do sa hagã nꞌaa tii —näng mä Jesus kyyh.

"

³³ Ti mꞌ hajõk do ramaa napäh bä ta ti taherꞌoot doo, rahyb nꞌaa meuunh mä tama metëëk do hã.

"

³⁴ Ti mꞌ, Pariséw raky nꞌaa napäh bä, dooh mꞌ Saduséw sa kyy wät pé sa hã Jesus herꞌoot do hyb nꞌaa, séd hã mꞌ rakata padëëk nyy dꞌ rabadꞌoo rahyb nꞌaa newëë hyb nꞌaa."

³⁵ Ti mꞌ sa seeh, baad Mosees ky nꞌaa jawꞌyyk do hapäh do metyy mä Jesus teaanh doo me. Hahỹỹ dꞌ mä teaanh doo:

"

³⁶ —Ma matëg —näng mäh. —Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa jawꞌyyk do mahang, ny hadoo do takꞌëp ji hyb nꞌaa jawꞌyyk? —näng mäh.

"

³⁷ Ti mꞌ Jesus ky hadoo:

—“Tawꞌããts hẽ takꞌëp bë kamahä̃n Takꞌëp Hyb Nꞌaa Jawyk Doo, Pꞌop Hagä Doo, bë hꞌyy kahaꞌeeh doo. Tawꞌããts hẽ takꞌëp bë hꞌyyb padäg ta hã. Tawꞌããts hẽ bë hꞌyyb tym gó naa né hẽ bë kamahä̃n ta hã.” Dew-Teronom 6.5"

³⁸ Ti né hẽ Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa jawꞌyyk do takꞌëp ji hyb nꞌaa jawꞌyyk doo. Ti né hẽ Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa jawꞌyyk doo, takꞌëp ky nꞌaa jawyk do ta wób bahä̃nh."

³⁹ Hahỹ ta ky nꞌaa jawꞌyyk do seeh, ta ti hadoo né hẽ: “Makamahä̃n a da hadoo doo, a hã makamahä̃n doo da” Rewitikos 19.18 —näng mäh."

⁴⁰ —Ji kamahä̃n do hã tabana né hẽ sahõnh hẽ Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa jawꞌyyk doo, Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa rod raherꞌoot do paa na-ããj né hẽ —näng mä Jesus.

"

⁴¹ Séd hã mꞌ Pariséw rakataa nä bä, Jesus eaanh sa hã:

"

⁴² —Nyy da bë hã Kristo, Pꞌop Hagä Do Hꞌyyb Däng Doo? Jaa tꞌaah bë hã? —näng mäh.

—Dawi tꞌaah, Dawi panaa —näk mäh.

"

⁴³ Ti mꞌ Jesus ky hadoo sa hã:

—Tii dꞌ tado bä, hꞌëëd hyb nꞌaa, Pꞌop Hagä Do Sahee hejój gó Dawi berꞌoot noo gó, ta wahë nꞌaa tamaneëënh ti Kristo? Ti ỹ wén eaanh, hahỹỹ dꞌ paa Dawi kyyh:
"

⁴⁴

“Wahë ỹ nꞌaa hã Takꞌëp Hyb Nꞌaa Jawyk Do ky hadoo:
‘Aso hup ỹỹ hẽnh,
si ỹ mabagꞌããs hyb nꞌaa
a majĩĩ ỹ nesꞌëëm bä kä.’ ” Saaw-Mo 110.1

"

⁴⁵ Hỹỹ kä, “Wahë ỹ nꞌaa” Dawi maneëëj bä ti Kristo, nyy da ti ta tꞌaah tabahadoo? —näng mä Jesus.

"

⁴⁶ Dooh mꞌ sa kyy péh. Dooh mꞌ reaaj boo bä kä ti bahä̃nh kä. Hꞌyyb eꞌỹỹm mä reaaj bä kä.

"

23

¹ Ti mꞌ hajõk do sa hã, ta ma matëg hã na-ããj hẽ Jesus ky hadoo:

"

² —Mosees ky nꞌaa jawꞌyyk do ma mehetëk doo, Pariséw na-ããj né hẽ rama metëëk ky nꞌaa jawyk do ky nꞌaa ji hã. Ji ramaherꞌoot ta ky nꞌaa."

³ Ti hyb nꞌaa, tawꞌããts hẽ bë ky daheeh sahõnh hẽ bë hã ramejũũ doo. Ramejũũ do bë ky dahé né paawä, rabadꞌoo doo da bë adoo manäh. Ta ti ỹ wén herꞌoot, dooh rama metëëk doo da rabooh, ta see da rababok. Dooh né raky dahé bä ta wób hã ramejũũ doo."

⁴ Takꞌëp ramejõ né paawä ji hã, Pꞌop Hagä Do ji hꞌyyb enꞌyym hyb nꞌaa sa hã, tabadꞌop pé hẽ ji ramasa ramejũũ do ji bahajaa hyb nꞌaa.

"

⁵ —Ta wób rajꞌaa etsë hyb nꞌaa sa hã ti sahõnh hẽ rabahedꞌoo doo. Gaeh ranꞌoo bä Pꞌop Hagä Do kyy kerih do bód hood Ta byy me Judah buuj ramoo bok paa ta hood tꞌaah sa maboor hã, sa moo sꞌỹỹ hã na-ããj hẽ ramawyyt doo. Ta ti ta hood gó rabenäm Pꞌop Hagä Do kyy kerih do bód. Tii dꞌ rawén dꞌoo, raky nꞌaa etsꞌẽẽ bä, ramanabaan hyb nꞌaa Pꞌop Hagä Do mejũũ doo. Gaeh Pariséw rawén moo bok Pꞌop Hagä Do kyy kerih do bód hood, sa daaj hẽ rakametëëh hyb nꞌaa. ji maboor hã, ji moo hã ji ahũũ däk doo, ta wób rabahapäh hyb nꞌaa. Dawëët ranꞌoo bä ta tyd sa saroor noo hã ragasyyp doo. Sa saroor noo bä Judah buuj ragesyyp ta tyd jabaruut doo. Tii da né paa Pꞌop Hagä Do mejũũ rabadꞌoo, ta ky nꞌaa jawꞌyyk do ramanabaan hyb nꞌaa. Rakametëëh do hyb nꞌaa tii da rawén dꞌoo."

⁶ Ratsebé do tä nꞌaa noo gó, ragenꞌaak ky nꞌaa etsëëh do rabahetonh bä ratooj bä. Tób Pꞌop Hagä Do panyyg rayd naherot doo bä ragenꞌaak ratooj bä hyb nꞌaa jewyk do rabahetonh bä."

⁷ Rakarẽn ji bedëng hajõk do mahang rabahesäm bä. Rakarẽn ji maneëënh “ãã ma matëg”.

"

⁸ —Bëëh, bë anꞌoo manä bë ramaneëënh sa “ma matëg”. Ta tii dꞌ ỹ wén herꞌoot, jããm né hẽ sét ub bë Wahë Nꞌaa. Bë tii, bë hỹỹj hadꞌyyt hẽ."

⁹ “Ee” bë maneëëj manä ta wób. Ta see pé noo gó ta wób ramaneëënh sa see “ee”, sa yb nadoo do hã. Tii dꞌ rawén maneëënh rawehꞌëëh do hyb nꞌaa. Ti hyb nꞌaa Jesus wén herꞌoot ta tii. Jããm hẽ sét ub ji yb, Pꞌop Hagä Doo, takꞌëp ji wehꞌëëh doo. Jããm hẽ sét ub bë yb. Hỹ pong jé tabawät tii."

¹⁰ Bë anꞌoo manä sa hꞌyyb mahõm nꞌaa bë tii dꞌ ramaneëëj bä. Ta tii dꞌ ỹ wén herꞌoot, sét hẽ bë hꞌyyb mahõm nꞌaa do hyb nꞌaa: Kristo, Pꞌop Hagä Do Hꞌyyb Däng Doo."

¹¹ Bë mahang karẽn pé ta wób sa mahä̃nh ky nꞌaa etsëëh péh, tawꞌããts hẽ sa karom hadoo da tii."

¹² Tii dꞌ tawén dꞌoo, jé kawehꞌëëh doo, kadadꞌuu däk da Pꞌop Hagä Do anꞌoo bä. Jé ta daaj hẽ kadaduu doo, kawehëë däk da tii, Pꞌop Hagä Do anꞌoo bä.

"

¹³ Ti mꞌ Mosees ky nꞌaa jawꞌyyk do ma mehetëk do hã, Pariséw hã na-ããj hẽ Jesus ky hadoo:

—Baad nado bë hã Mosees ky nꞌaa jawꞌyyk do ma mehetëk doo. Baad nado bë hã Pariséw. Jꞌooj madäk do ky kenꞌyym do bëëh! —näng mäh. —Bë gatsë hỹ pong jé hawät do bagꞌããs doo, ta bagꞌããs do karapee ta wób ranadoo hyb nꞌaa. Bëëh, dooh bë karẽn bä tabagꞌããs do karapee bë do bä. Jé karẽn do hã bë gatsë sa mahä̃nh. ["

¹⁴ Baad nado bë hã Mosees ky nꞌaa jawꞌyyk do ma mehetëk doo. Baad nado bë hã Pariséw. Jꞌooj madäk do bë hꞌyyb. Patug tema bong do sa wë hanäng do bë esok. Ti bäp peej hadoo doo me bë ky nꞌaa etsẽẽ, bë hã ta wób rajꞌaa etsë hyb nꞌaa. Ti hyb nꞌaa ta bahä̃nh takꞌëp Pꞌop Hagä Do rajãã da bëëh.]

"

¹⁵ —Baad nado bë hã Mosees ky nꞌaa jawꞌyyk do ma mehetëk doo. Baad nado bë hã Pariséw. Jꞌooj madäk do ky kenꞌyym do bëëh! —näng mäh. —Dawëë, jé padꞌyyt hẽ bë ahõm, sét ub né paawä Judah buuj nadoo do bë hꞌyyb wareem do hyb nꞌaa, bë ma metëëk do tagadoo hyb nꞌaa. Tii bä, bë karapee tabahado däk bä kä, takꞌëp nesꞌaa däg, bë nesaa do bahä̃nh däg bë anꞌoo bä. Bë nemuun tabanesaa hẽnh tabahõm bë anꞌoo bä. Banesaa hẽnh sa karapee rabahõm ranꞌoo bä, dooh Pꞌop Hagä Do karẽn do tado bä do hyb nꞌaa sa hã rama metëëk doo. Sa daaj hẽ rahyb nꞌaa jawꞌyyk do ti rama metëëk do sa hã.

"

¹⁶ —Baad nado bë hã, sa hꞌyyb mahõm nꞌaa ty temah do hadoo! Hahỹỹ da bë ky hetëg: “Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa hã ta see ky dëë bä, te hub né hẽ taky däng do tametëëh hyb nꞌaa, dooh ji gado bä ti ta tii. Kꞌããts tëg gabarëëh do Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa yt hã hanäng do hã ji ky dëë bä kä, tii bä dooh tahaja bä ji ky kahỹỹd bä. Ji moo wät né hẽ ji ky däng doo”, näk bë kyyh."

¹⁷ Hꞌyy gatamah doo, ty temah do hadoo na-ããj hẽ bëëh! Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa takꞌëp ji hyb nꞌaa jawꞌyyk kꞌããts tëg gabarëëh do ta gó hanäng do bahä̃nh. Tii dꞌ tawén hadoo, Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa né hẽ tii, tsyt hẽ Pꞌop Hagä Do wë kasëëw däk hanoo do hyb nꞌaa kꞌããts tëg gabarëëh doo."

¹⁸ Hahỹỹ dꞌ bë kyyh seeh: “Pꞌop Hagä Do ji ma ejuu do tyng hã ta see ky dëë bä, te hub né hẽ taky däng do tametëëh hyb nꞌaa, dooh ji gado bä ta tii. Pꞌop Hagä Do ji ma ejuu do tyng jó kanꞌoo däk do hã ji ky dëë bä kä, tii bꞌ dooh tahaja bä ji ky kahỹỹd bä ji ky däng doo. Ji moo wät né hẽ ji ky däng doo”, näk bë kyyh."

¹⁹ Hꞌyy ganehot do né hẽ bëëh! Pꞌop Hagä Do ji ma ejuu do tyng takꞌëp ji hyb nꞌaa jawꞌyyk ta jó kanoo do bahä̃nh. Tii dꞌ tawén hadoo, Pꞌop Hagä Do hã ji ma ejuu do tyng hyb nꞌaa tsyt hẽ Pꞌop Hagä Do wë takasëëw däk ta jó kanꞌoo däk doo."

²⁰ Pꞌop Hagä Do hã ji ma ejuu do tyng hã ky däng doo, sahõnh hẽ ta jó kanꞌoo däk do hã na-ããj hẽ taky däng."

²¹ Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa hã ky däng doo, ta gó hanäng do hã, Pꞌop Hagä Do hã na-ããj hẽ taky däng né hẽ tii."

²² Hỹ pong jé hã ky däng doo, Pꞌop Hagä Do bagꞌããs do tyng hã taky däng tii. Pꞌop Hagä Do hã, tabagꞌããs do tyng jó hasooh do hã na-ããj hẽ taky däng né hẽ tii.

"

²³ —Baad nado bë hã Mosees ky nꞌaa jawꞌyyk do ma mehetëk doo. Baad nado bë hã Pariséw. Jꞌooj madäk do ky kenꞌyym do bëëh! —näng mäh. —Bë waa ty gamabuuj men-ta, anis, komino häd enäh do uuh sii hẽ né paawä bë banoo Pꞌop Hagä Do matym nꞌaa, dooh paawä bë ky dahé bä takꞌëp ky nꞌaa jawꞌyyk do Pꞌop Hagä Do mejũũ doo. Dooh baad hadoo do bë moo boo bä bë da hadoo do hã. Dooh bë tꞌyyd mehĩĩn bä bë da hadoo doo. Dooh baad hadꞌyyt hẽ bë hꞌyy kae bä Pꞌop Hagä Do hã, ỹ hanäng pé tii. Tawꞌããts hẽ né paawä Pꞌop Hagä Do hã bë banoo bë wë hanäng do uuh, tawꞌããts hẽ dooh bë mabaan bä takꞌëp ky nꞌaa jawꞌyyk do tamejũũ doo."

²⁴ Sa hꞌyyb mahõm nꞌaa ty temah do hadoo bëëh! Bë asõõ né paawä bë eëëk doo, ta babo nꞌaats bë karëëb jëë mahä̃nh, nepäh bë hã bë karëëb jëng kameer Pariséw rasõng paa sa waa reëëk doo. Tii dꞌ rawén dꞌoo, dooh rakarẽn bä rakarëëb jëë bä ta babo nꞌaats ji nawëh doo, “Bë awëë manäh” Pꞌop Hagä Do mejũũ do hyb nꞌaa. Ti sii hẽ ramatakä né paawä, dooh tagahꞌood bä sa hã ramabaan takꞌëp ky nꞌaa jawyk do Pꞌop Hagä Do mejũũ doo. Ti hyb nꞌaa bë karëëb jëng kameer Jesus wén näng. Kanahën dꞌos do hã rahyb nꞌaa matakëë. Takꞌëp Pꞌop Hagä Do karẽn do hã dooh rahyb nꞌaa matakä bä. —näng mäh.

"

²⁵ —Baad nado bë hã Mosees ky nꞌaa jawꞌyyk do ma mehetëk doo. Baad nado bë hã Pariséw. Jꞌooj madäk do ky kenꞌyym do bëëh! —näng mäh. —Ji waa hood ta gó hasus doo, ta jó ub ji hetsꞌyyt do hadoo bëëh. Baad bë babok Pꞌop Hagä Do matym gó ji edꞌoo. Jꞌooj madäk doo me tii. Tꞌõp, bë hꞌyyb gó, takꞌëp bë karẽn do jawén bë babok. Ta wób sa ma hã bë hꞌyyb padꞌëëk."

²⁶ Hꞌyy ganehot do bë Pariséw. Tawꞌããts hẽ paawä pooj jé ta gó bë benäm baad ub bë kanek. Tii bä kä, sahõnh hẽ baad däg Kanek ky nꞌaa me Jesus ma metëëk sa hꞌyyb ky nꞌaa. Tawꞌããts hẽ pooj jé ji benäm tꞌõp ji hꞌyyb, tii bä sahõnh hẽ ji hã, ji moo wät doo, ji herꞌoot doo, baad däg na-ããj hẽ. Ti né hẽ tahanäng pé né ti kanek ky nꞌaa me tehꞌũũm doo. —näng mäh.

"

²⁷ —Baad nado bë hã Mosees ky nꞌaa jawꞌyyk do ma mehetëk doo. Baad nado bë hã Pariséw. Jꞌooj madäk do ky kenꞌyym do bëëh! —näng mäh. —Kamag hood hawak doo me rahewyk do hadoo bëëh. Jꞌooj hẽ tabanäm. Tꞌõp, ta gó, séd dó dajëp do kꞌyy. Séd dó hasaats jëng doo."

²⁸ Ti hadoo bëëh. Jꞌooj hẽ, Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa jawꞌyyk do ky dahꞌeeh do bëëh, ji edꞌoo. Bë hꞌyyb gó, jꞌooj madäk do hadꞌyyt hẽ bëëh. Hehꞌäät nado bë hꞌyyb. Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa jawꞌyyk do ky nadahꞌeeh do bëëh —näng mäh.

"

²⁹ —Baad nado bë hã Mosees ky nꞌaa jawꞌyyk do ma mehetëk doo. Baad nado bë hã Pariséw. Jꞌooj madäk do ky kenꞌyym do bëëh! —näng mäh. —Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa rod pꞌooj ub habong do sa kamag nꞌaa hood pä sꞌëëb bë tema. Ta hetsó nꞌaa bë moo bok baad habok do makũ sa kamag nꞌaa paa bakëë bä."

³⁰ Hahỹỹ da bë kyyh, ta tii dꞌ bë wén dꞌoo: “Ãã wahë makũ rababong noo gó ãã aboo bä paawä, dooh paawä ãã masaa bä ãã wahë makũ sa hã Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa rod dejꞌëëp doo”, näk bë kyyh."

³¹ Ta ti bë herꞌoot do hã bë hã hẽ bë ky nꞌaa katepaa. Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa rod dahejꞌëëp do sa panaa bëëh, bë nooh. Bë daaj hẽ bë kaherꞌoot ta ti ky nꞌaa hã."

³² Ti bꞌ hãã éh. Bë hajaa nesaa doo, bë wahë makũ du doo do paah! Jesus hꞌyyb hapäh rakarẽn do radajꞌëëp. Ti hyb nꞌaa tii dꞌ tawén herꞌoot sa hã. Takarẽn paawä rahꞌyy kadawꞌuuh rahyb nꞌaa newëë do hã. —näng mäh.

"

³³ —Awꞌyy hadoo bëëh! Awꞌyy taah né hẽ bëëh! Nyy da bë edꞌoo bë kedꞌëëp tabanesaa doo hẽnh bë Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa etyy do mahä̃nh?"

³⁴ Tawꞌããts hẽ bë maa newë hahỹỹh: Ỹ mejũũ da bë mahang Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa rod. Ỹ mejũũ da ajyy takꞌëp hajaa doo. Ỹ mejũũ da Pꞌop Hagä Do kyyh ma mehetëk doo. Sa wób bë dejꞌëëp da, sa wób bë epëëm da bꞌaa kajatsëk do hã. Ỹ mejũũ do wób bë hewyyh da tób Pꞌop Hagä Do panyyg bë yd naherot do yt hã. Sa wób bë no nꞌaa masoo da badäk hahỹ hawꞌããts hẽ."

³⁵ Ti hyb nꞌaa bë hã kä Pꞌop Hagä Do anoo da sahõnh hẽ baad habok do badäk hahỹỹ hã radejꞌëëp do paa säm baj. Abéw ranabooh noo gó du däk do né hẽ tii. Tii kä tagadëëg ub Sakarija, Berekija tꞌaah, radajꞌëëp doo kä. Ti bë dajꞌëëp paa mꞌ ji ma ejuu do tyng, Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa ganahaang gó."

³⁶ Né hup ỹ né hẽ hahỹ ỹ herꞌoot doo: Bë hã kä, da hẽ habong do sa hã, Pꞌop Hagä Do anoo da sahõnh hẽ radejꞌëëp do säm baj nesaa doo —näng mäh.

"

³⁷ Ti mꞌ taky hado kän:

—Jerusarẽnh, Jerusarẽnh! A babuuj ranahebꞌooh Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa rod. Pä me ramahekꞌuut bë wë Pꞌop Hagä Do mejũũ doo, radejëp hyb nꞌaa. Hajõõ nuu me ỹ karẽn paawä ỹ bataa a babuuj nesaa do mahä̃nh ỹ mo nꞌaa jesuu hyb nꞌaa sa hã, karaak ta taah ỹỹn ta këg yt hã tata bëëh do mo nꞌaa me. Tii da ỹ badoo paawä sa hã, dooh tii dꞌ rakarẽn bä.

"

³⁸ —Bë hegãã da Jerusarẽnh buuj, Pꞌop Hagä Do beréd hõm bë panang. Pꞌop Hagä Do makꞌyyts däk bë panang."

³⁹ Hahỹ hyb nꞌaa ỹ wén herꞌoot ta tii: Dooh da ỹ bë hapëë wäd bä kä. Jããm né da pꞌaa hẽnh ỹ bë bahapäh da bë hꞌyy kawareem bä, hahỹỹ da bë herꞌood bä: “Ky nꞌaa kedëng tii, Takꞌëp Hyb Nꞌaa Jawyk Do kyy gó hana doo!” Saaw-Mo 118.26

"

24

¹ Ti mꞌ Jesus ratsyym kasok bä mꞌ Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa bä naa, ta ma matëg rabana ta wë, ti mꞌ rametëëh mä ta hã Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa. Anäm mä sa hã."

² Ti mꞌ Jesus ky hadoo:

—Bë hapäh sahõnh hẽ hahỹỹh? Dooh da hahỹ pä ta see jó haso wät pé da. Sahõnh hẽ da rabakud bëëh tũũ. Né hup ỹ né hẽ ta ti ỹ herꞌoot doo —näng mäh.

"

³ Ti mꞌ waëë joom oriib banäng doo hẽnh Jesus rabahõm kän. Ta tii bä Jesus bahäng bä, sa mꞌaa hẽnh ta ma matëg rabana ta wë, ti mꞌ raky nꞌaa eaanh:

—Ny noo gó da ti tii dꞌ maherꞌoot do tadu däk? Hꞌëëd hado da õm kajaa do heen nꞌaa, badäk hahỹ bahëëj jëng do heen nꞌaa? —näk mäh.

"

⁴ Ti mꞌ Jesus ky hadoo sa hã:

—Baad bë matakä da bë rawanadii hyb nꞌaa."

⁵ Hajõk da hanꞌaa ji hã wadꞌii doo. Hät ỹỹ gó rabana, sa nooh. “Ỹ Kristo, Pꞌop Hagä Do Hꞌyyb Däng Doo”, näk da sa kyyh. Hajõk da rawedii."

⁶ Kanebꞌooh do ky nꞌaa bë ky nꞌaa napäh da. Ti hadoo né hẽ bë eỹỹm manäh. Ti awät né da ta ti hedoo doo. Ti hadoo né hẽ, dooh takaja nä bä badäk hahỹ bahëëj jëng doo."

⁷ Häj nꞌaa see babuuj rakanebꞌooh da häj nꞌaa see babuuj sa daheeh. Häj nꞌaa sa wahë nꞌaa, rahꞌyy kawereem da häj nꞌaa see sa wahë nꞌaa wë. Hajõng häj nꞌaa bä asꞌaah da. Hajõng häj nꞌaa bä kꞌããts katajuus da."

⁸ Sahõnh hẽ tii, badäk hahỹ bahëëj jëng do du däk do metëë nꞌaa. Ajãn pooj jé ta mahỹỹj ganyyh do hadoo da tii.

"

⁹ —Ti noo gó bë da rahaëënh bë majĩĩ moo gó bë rarejãã, bë radejꞌëëp hyb nꞌaa. Takꞌëp da sahõnh hẽ häj nꞌaa buuj rakawajããn da bë wë hëp ỹ nꞌaa."

¹⁰ Hajõk da ti noo gó hꞌyy gejë hõm doo. Dooh hã ỹ rahꞌyy kae boo bä da. Ta ti hedoo doo, rahaëënh da sa da hadoo do sa majĩĩ moo gó. Takꞌëp da rakawajããn sa da hadoo do wë."

¹¹ Hajõk da ti anäng ti noo gó daap menꞌyyh doo, “Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa rod ỹỹh”, hanäk doo. Hajõk da rawedii."

¹² Takꞌëp däg do hyb nꞌaa nesaa do ti noo gó, hajõk dooh rakamahä̃n wäd bä sa da hadoo doo."

¹³ Ti hadoo né da, jé hꞌyy kanerét do hã ỹỹ, tadajëb bä kä, edëb hadꞌyyt hẽ da hỹ pong jé Pꞌop Hagä Do pa."

¹⁴ Hahỹ ji Pꞌop Hagä Do bagꞌããs do panyyg hanäm doo, jé padꞌyyt hẽ da rabaherꞌood hõm, sahõnh hẽ badäk hahỹỹ hã habong do raky nꞌaa napäh hyb nꞌaa. Tii bä kä, badäk hahỹ bahëëj jëng do kaja kän da —näng mäh.

"

^{15 (15-16)} —Ti hyb nꞌaa, nanäng takꞌëp nasaa doo, Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa rejãã doo, Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa rahyb nꞌaa eréd hõm hanoo doo, tsyt hẽ Pꞌop Hagä Do wë kasëëw däk doo bä tahëë däg bä bë hapëë bä, ta ky nꞌaa Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa rod Daniéw häd näng do erii wät do paa bë hapëë bä, tawꞌããts hẽ Judah häj nꞌaa bä hajꞌeenh do rakejën hõm da waëë banäng hẽnh. (Bë hyb nꞌaa matakä Daniéw erii wät do hã.)"

¹⁶ (-)"

¹⁷ Ta ti bë bahapäh bä, tawꞌããts hẽ jajé pꞌop tób gadäk do jó hasooh péh, nayyw hẽ da takejën hõm, dooh da pooj jé tób gó tehëën péh."

¹⁸ Ti hadoo né da ta joom hood hẽnh hawät doo. Tawꞌããts hẽ dooh da tajëë bä ta hatsë tabehëën hyb nꞌaa paawä —näng mäh."

¹⁹ —Takꞌëp tanesaa hetꞌaah doo, sa taah nebii do sa hã kä ti noo gó kä! Takꞌëp tawén nesaa ti noo gó sa hã, dooh tahaja rawajꞌaa bä do hyb nꞌaa. —näng mäh."

²⁰ —Tawꞌããts hẽ bë ky nꞌaa etsꞌẽẽ Pꞌop Hagä Do hã, bë kejën hõm do tabahahëëm noo gó, takꞌëp naëng badoos noo gó tanadoo hyb nꞌaa, Saab hã tanadoo hyb nꞌaa na-ããj hẽ. Saab noo gó Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa jawꞌyyk do dooh tanꞌoo bä dawëë Judah buuj raboo bä. Ti hyb nꞌaa Saab tado bä paawä rakejën hõm doo, dooh paawä rahaja bä dawëë rakejën hõm bä."

²¹ Takꞌëp né da ji bahoop ti noo gó. Badäk hahỹ du däk noo gó naa, dooh nä paa ti hadoo pé takꞌëp rabahoop. Ti jawén kä dooh ti tahado wäd bä kä. Ti hyb nꞌaa da tawꞌããts hẽ bë ky nꞌaa etsꞌẽẽ Pꞌop Hagä Do hã, tabahahëëm noo gó, Saab noo gó ta ti tanadoo hyb nꞌaa, ỹ wén näng."

²² Pꞌop Hagä Do bód gakog hõm da nanäng ji ahoop doo. Tii dꞌ tanado bä paawä, dooh paawä hedëp péh. Ta wë tasëëw hõm do sa hyb nꞌaa tawén bód gakog hõm ti noo gó rahoop doo —näng mäh."

²³ —Ti noo gó, “Wät hahỹ Kristo, Pꞌop Hagä Do Hꞌyyb Däng Doo”, “Jajé tahawät”, ranoo bä, bë ky dahé manä da raherꞌoot doo."

²⁴ Ta ti ỹ wén herꞌoot, ti abok da hajõk “Ỹ Kristo” kenꞌooh do hyb nꞌaa. Ti abok né da “Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa rod ỹỹh” kenꞌooh doo, noo kanesa doo. Takꞌëp hadoo do ta heen nꞌaa rametëëh da, rapehuunh da, ta wë Pꞌop Hagä Do asëëw hõm do sii hẽ rawedii hyb nꞌaa paawä."

²⁵ Bë hyb nꞌaa matakä! Ta pooj jé ỹ baherꞌood däk bë hã.

"

²⁶ —Ta wób daap bë rapanäg bä, “Tabanawäng bä tabawät”, ranoo bä, bë ahõm manä tꞌĩĩ hẽnh. “Gëët nanäng, tób gawakõ gó”, ranoo bä, bë ky dahé manäh."

²⁷ Hawyp do wë hã naa jé padꞌyyt hẽ ji hapäh do hadoo da ỹỹh, Ajꞌyy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Do kajaa doo. Sahõnh hẽ da rabahapäh ỹ kajaa doo."

²⁸ Wyt ta maab hẽ da ỹ kajaa doo, dajëp do bajat bä wyt ta maab hẽ hadoo doo, kuruj-du ta tii bä rakataa do hyb nꞌaa —näng mäh.

"

²⁹ Ti mꞌ Jesus ky hadoo ẽnh:

—Ti noo gó takꞌëp rabahoop do jawén paa bä né hẽ, nayyw hẽ, papỹỹj da badagyb däk. Kamarab da, dooh ta bag nyy wäd bä. Sagõõh wë hã naa kejäk da. Wë hã habong do ta bag kehꞌỹỹt da jé padꞌyyt hẽ, ta see hedo hõm da Pꞌop Hagä Do anꞌoo bä. Isajas kyy gó Jesus behꞌũũm ta ti taherꞌoot doo. Isajas 13.10, 34.4 hã takerii däk ta ti ky nꞌaa."

³⁰ Ti noo gó kä da sahõnh hẽ rabahapäh da Ajꞌyy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Do kaja hyng do metëë nꞌaa wë puh mahang. Tii bä rahꞌyy ketón bong da sahõnh hẽ badäk hahỹỹ hã habong doo. Rahapäh da ỹỹh, Ajꞌyy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Do ỹ bahyng bä wë puh mahang, Pꞌop Hagä Do hejój me, ta bag takꞌëp gabarëëh do hadoo doo gó."

³¹ Ti noo gó ỹ mejũũ da ãs ỹỹ, torõm-bet häd näng do takꞌëp ragamehỹỹh hyb nꞌaa, ta naëj nꞌaa. Tii bä da rabataa jé padꞌyyt hẽ badäk hahỹỹ hã habong do ỹ asëëw hõm doo —näng mä Jesus.

"

³² Ti mꞌ Jesus ky hadoo ẽnh:

—Bë hyb nꞌaa matakä joom wiigo häd näng do ky nꞌaa hã —näng mäh. —Wiigo tëëg tadu doo bä tagajewäng doo, bë hapäh tabanyyw edaa däk. Tagajewäng doo, tabanyyw heen nꞌaa."

³³ Ti hadoo né da, sahõnh hẽ ta ti bë ỹ maherꞌood wät do kaja däk bä bë bahapäh bä, edaa däk ỹ kajaa do bë bahapäh da."

³⁴ Né hup ỹ né hẽ hahỹ ỹ herꞌoot doo: Da hẽ habong do rahapäh nä da sahõnh hẽ Sahõnh hẽ Jerusarẽnh ky nꞌaa sa hã Jesus maherꞌood wät do né hẽ tii, ti noo gó habong do rahapäh doo. Dooh badäk hahỹ bahëëj jëng do tado bä rahapäh doo. ỹ herꞌood wät do bawäd kän."

³⁵ Badäk hahỹỹh, wë na-ããj da, ahëëj jëë né paawä, këh ỹỹ da dooh tahëëj bä.

"

³⁶ Ti mꞌ ahõm nä Jesus herꞌoot doo:

—Dooh dꞌ hapäh pé ny noo gó ta ti bawät. Ããs, hỹ pong jé habok do dooh rahapëë bä. Ỹỹh, Pꞌop Hagä Do Tꞌaah, na-ããj hẽ dooh ỹ hapëë bä. Jããm né hẽ Ee hapäh."

³⁷ Pꞌooj ub, Nowéh häd näng do hawät noo gó habong doo da né hẽ da rababok da, ỹỹh, Ajꞌyy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Do kajaa do pooj jé."

³⁸ Sahõnh hẽ tabagꞌyyp do pooj jé, hꞌyy kanapꞌeed gó rababok. Ratsebé do waa nꞌaa rawa, ratsebé do waa nꞌaa reëëk. Rakehetꞌëë doo da raketëë. Dooh rahyb nꞌaa peet péh. Tii dꞌ né rabadꞌoo marakate gó Nowéh rabajëë pꞌëë bä kä."

³⁹ Dooh rahapëë bä sa pooj jé hawät doo, hagꞌyyp do kaja kän. Ti mꞌ hagꞌyyp do kaja kän, dejëb kän sahõnh hẽ. Ti hadoo da Ajꞌyy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Do kajaa do pooj jé."

⁴⁰ Ti noo gó, pawóp hẽ hedoo pé ajyy gëëw gó moo bok doo, sa see da ỹ mahũũm si ỹỹ, ta see da keréd hõm."

⁴¹ Pawóp hẽ hedoo pé ỹỹj tiriig ramoo bok doo, sa see da ỹ mahũũm si ỹỹ, ta see da ỹ eréd gëët. Ta wób ta sii tamahũũm, ta wób ti haꞌyym tahanäng pé tii. Dooh jããm hẽ pawóp hẽ tado bä ti tawꞌyyt doo. Baad gada do ti tamahũũm, hꞌyy kanapeet doo, ta hã hꞌyy kanaꞌeeh do ti haꞌyym.

"

⁴² —Ti hyb nꞌaa baad bë hyb nꞌaa matakä da, baad bë gadaa. Dooh bë hapëë bä ny noo gó Takꞌëp Hyb Nꞌaa Jawyk Doo, bë hꞌyy kahaꞌeeh do kajaa."

⁴³ Bë hyb nꞌaa newë hahỹ panyyg gó bë ỹ maherꞌoot doo: Tób danäh hapëë bä paawä nyy bꞌ akëë atsëm hetsꞌëëk do kajaa, baad paawä tamatakëë, baad paawä tagada. Dooh paawä tanꞌoo bä hetsꞌëëk do ta tób tanoo eë nä bä."

⁴⁴ Ti hadoo bë hã. Tawꞌããts hẽ baad bë hyb nꞌaa matakä, baad bë gadaa ta pooj jé. Ta ti ỹ wén herꞌoot, bë ganadaa bä Ajꞌyy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Do kajaa da pꞌaa hẽnh —näng mäh.

"

⁴⁵ —Ti hyb nꞌaa, jaa bë mahang ta kaser nꞌaa baad hadꞌyyt hẽ ta kariw nꞌaa mejũũ do moo wät do hadoo? Jaa bë mahang ta kaser nꞌaa hꞌyy ganäng do hadoo doo, ta hã ta kariw nꞌaa hanoo do ta wób tabahagꞌããs hyb nꞌaa, ta ä̃h hadꞌyyt hẽ baad ta wób sa waa tabetsëëh hyb nꞌaa sa hã, ta sꞌee hẽnh ta kariw nꞌaa awäd nuuj jé?"

⁴⁶ Tawꞌããts hẽ ta kaser nꞌaa hã, ta kariw nꞌaa awyyd bä tamejũũ do hã moo wät doo, ta kariw nꞌaa matëëh bä."

⁴⁷ Ta kariw nꞌaa wehꞌëëh da ta ti hadoo doo. Sahõnh hẽ tahaëënh ta hã ta ma, ta ma hagã nꞌaa tabahado däk hyb nꞌaa kä. Né hup ỹ né hẽ ta ti ỹ herꞌoot doo."

⁴⁸ Hỹỹ kä, baad ta kaser nꞌaa moo nawäd bä paawä, ta hꞌyyb gó taky hado bä: “Dooh nayyw hẽ kariw ỹ nꞌaa kaja bä”, tanoo bä,"

⁴⁹ karom wób tahewyh hadꞌyyt bä kä, tadu do bä jarakë heꞌëëk do sii tawa bä, teëg bä,"

⁵⁰ ti taganada bä né kä ta kariw nꞌaa kajaa da. Tahyb nꞌaa napeet bä kä takajaa."

⁵¹ Tii bä takꞌëp da ta kariw nꞌaa rejã kän da. Tanoo da ta kaser nꞌaa paa ahoop jꞌooj madäk doo me, ky kenꞌyym doo gó habok do nesaa do rabahoop doo da. Aꞌoot da tii bä. Sa tëg kamegëëj däk da tii bä takꞌëp nesaa do rahoop do hyb nꞌaa —näng mä Jesus takajaa do pooj jé ky nꞌaa hã.

"

25

¹ Ti mꞌ Jesus ky hadoo ẽnh:

—Hahỹ panyyg ky nꞌaa hadoo hỹ pong jé hawät do bagꞌããs do ky nꞌaa Ajꞌyy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Do matëëh noo gó: Atsëm ji moo sahõnh hẽ maruus rabahõm sa najiis patug panꞌaa hã rakataa hyb nꞌaa ta ỹỹm panꞌaa tabehëën hẽnh. Sa moo gó sa bag rapatsëë."

² Sa wób, ji ma poo oow péh, hꞌyy gatemah. Ta wób hꞌyy genäh."

³ Hꞌyy gatemah doo, sa bag ramahũũm né paawä, dooh mꞌ ramahũũm ta syyj sa bag waa."

⁴ Hꞌyy genäh do ti ramahũũm sa bag waa."

⁵ Tii bä, nayyw hẽ sa najiis patug panꞌaa kanajaa do hyb nꞌaa, ji moo sahõnh hẽ hadoo do raty jewyk, tii bꞌ rabaä̃ jëk.

"

⁶ —Tii bä atsëm ub rë tanyy naëënh: “Wät ta ti ta patug panꞌaa!”, näng. “Bꞌëëp, bë gado!”, näng ta kyyh.

"

⁷ —Tii bä maruus raty gewëëj padëëk. Ti raty enäm sa bag hõ nꞌaa."

⁸ Ti hꞌyy gatemah do raky hadoo hꞌyy genäh do sa hã: “Na bë bag waa uuh. Pꞌeets hẽ tabahänh ãã bag waa”, näk.

"

⁹ —“Dooh”, näk ta wób, “ãã bag waa uuh ãã anꞌoo bä bë hã, dooh da tahaja bä tii bä”, näk. “Bë ahõm nä ji bag waa rabahesäm hẽnh ta waa bë betsẽẽ hyb nꞌaa” —näk.

"

¹⁰ —Ti rabahõm nuuj jé sa bag waa hetsꞌẽẽ doo, takajaa sa najiis patug panꞌaa. Tii bä maruus baad gadꞌaa do rabahõm kän ta sii. Ketꞌëë do jäm hẽnh rabahõm ta sii. Tii bä noo gatsëë däk jäm tób nꞌaa.

"

¹¹ —Ta jawén rakaja kän hetsꞌẽẽ doo. “Ãã wahë nꞌaa, manoo gasëëts tób ãã bajëë pꞌëë hyb nꞌaa”, näk.

"

¹² —Tii bä jäm noo gana do ky gadoo: “Né hup ỹ né hẽ tii, dooh bë ỹ hapëë bä”, näng jäm noo gana doo —näng mä Jesus panyyg gó tehꞌũũm doo.

"

¹³ Ti mꞌ Jesus ky hado kän:

—Ti hyb nꞌaa, baad bë gadaa ta pooj jé, bë nahapäh do hyb nꞌaa ny noo gó ỹ matëëh. Dooh bë hapëë bä nyy bꞌ akëë ỹ kajaa —näng mä Jesus kyyh.

"

¹⁴ Ti mꞌ Jesus ky hadoo ẽnh:

—Hahỹ panyyg ky nꞌaa hadoo na-ããj hẽ hỹ pong jé hawät do bagꞌããs do ky nꞌaa, Ajꞌyy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Do kajaa noo gó. Ajꞌyy dawëë tabahõm do pooj jé ta dajẽẽr ta karom hã tetsꞌëë hõm do rabahagꞌããs hyb nꞌaa ta sꞌee hẽnh tawäd nuuj jé hadoo tii. Tabahõm do pooj jé, ajꞌyy naëënh ta karom ta wë."

¹⁵ Ta see hã tabanoo ji ma poo oow pé ta hood moweed kꞌããts tëg gabarëëh do sꞌëëb. Ta see hã tabanoo pawóp hẽ ta hood, ta see hã sét hẽ. Rahajaa do pénh ramoo bok doo, tetsꞌëë däk sa hã. Ti tabahõm kän dawëë."

¹⁶ Tii bä nayyw hẽ ji ma poo oow pé gadoo do du do kän ta tii me tamoo wät doo, dajẽẽr kahꞌũũm hyb nꞌaa. Ti hyb nꞌaa, ji ma poo oow pé jó tagadoo ji ma poo oow pé wób."

¹⁷ Tii dꞌ né hẽ pawóp hẽ dajẽẽr hood gadoo do badꞌoo. Pawóp hẽ hadoo do jó tagadoo pawóp hẽ ta wób."

¹⁸ Tii dꞌ nado sét gadoo doo. Ta kariw nꞌaa dajẽẽr tagadoo do jawén paa bä tabahõm, ti tadakä jëng ta dajẽẽr. Séd debaa hẽ tabado nyyh ta kariw nꞌaa matëëh bä kä.

"

¹⁹ —Tii bä hajõõ ta baab jawén paa bä sa kariw nꞌaa kaja kän. Tii bꞌ tanaëënh ta wë ta karom dajẽẽr tahanoo do paah, tabahapäh hyb nꞌaa nyy da rabadꞌoo ti dajẽẽr kä."

²⁰ Ji ma poo oow pé dajẽẽr hood gadoo do ky hadoo ta hã: “Kariw ỹ nꞌaa”, näng, “ji ma poo oow pé ta hood manꞌoo däk hã ỹỹ, ta tii me ỹ moo wät hyb nꞌaa”, näng. “Mahegãã. Ta jó ỹ gado däk ji ma poo oow pé ta hood wób gedẽ hõm doo”, näng.

"

²¹ —Ti ta kariw nꞌaa ky hadoo: “Tawꞌããts hẽ mamoo wät doo. Karom baad hadoo do õm. Baad hadꞌyyt hẽ mabanꞌyyh a hã ji anoo doo”, näng. “Kanahën dꞌos hẽ né paawä, baad mabanꞌyyh. Ti hyb nꞌaa ti bahä̃nh ỹ anoo a hã hỹỹ kä mabagꞌããs hyb nꞌaa kä. Bꞌëëp, tsebee si ỹỹ”, näng ta kariw nꞌaa kyyh.

"

²² —Tii bä pawóp hẽ dajẽẽr hood gadoo do ky hadoo: “Kariw ỹ nꞌaa”, näng, “pawóp hẽ ta hood manꞌoo däk hã ỹỹ, ta tii me ỹ moo wät hyb nꞌaa”, näng. “Mahegãã. Ta jó ỹ gado däk pawóp hẽ ta hood wób gedẽ hõm doo”, näng.

"

²³ —Ti ta kariw nꞌaa ky hadoo: “Tawꞌããts hẽ mamoo wät doo. Karom baad hadoo do õm. Baad hadꞌyyt hẽ mabanꞌyyh a hã ji anoo doo”, näng. “Kanahën dꞌos hẽ né paawä, baad mabanꞌyyh. Ti hyb nꞌaa ti bahä̃nh ỹ anoo a hã hỹỹ kä mabagꞌããs hyb nꞌaa kä. Bꞌëëp, tsebee si ỹỹh”, näng ta kariw nꞌaa kyyh.

"

²⁴ —Ti ta karom seeh, sét dajẽẽr hood gadꞌẽẽ däk do gadoo do tabana, ti taky hadoo: “Kariw ỹ nꞌaa”, näng, “takꞌëp mamejũũ ji hã, hëp ỹỹ. Manu gekãã joom ag manejoom doo. Joom ag manejoom do mataa."

²⁵ Ti hyb nꞌaa õm ỹ jeỹỹm”, näng. “Tii bä kꞌããts gó ỹ jehꞌaa këë a dajẽẽr”, näng. “Hỹỹh, a dajẽẽr hã ỹ manoo do paah”, näng.

"

²⁶ —Ti ta kariw nꞌaa ky hadoo: “Karom nesaa do õm! Moo nahũũj õm!”, näng. “Mahapäh mä a nooh, joom ag ỹ nejoom do ỹ nu gekãã, näng a kyyh. Joom ag ỹ nejoom do ỹ bataa, näng a kyyh”, näng."

²⁷ “Hëd nꞌaa dajẽẽr mananꞌoo däk dajẽẽr me moo hebꞌooh do sa hã? Tii bä kä, ỹ kajaa bä kä, ta bahä̃nh ỹ gadoo paawä dajẽr ỹỹ”, näng ta kariw nꞌaa ta hã.

"

²⁸ —Ti sa kariw nꞌaa ky hadoo: “Bë ado hõm sét hadoo do ta wë hanäng doo. Bë anꞌoo ji moo sahõnh hẽ wë näng do hã”, näng."

²⁹ “Jé wë näng do hã, ti bahä̃nh takanꞌoo däk ta hã. Hajõng da anäng ta wë. Baad tabanꞌyyh do hyb nꞌaa tii. Kanahën dꞌos hẽ wë näng doo, kanahën dꞌos do ta wë hanäng do kado hõm da ta mahä̃nh”, näng."

³⁰ “Bë dawäts nä ta wꞌoo hã gadagyp doo hẽnh karom nahũũnh doo. Aꞌoot da tii bä. Sa tëg kamegëëj däk da takꞌëp nesaa do rahoop do hyb nꞌaa”, näng sa kariw nꞌaa kyyh —näng mä Jesus panyyg gó tehꞌũũm doo.

"

³¹ Ti mꞌ Jesus ky hadoo ẽnh:

—Ajꞌyy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Doo, ta kabajꞌaa doo gó, ta bag takꞌëp gabarëëh doo gó sahõnh hẽ ããs sa daheeh tabahyng bä kä, sa wahë wahë tyng nꞌaa jó, tsyt hẽ kasëëw däk do tyng nꞌaa jó tabasooh da."

³² Tii bä sahõnh hẽ badäk hahỹỹ hã habong do rakata padëëk da ta wë tanꞌoo bä. Tii bä tsyt hẽ tabasëëw hõm da sa mahang, bꞌéé hagã nꞌaa tsyt hẽ tabasëm doo da bꞌéé kabara mahä̃nh."

³³ Hub hẽnh tabasëëw hõm da bꞌéé, sꞌỹỹ hẽnh da kabara."

³⁴ Tii bä ta bagã nꞌaa ky hadoo da ta hub hadäk hẽnh habꞌëëh do sa hã: “Bꞌëëp bëëh, Ee ky nꞌaa edëng doo. Bë gado badäk hahỹ tadu dahäng noo gó naa bë hyb nꞌaa tenyyw hõm doo, ta bagꞌããs doo."

³⁵ Bë ỹ wén tsꞌyyt, ỹ paa asaah, wa ỹ paa bë anoo hã ỹỹ. Ỹ paa hoo kaanh, bë anoo paa naëng ỹỹ. Ta sꞌee hẽnh naa paa ỹỹh, bë gadoo paa ỹ bë tób bä."

³⁶ Ỹ paa saroor tamaah, bë anoo paa saror ỹỹ. Ỹ paa nahëë näng, bë hegꞌããs paa ỹỹh. Ragadahewꞌëës doo gó paa ỹ bagëët, ỹ paa bë hehëën”, näng da ta kyyh sa hã.

"

³⁷ —Tii bä baad habok do reaanh da ta hã: “Takꞌëp Hyb Nꞌaa Jawyk Doo, ny noo gó ãã bahapäh mabasaah doo, ny noo gó a waa ãã banoo? Ny noo gó mahoo kaanh, a naëng ãã banoo?"

³⁸ Ny noo gó ta sꞌee hẽnh naa õm ãã bahapäh, õm ãã gadoo? Ny noo gó õm saroor tamaah, õm ãã saroor noo?"

³⁹ Ny noo gó õm ãã bahapäh manahëë näng doo, radawäts gëët do õm? Ny noo gó õm ãã bahehëën?”, näk da baad habok do sa kyyh.

"

⁴⁰ —Tii bä ta bagã nꞌaa ky hadoo da hahỹỹ da: “Baad bë ỹ maherꞌoot hahỹỹh: Sahõnh hẽ hä̃j ỹ hedoo do hã, hã ỹ hꞌyy kaꞌeeh do hã bë badꞌoo do paah, rahyb nꞌaa sekog its né paawä, hã ỹ né hẽ ti tii dꞌ bë badꞌoo doo. Né hup ỹ né hẽ ta ti ỹ herꞌoot doo”, näng da ta bagã nꞌaa baad habok do sa hã.

"

⁴¹ —Tii bä ta sꞌỹỹ hẽnh habꞌëëh do sa hã taky hadoo da: “Bëëh, ky nꞌaa kawasꞌee bong doo, bë ahõm mahä̃nh ỹỹ tëëg hõõ nadëëk doo hẽnh, Dijab, ããs nesaa do Dijab karom sa daheeh sa hyb nꞌaa Pꞌop Hagä Do benyyw däk doo hẽnh."

⁴² Tꞌĩĩ hẽnh bë wén hõm, ỹ né asaah paah, dooh paa wa ỹ bë anꞌoo bä. Ỹ paa hoo kaanh, dooh paa naëng ỹ bë anꞌoo bä."

⁴³ Ta sꞌee hẽnh naa paa ỹỹh, dooh paa ỹ bë gado bä bë tób bä. Ỹ paa saroor tamaah, dooh paa saror ỹ bë anꞌoo bä. Ỹ paa nahëë näng, ragadahewꞌëës doo gó paa ỹ bagëët, dooh paa ỹ bë hegãã bä”, näng da ta kyyh.

"

⁴⁴ —Tii bä kä, ti na-ããj da reaanh da. Hahỹỹ da da sa kyyh: “Takꞌëp Hyb Nꞌaa Jawyk Doo, ny noo gó paa õm ãã bahapäh mabasaah doo, mahoo kaanh doo, ta sꞌee hẽnh naa do õm, saroor tamah do õm, manahëë näng doo, ragadahewꞌëës doo gó mabagëët doo? Ny noo gó õm ãã manasa?”, näk da sa kyyh.

"

⁴⁵ Tii dꞌ taky hadoo: “Baad bë ỹ maherꞌoot hahỹỹh: Hahỹ hyb nꞌaa sakog its do see hã bë manasa doo, ỹ né hẽ ti bë manasa. Né hup ỹ né hẽ ta ti ỹ herꞌoot doo”, näng da ta bagã nꞌaa baad nabok do sa hã.

"

⁴⁶ —Tii bä, ahꞌũũm da rahoop do hadꞌyyt doo hẽnh. Baad habok doo, dooh tꞌĩĩ hẽnh rahõm bä. Hỹ pong jé ji edëb hadꞌyyt do ragadoo tii hã —näng mä Jesus.

"

26

¹ Ti mꞌ Jesus bahajaa bä sahõnh hẽ ta ti taherꞌoot doo, taky hadoo mä ta ma matëg sa hã:

"

² —Bë hapäh, edaa däk Pas-kowa. Pawóp nä ta ä̃h. Ti noo gó Ajꞌyy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Doo, ranꞌoo däk da ta majĩĩ sa moo gó bꞌaa kajatsëk do hã takepëëm däk hyb nꞌaa —näng mäh.

"

³ Ti mꞌ Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa yt hã moo hebꞌooh do sa wahë nꞌaa, Judah buuj sa wahë nꞌaa na-ããj mä séd hã mꞌ rakata padëëk Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa yt hã moo hebꞌooh do sa wahë nꞌaa hehꞌäät do tób bä. Kajapas mä Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa yt hã moo hebꞌooh do sa wahë nꞌaa hehꞌäät do häd."

⁴ Ti mꞌ ratyw nꞌaa esoos mä Jesus ramoo maso hõm hyb nꞌaa ta wób raky nꞌaa nanapäh bä mꞌ, radajꞌëëp hyb nꞌaa kä mꞌ."

⁵ Rakanerꞌoot bä mꞌ raky hadoo:

—Dooh da ër dajëëb bä Pas-kowa noo gó, hajõk do ër wë rahꞌyy kawereem mahä̃nh —näk mäh.

"

⁶ Ti mꞌ panang Betanija häd näng doo bä mꞌ, Simaw saraa hã däk do paa tób bä,"

⁷ sa waa tyng hã mꞌ Jesus basooh bä mꞌ, ana mä ta wë ỹỹnh. Buu benyym do hood mä ta moo gó mꞌ tabadäk. Pä sꞌëëb mä ta hood. Takꞌëp mä taky nꞌaa gebah ta ti gó hanäng do buu benyym doo. Ti mꞌ Jesus nuu gó mꞌ tabahahꞌook.

"

⁸ Dooh mꞌ Jesus ma matëg ragenaag bä ta ti tabadꞌoo doo.

—Hëd nꞌaa tarejãã tii? —näk mäh."

⁹ —Tawꞌããts hẽ paawä takesꞌëëm. Takꞌëp paawä ji ky nꞌaa gebꞌaah. Ta säm ji anꞌoo paawä kasꞌuut do sa hã —näk mäh.

"

¹⁰ Jesus maa napäh bä sa kyyh, taky hadoo:

—Bë hajẽẽw manä hahỹ ỹỹnh! Takꞌëp baad hadoo do tamoo wäd wät hã ỹỹ."

¹¹ Kasꞌuut do aboo hadꞌyyt hẽ bë mahang. Ỹ ti hỹỹh, dooh bë mahang hadꞌyyt hẽ ỹ awäd wäd bä."

¹² Ỹ radakä jëng noo gó buu benäw nꞌaa tii dꞌ nuh ỹỹ gó tahꞌook doo."

¹³ Né hup ỹ né hẽ hahỹ ỹ herꞌoot doo: Jé padꞌyyt hẽ badäk hahỹỹ hã Pꞌop Hagä Do Tꞌaah panyyg hanäm do rabaherꞌood hõm bä, raherꞌoot da na-ããj hẽ hã ỹ tamoo wäd wät do ky nꞌaa, ji hyb nꞌaa esee hyb nꞌaa ta hã —näng mäh.

"

¹⁴ Ti mꞌ 12 hedoo do Jesus ma matëg seeh, Judas Ikarijot häd näng do bahõm Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa yt hã moo hebꞌooh do sa wahë nꞌaa wë."

¹⁵ Ti mꞌ taky hadoo sa hã:

—Nyy hẽ ta säm bë anoo da hã ỹỹ, Jesus ỹ haëëj bä bë hã? —näng mäh.

Ti mꞌ ranoo ta hã 30 moweed kꞌããts tëg hawak do sꞌëëb ta säm."

¹⁶ Ti mꞌ, ti noo gó naa Judas Ikarijot tyw nꞌaa esóts kän tabahaëënh hyb nꞌaa kä sa hã.

"

¹⁷ Ti mꞌ pãw makuj nꞌaa tamah do ratahebꞌëës do du däk noo gó mꞌ, Jesus ma matëg rabana ta wë, ti mꞌ rabeaanh ta hã:

—Nyy bä makarẽn ãã benäm Pas-kowa tä nꞌaa, matabꞌëës hyb nꞌaa? —näk mäh.

"

¹⁸ Ti mꞌ taky hadoo:

—Bë ahõm nä panang hẽnh, ajꞌyy tób hẽnh. Hahỹỹ da da bë maherꞌood ta hã: “Hahỹỹ da ãã ma matëg kyyh a hã, ‘Kaja däk ỹ hajaa do noo gó ỹ jawén hyng doo. A tób hẽnh da ỹ tabꞌëës Pas-kowa tä nꞌaa ma matëk ỹ sa daheeh’ ”, näk da bë kyyh —näng mä Jesus ta ma matëg sa hã.

"

¹⁹ Jesus mejũũ doo da né hẽ mꞌ ta ma matëg rabadꞌoo. Ti mꞌ ramoo boo kän tii bä kä Pas-kowa tä nꞌaa kä.

"

²⁰ Papỹỹj badëë hyng bä kä, Jesus bahyy sooh mä 12 hedoo do sii hẽ sa waa tyng pa."

²¹ Sa tä rabawëh bä kä mꞌ taky hadoo sa hã:

—Bë see ỹ tahaëënh da majĩĩ moo gó. Né hup ỹ né hẽ ta ti ỹ herꞌoot doo —näng Jesus sa hã.

"

²² Ti mꞌ rahꞌyy ketón bong. Ti mꞌ sét kenꞌyyh mä raky hadoo:

—Hã ỹỹ, dooh ỹ tado bä Takꞌëp Hyb Nꞌaa Jawyk Doo! —näk mäh.

"

²³ Ti mꞌ Jesus ky hadoo:

—Bë see né da. Nemon ỹ hehoots wät do pãw, ti né da ỹ haëënh doo —näng mäh."

²⁴ —Ỹỹh, Ajꞌyy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Doo, ỹ da dajëp Pꞌop Hagä Do kyy kerih do herꞌoot doo da né hẽ —näng mäh. —Ti hadoo né hẽ, baad nado da ajꞌyy hã, Ajꞌyy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Do majĩĩ moo gó hanꞌoo däk do hã! Tawꞌããts hẽ paawä ta ti ajꞌyy hã tanenyyts bä paawä! —näng mä Jesus kyyh.

"

²⁵ Ti mꞌ Judas, Jesus haëëj däk do panꞌaa, ky hadoo ta hã:

—Hã ỹỹ, dooh ỹ tado bä ma matëg! —näng mäh.

Ti mꞌ Jesus ky gadoo:

—A daaj hẽ ti makaherꞌood däk —näng mäh.

"

²⁶ Ti mꞌ rabawëh bä, Jesus bado däk pãw, ti mꞌ Pꞌop Hagä Do hã taky hadoo:

—Tawꞌããts hẽ õm, Ee. Manꞌoo däk pãw ãã hã —näng mäh.

Ti mꞌ taganabäh däk pãw, tanꞌoo däk mä ta ma matëg sa hã. Ti mꞌ taky hadoo:

—Bë gado däg, bë awa. Hup ỹ heen nꞌaa hahỹỹh —näng mäh.

"

²⁷ Ti mꞌ Jesus bado däk uwa bëëh hood, ti mꞌ Pꞌop Hagä Do hã ta ky hadoo:

—Tawꞌããts hẽ õm, Ee. Manꞌoo däk uwa bëëh ãã hã —näng mäh.

Ti mꞌ tanꞌoo däk mä sa hã, ti mꞌ taky hadoo:

—Bë sahõnh hẽ, bë eëg ta uuh —näng mäh."

²⁸ —Majyw ỹỹ ỹ anoo do ỹ dajëp noo gó heen nꞌaa hahỹỹh. Papuuj sahõnh hã Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa enooh do tii kä. Hỹ jawén majyw ỹ hyb nꞌaa ji tagadoo Pꞌop Hagä Do ky däng. Hajõk do sa hyb nꞌaa takanꞌoo däk majyw ỹỹ, ỹ dajëp noo gó, nesaa do sa hꞌyyb gó hanäng do kawug hõm hyb nꞌaa —näng mäh."

²⁹ —Hahỹỹ dꞌ bë ỹ maherꞌoot: Hỹ jawén dooh ỹ eëg wäd bä hahỹ uwa sꞌëëb. Jããm hẽ pꞌaa hẽnh papuuj däg ỹ eëëk da bë sii Ee bagꞌããs doo bä —näng mäh.

"

³⁰ Ti mꞌ Saaw-Mo hã hanäng do see me Pꞌop Hagä Do rama ejäm do jawén paa bä mꞌ, rabahõm kän waëë joom oriib häd näng do banäng hẽnh.

"

³¹ Ti mꞌ Jesus ky hadoo sa hã:

—Badah, atsëm, hã ỹ rabadꞌoo do bë bahapäh bä, bë sahõnh hẽ da ỹ bë beréd hõm —näng mäh. —Hahỹỹ da takerii däk Pꞌop Hagä Do kyy kerih do hã ti ky nꞌaa: “Bꞌéé hagã ỹ dajꞌëëp da. Tii bä da jé padꞌyyt hẽ bꞌéé rabehũũm bong” Sakarija 13.7 —näng mäh.

"

³² Ti mꞌ Jesus ky hadoo ẽnh:

—Ta tii dꞌ né paawä da hã ỹỹ, ỹ ganä wät jawén paa bä da, bë pooj jé da ỹ bahõm Garirej hẽnh —näng mäh.

"

³³ Ti mꞌ Peed ky hadoo:

—Sahõnh hẽ õm reréd hõm bä, a wë ramoo bok do rabahapäh bä, ỹ ti dooh noo gó õm ỹ eréd bä —näng mä Peed.

"

³⁴ Ti mꞌ Jesus ky hadoo ta hã:

—Badah né hẽ, atsëm, karaak bahỹỹh do pooj jé, tamawoob nuu me da ỹ maky nꞌaa jejën da. Né hup ỹ né hẽ ta ti ỹ herꞌoot doo —näng mä Jesus Peed hã.

"

³⁵ Ti mꞌ Peed ky kahꞌũũm mä ta hã:

—Dooh! —näng mäh. —Ỹ radajëëb bä na-ããj hẽ a sii, dooh noo gó da õm ỹ hyb nꞌaa eréd bä! —näng mäh.

Ti ky hedoo né hẽ mꞌ Jesus ma matëg wób.

"

³⁶ Ti mꞌ ta ma matëg daheeh Jesus bahõm joom banäng hẽnh Getsemani häd näng doo hẽnh. Ti mꞌ taky hadoo sa hã:

—Babä bë ayyw dó jajé ỹ ky nꞌaa etsꞌẽẽ nuuj jé —näng mäh.

"

³⁷ Ti mꞌ Peed, Sebedew taah pawóp hadoo do daheeh tamahũũm ta sii dawë hã. Ti mꞌ Jesus hꞌyyb gó takꞌëp mä tahꞌyy katón wät. Dooh baad tado wäd bä ta hꞌyyb."

³⁸ Ti mꞌ tamawoob hẽ hadoo do sa hã taky hadoo:

—Takꞌëp ỹ hꞌyy katón. Ỹ hꞌyyb dajëp do hadoo —näng mäh. —Babä bë ayyw. Bë matakä si ỹỹ. Bë aä̃ manä da! —näng mäh.

"

³⁹ Ti mꞌ tabahõm dawë hã. Ti mꞌ ta taron nu paa me tabahyy häng, tũũ mꞌ ta maboor hyy jat, ti mꞌ taky nꞌaa etsẽẽ Pꞌop Hagä Do hã. Hahỹỹ da mꞌ ta kyyh:

—Ee —näng mäh. —Tahaja bä paawä, mado hõm mahä̃nh ỹỹ wät hahỹ ỹ ahoop do panꞌaa. Ta tii dꞌ né ỹ betsꞌẽẽ paawä, makarẽn doo dꞌ né hẽ mabadꞌoo, ỹ karẽn doo da nado —näng mäh.

"

⁴⁰ Tabana bä mꞌ ta ma matëg tamawoob hẽ hadoo do rahabꞌëëh hẽnh, tahegꞌããs mäh, aä̃ bꞌëëh mäh. Ti mꞌ Peed hã tabeaanh:

—Dooh bë haja bä kanahën dꞌos hẽ bë ty gapadäg bä si ỹỹ? —näng mäh."

⁴¹ —Bë matakä, Pꞌop Hagä Do hã bë ky nꞌaa etsꞌẽẽ, nesaa do hꞌyyb natatuk hyb nꞌaa bëëh, ỹ bë eréd hõm mahä̃nh —näng mäh. —Ji hꞌyyb karẽn né paawä baad hadoo do ji moo wät, nahejooj ji, ti hyb nꞌaa bë ky nꞌaa etsꞌẽẽ ỹ wén näng —näng mäh.

"

⁴² Ahõm ẽnh mä pꞌaa hẽnh, ti mꞌ taky nꞌaa etsẽẽ ẽnh pꞌaa hẽnh. Hahỹỹ dꞌ mä ta kyyh:

—Ee —näng mäh. —Tanahaja bä ỹ ahoop do panꞌaa kado hõm mahä̃nh ỹỹ, ỹ mamo nꞌaa najesu bä ta mahä̃nh, tii bä, makarẽn doo da né hẽ ỹ karẽn hã ỹ kametëëh —näng mäh.

"

⁴³ Ti mꞌ pꞌaa hẽnh tabana bä ẽnh, aä̃ bꞌëëh ẽnh mäh, takꞌëp mä raty jewyk sa hꞌyyb."

⁴⁴ Ahõm ẽnh pꞌaa hẽnh, taky nꞌaa etsẽẽ do paa taky nꞌaa etsẽẽ ẽnh pꞌaa hẽnh.

"

⁴⁵ Ti mꞌ tamatëëh ta ma matëg tamawoob hẽ hadoo do wë, ti mꞌ taky hadoo sa hã:

—Bë kamehꞌããk nä? Bë aä̃ magyys hẽ? —näng mäh. —Bë hegãã. Edaa däk Ajꞌyy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Do nesaa do moo hebꞌooh do sa moo gó rabahaëëj däk doo."

⁴⁶ Bë asꞌëëg bëh! Hamäh, ër ahꞌũũm! Wät ta ti ỹ hanꞌoo däk do majẽ ỹỹ hã —näng mä Jesus kyyh.

"

⁴⁷ Jesus berꞌoot nä bä mꞌ, takajaa Judas, 12 hedoo do see paah. Hajõk mä hanꞌaa ta sii. Sẽn-jeer yt hã mꞌ, boh yt hã mꞌ rabana. Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa yt hã moo hebꞌooh do sa wahë nꞌaa kyy gó mꞌ, Judah buuj sa wahë nꞌaa hedoo do sa kyy gó mꞌ na-ããj hẽ ti rabana."

⁴⁸ Haëënh doo, baad ub mä taky nꞌaa herꞌood däk. Hahỹỹ da mꞌ ta kyyh sa hã:

—Ta ti ỹ tapa tsanetsup doo da, ti né hẽ tii. Tii dꞌ bë maso däk, bë maso hõm —tii da mꞌ ta kyyh dó sa hã.

"

⁴⁹ Ti mꞌ nayyw hẽ Judas bana Jesus wë, ti mꞌ tedëng:

—Tawꞌããts hẽ õm, ma matëg? —näng mäh.

Ti mꞌ ta tapa tsanetsup mäh.

"

⁵⁰ Ti mꞌ Jesus ky hadoo Judas hã:

—Ti bä, mamoo wäd ti majawén na doo, najis ỹỹ —näng mäh.

Ti mꞌ ta hã rakajäk, ramaso däg kän mä Jesus."

⁵¹ Ti mꞌ Jesus hata see bado däk ta sẽn-jeer, tekyyt mä Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa yt hã moo hebꞌooh do sa wahë nꞌaa hehꞌäät do karom. Ta nabuuj gakyd hõm mäh.

"

⁵² Ti mꞌ Jesus ky hadoo ta hã:

—Menyyw däg a sẽn-jeer —näng mäh. —Sẽn-jeer me ta wób hekyyt doo, sẽn-jeer me tadajëp."

⁵³ Ỹ nahaja medꞌoo, ỹ karẽn bä paawä, Ee hã ỹ ky nꞌaa etsẽẽ 12 kenꞌyyh kata däk do takꞌëp kanekan do ããs nayyw hẽ tamejũũ hyb nꞌaa, ỹ ramo nꞌaa jesuu hyb nꞌaa?"

⁵⁴ Tii dꞌ tado bä paawä, ỹ ramo nꞌaa jesu bä paawä, dooh paawä takaja bä tii bä Pꞌop Hagä Do kyy kerih doo, hahỹ né hẽ kametëëh doo kä hã ỹ taherꞌoot doo —näng mä Jesus ta ma matëg hã, sẽn-jeer hado däk do hã.

"

⁵⁵ Ti mꞌ hajõk do hã kä Jesus ky hadoo:

—Ër wahë nꞌaa wë hꞌyy kawereem do sa hꞌyyb mahũũm nꞌaa bë edꞌoo gꞌeeh ỹỹh, bë wén nꞌaa wë ỹỹ sẽn-jeer yt hã, boh yt hã, ỹ bë masoo hyb nꞌaa? —näng mäh. —Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa wahoo gó ỹ awäd hadꞌyyt hẽ ỹ ma metëëk bä. Dooh ẽnh ỹ bë maso bä tii bä ẽnh? —näng mäh."

⁵⁶ —Hỹỹ kä, tawꞌããts hẽ —näng mäh. —Ỹ hapäh, sahõnh hẽ tii da tawén hadoo, Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa rod rerii bong do paah, hã ỹ kametä däk hyb nꞌaa —näng mä Jesus.

Ti mꞌ sahõnh hẽ kä ta ma matëg rawajꞌaa bong. Reréd hõm mä Jesus.

"

⁵⁷ Ti mꞌ Jesus ramaso däk do ramahũũm kän Kajapas häd näng do tób hẽnh. Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa yt hã moo hebꞌooh do sa wahë nꞌaa hehꞌäät do ti Kajapas. Kata bꞌëëh mä ta tii bä Mosees ky nꞌaa jawꞌyyk do ma mehetëk doo, Judah buuj sa wahë nꞌaa hedoo do sii hẽ mꞌ."

⁵⁸ Peed bahõm mä Jesus sa jawén. Dawëë mꞌ tagadäk. Ajëë suun mä Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa yt hã moo hebꞌooh do sa wahë nꞌaa hehꞌäät do tób wꞌoo hã. Ti mꞌ warahén sa pa mꞌ tabahyy häng, tabahegꞌããs hyb nꞌaa nyy dꞌ rabadꞌoo Jesus hã.

"

⁵⁹ Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa yt hã moo hebꞌooh do sa wahë nꞌaa hedoo doo, sahõnh hẽ Sinedirijo häd näng do ajyy nꞌaa sii hẽ mꞌ resoos mä Jesus hã rapꞌãã dajꞌëëp péh. Resoos mä daap hẽ Jesus raky nꞌaa tapaa doo."

⁶⁰ Hajõõ né paawä mꞌ daap ramenyyh Jesus ky nꞌaa hã, dooh mꞌ rawꞌyyt pé rapꞌãã dajꞌëëp pé Jesus.

Ti mꞌ tagadëëg ub kä pawóp hẽ hanꞌaa,"

⁶¹ ti mꞌ raky hadoo:

—Hahỹỹ da hahỹ ajꞌyy kyyh: “Ỹ hajaa ỹ gawatsiig hõm bä Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa”, näng. “Tamawoob hẽ ta ä̃h, ỹ tamaa sooh pꞌaa hẽnh”, näng ta kyyh —näk mä sa hã.

"

⁶² Ti mꞌ Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa yt hã moo hebꞌooh do sa wahë nꞌaa hehꞌäät do pꞌop mä tabasꞌëëg gëët. Ti mꞌ taky hadoo mä Jesus hã:

—Dooh maherꞌoot pé õm raky nꞌaa tapaa do hã? —näng mäh.

"

⁶³ Dooh mꞌ Jesus ky gado bä. Bag hẽnh mä tabagëët. Dooh Jesus kawajꞌããn bä. Daap hẽ Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa yt hã moo hebꞌooh do sa wahë nꞌaa hehꞌäät do keꞌaanh, Jesus wén ky ganadoo.

Ti mꞌ Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa yt hã moo hebꞌooh do sa wahë nꞌaa hehꞌäät do ky hadoo ẽnh mä ta hã:

—Pꞌop Hagä Do hedëb hadꞌyyt do matym gó kä õm ỹ mejũũ, ãã mamaherꞌoot hyb nꞌaa ti Kristo, Pꞌop Hagä Do Hꞌyyb Däng Doo, Pꞌop Hagä Do Tꞌaah mado bä! —näng mäh.

"

⁶⁴ Ti mꞌ Jesus ky hadoo:

—Õm né tii, ti tii dꞌ herꞌoot —näng mäh. —Ti hadoo né hẽ, hahỹỹ da bë sahõnh hã ỹ maherꞌoot: Hỹ jawén bë hapäh né da Ajꞌyy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Do, Sahõnh Sa Bahä̃nh Hado Do hub hẽnh tabasooh bä, ta hã Pꞌop Hagä Do wehꞌëëh doo bä. Bë hapäh né da ẽnh tabahyng bä wë puh mahang —näng mä Jesus kyyh sa hã.

"

⁶⁵ Ti mꞌ Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa yt hã moo hebꞌooh do sa wahë nꞌaa hehꞌäät do kawajꞌããn gó tawén sꞌẽẽd hõm ta daaj hẽ ta saroor. Ti mꞌ taky hadoo:

—Pꞌop Hagä Do taky nꞌaa rejã däk! Jããm hẽ. Dooh hyb nꞌaa wät pé ta ky nꞌaa herꞌoot péh. Bë maa napäh né hẽ ta kyyh, Pꞌop Hagä Do taky nꞌaa rejãã doo."

⁶⁶ Nyy da bë hã? —näng mäh.

—Tawꞌããts hẽ tadajëp! —näk mä ta wób sa kyyh.

"

⁶⁷ Ti mꞌ ta mamets rabahetsoos, ti mꞌ rabetuu sa moo me. Ta wób ratapa ewyyh mäh,"

⁶⁸ ti mꞌ raky hadoo ta hã:

—Maherꞌood mahapëë bä, Kristo, jaa mo hajꞌaa? —näk mäh.

"

⁶⁹ Ti noo gó, tób wꞌoo hã Peed bahäng bä, tób danäh karom ỹỹnh ana ta wë, ti mꞌ taky hadoo:

—Õm na-ããj hẽ Jesus Garirej buuj sii hawät doo —näng mäh.

"

⁷⁰ Ti mꞌ Peed ky nꞌaa jejën wät sahõnh hẽ sa matym gó.

—Dooh ỹ heen nꞌaa nyy bä ta ti maherꞌoot doo —näng mä ta kyyh.

"

⁷¹ Ti mꞌ Peed bahõm ta hadë noo bä. Tꞌĩĩ hẽnh tób danäh karom ỹỹnh see bahapäh bä mꞌ, taky hadoo sa pa habꞌëëh do sa hã:

—Jesus Nasaréh buuj sii hawät do hahỹỹh —näng mäh.

"

⁷² Ti mꞌ Peed jejën ẽnh mä pꞌaa hẽnh. Pꞌop Hagä Do hã mꞌ taky däng, raky daheeh hyb nꞌaa paawä:

—Dooh ỹ hapëë bä ta ti ajꞌyy —näng mäh.

"

⁷³ Ti noo gó né hẽ badawëd däk mäh, ta pa habꞌëëh do pꞌop raky hadoo ta hã:

—Sa hata see né hẽ õm —näk mäh. —Garirej buuj raberꞌoot doo da né hẽ ti maberꞌoot —näk mä sa kyyh.

"

⁷⁴ Ti mꞌ Peed ta daaj hẽ taky nꞌaa kawasꞌee kän. Ti mꞌ Pꞌop Hagä Do hã taky däng:

—Dooh ỹ hapëë bä ta ti ajꞌyy! —näng mä ta kyyh sa hã.

Ti mꞌ nayyw hẽ mꞌ karaak bahꞌỹỹ kän."

⁷⁵ Tii bä mꞌ Peed hyb nꞌaa newë däk Jesus herꞌoot do paa kä ta hã: “Karaak bahỹỹh do pooj jé, tamawoob nuu me ỹ maky nꞌaa jejën da.” Ti né paa kä mꞌ Jesus herꞌoot do paa kä ta hã. Ti mꞌ Peed banyyh wahoo gó naa. Takꞌëp tabaód gꞌëëd kän mä taky nꞌaa jejën do hyb nꞌaa Jesus.

"

27

¹ Bäp paa mꞌ Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa yt hã moo hebꞌooh do sa wahë nꞌaa, Judah buuj wahë nꞌaa wób, rahyb nꞌaa eno däk Jesus radajꞌëëp hyb nꞌaa."

² Ramoo mawꞌyyd däk, ramahũũm Pirato häd näng do wë, Roma buuj Judah häj nꞌaa bä bagꞌããs doo.

"

³ Ti mꞌ dajëb hã Jesus raky nꞌaa ety däk do Judas, Jesus haëëj däk do ky nꞌaa napäh bä mꞌ, tꞌyyd kamehĩĩn wät mä tamoo wät do paa hã. Ti mꞌ moweed kꞌããts tëg hawak do sꞌëëb tabaj hõm Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa yt hã moo hebꞌooh do sa wahë nꞌaa, sa wahë nꞌaa wób hã.

"

⁴ —Nesaa do ỹ moo wäd wät —näng mä sa hã. —Mo hajꞌaa kadꞌoo do nado dajëb hã ỹ haëëj däk doo —näng mä Judas kyyh sa hã.

Ti mꞌ sa wahë nꞌaa hedoo do raky gadoo:

—Dooh hyb nꞌaa ãã hyb nꞌaa peet pé ta tii. A ky gabuuj hẽ ti ta tii —näk mä sa kyyh.

"

⁵ Ti mꞌ Judas dawäts bëëh tũũ moweed Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa yt hã, ti mꞌ tabahõm kän, nu kasagĩĩw däk mä tyd me.

"

⁶ Ti mꞌ Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa yt hã moo hebꞌooh do sa wahë nꞌaa rabata däk moweed tũũ kajäk doo, ti mꞌ raky hadoo:

—Dooh ër ky nꞌaa jawꞌyyk do anꞌoo bä Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa dajẽẽr nꞌaa tabahado däk hyb nꞌaa hahỹ dajẽẽr. Majyyw dajẽẽr nꞌaa ti hỹỹh —näk mäh.

"

⁷ Ti hyb nꞌaa mꞌ rahyb nꞌaa newë däk ramametsẽẽ hyb nꞌaa hewꞌyyt do joom banäng doo, Judah buuj nadoo do kamag kadebong do panꞌaa."

⁸ Ti hyb nꞌaa, da hẽ na-ããj nä ta häd ramaneëënh “ta majyyw hood”, hewꞌyyt do joom hood paah."

⁹ Tii dꞌ né kä mꞌ kametä däk Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa rod Jeremiij häd näng do erih do paa kä. Hahỹỹ dꞌ paa mꞌ ta kyyh: “Rado däk 30 hedoo do moweed kꞌããts tëg hawak do sꞌëëb. Sa moo gó rahaëëj däk do säm Isaraéw buuj raky kajäk do tii."

¹⁰ Ta säm me rabetsꞌẽẽ hõm hewꞌyyt do joom banäng doo. Tii dꞌ né hẽ Takꞌëp Hyb Nꞌaa Jawyk Do mejũũ hã ỹỹ”, Jeremiij 19.1-13, 32.6-9. Tawꞌããts hẽ ji nerꞌoot na-ããj hẽ Sakarija 11.12-13. näng paa Jeremiij erii wät do kyyh.

"

¹¹ Ti nuuj jé mꞌ Roma buuj Judah häj nꞌaa bä bagꞌããs do pooj jé mꞌ Jesus bagëët. Ti mꞌ Jesus hã ta bagã nꞌaa eaanh mäh:

—Õm né Judah buuj sa wahë nꞌaa? —näng mäh.

Ti mꞌ Jesus ky hadoo:

—Ỹỹ. Tii dꞌ né hẽ, maherꞌoot doo dꞌ né hẽ —näng mä Jesus.

"

¹² Ti mꞌ Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa yt hã moo hebꞌooh do sa wahë nꞌaa, Judah buuj wahë nꞌaa wób Jesus raky nꞌaa tapaa bä kä Pirato hã, dooh mꞌ Jesus ky gedag bä."

¹³ Ti mꞌ Pirato ky hadoo ta hã:

—Nepäh a hã õm raky nꞌaa tapaa doo? —näng mä Pirato.

"

¹⁴ Dooh né paawä Jesus kawajꞌããn bä, dooh mꞌ taky gedag bä raky nꞌaa tapaa doo. Ti hyb nꞌaa mꞌ takꞌëp Pirato hyb nꞌaa meuuj wät.

"

¹⁵ Pas-kowa noo gó mꞌ Pirato bahedꞌoo doo da taberéd hõm radewëës do seeh. Teréd hõm hajõk do retsẽẽ doo."

¹⁶ Ti noo gó mꞌ ragadahewꞌëës doo gó mꞌ tabagëët Jesus Barabas häd näng doo, moo nesaa do ky nꞌaa etsëëh doo."

¹⁷ Ti mꞌ hajõk do rakatꞌaa bä kä ta tób hẽnh, Pirato beaanh sa hã:

—Ny hadoo do bë karẽn ỹ eréd hõm: Jesus Barabas, Jesus ramaneëënh do Pꞌop Hagä Do Hꞌyyb Däng Doo? —näng mäh.

"

¹⁸ Tii dꞌ tawén eaanh, tahapäh mäh, ta hã rahaëëj däk Jesus, rahꞌyy kajewꞌëës do hyb nꞌaa ta hã.

"

¹⁹ Ti mꞌ ti noo gó né hẽ mꞌ, ji ky nꞌaa etyy nꞌaa tyng jó Pirato basooh bä kä mꞌ, Pirato ỹỹm mejũũ mä Pirato rapanäk hyb nꞌaa. Hahỹỹ dꞌ mä ta kyyh:

—Marejã manä ta ti ajꞌyy mo hajꞌaa kanadoo doo. Ta ti hyb nꞌaa takꞌëp ỹ bahob wät säh ỹỹ gó naga hẽ atsëm —näng mä ta ỹỹm kyyh Pirato panäk do hã.

"

²⁰ Ti nuuj jé mꞌ Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa yt hã moo hebꞌooh do sa wahë nꞌaa, Judah buuj sa wahë nꞌaa na-ããj hẽ mꞌ ramejũũ mä hajõk doo, Barabas rabetsẽẽ hyb nꞌaa Pirato hã. Ramaherꞌoot na-ããj hẽ Pirato ramejũũ Jesus tadajꞌëëp hyb nꞌaa.

"

²¹ Ti mꞌ Pirato beaanh sa hã:

—Ny hadoo do bë karẽn ỹ eréd hõm? —näng mäh.

—Barabas —näk mä hajõk do sa kyyh.

"

²² Ti mꞌ Pirato ky hadoo:

—Tii dꞌ tado bä, nyy da ỹ badꞌoo Jesus hã, Kristo ramaneëënh do hã? —näng mäh.

—Mepëëm däg bꞌaa kajatsëk do hã! —näk mä sahõnh hẽ sa kyyh.

"

²³ —Hëd nꞌaa? —näng mä Pirato. —Dooh mo hajꞌaa kadꞌoo do tado bä —näng mäh.

Taherꞌood né paawä mꞌ takꞌëp rageëëj bong tii bä:

—Mepëëm däg! Mepëëm däg! —näk mäh.

"

²⁴ Pirato bahapäh bä mꞌ sa hꞌyyb rawanareem doo, Pirato hapäh mä rahꞌyy kawereem do ta wë, tado däk naëng, ti mꞌ ta moo tabahetsyyd wät hajõk do matym gó. Tii dꞌ tawén dꞌoo, ta ky gabuuj gó nadoo do radajꞌëëp doo, tametëëh hyb nꞌaa sa hã.

—Hëp ỹ nꞌaa nado hahỹ ajꞌyy dajëp doo —näng mäh. —Bë né hẽ ti ta tii dꞌ karẽn doo —näng mäh.

"

²⁵ —Tawꞌããts hẽ —näk mä sahõnh hẽ. —Ããh, ãã panaa na-ããj hẽ, ãã gadoo ta majyyw hyb nꞌaa ãã raky nꞌaa tapa bä —näk mä Pirato hã.

"

²⁶ Ti mꞌ Pirato beréd hõm Barabas häd näng doo. Ti mꞌ tamejũũ rabahewyyh Jesus. Ti mꞌ tahaëëj däk warahén sa hã rabepëëm däk hyb nꞌaa bꞌaa kajatsëk do hã.

"

²⁷ Ti mꞌ bagꞌããs do warahén nꞌaa ramahũũm Jesus sa wahë nꞌaa tób wahoo hẽnh. Tii bä mꞌ ranaëëj nä sahõnh hẽ sa hataa, séd hã rakata padëëk hyb nꞌaa Jesus wꞌoo hã."

²⁸ Ti mꞌ rakabo nyyh ta saroor, ti mꞌ radasuun jëng ta hã ta hatsë hahiin doo."

²⁹ Ti mꞌ hetëk do moo mꞌ ramapꞌõõd däk, ta nuu gó mꞌ radasooh. Ti mꞌ ranoo ta tatu hub hẽnh tamasoo hyb nꞌaa. Ta hatsë rawén dadäk, sa wahë nꞌaa ky nꞌaa hadoo ramanesꞌuunh hyb nꞌaa. Ti hadoo hetëk do kapõõs doo. Tëg gabarëëh do sa wahë nꞌaa nuu gó radasooh do ky nꞌaa hadoo ramanesꞌuunh. Ti hadoo na-ããj hẽ ta tatu. Ta moo gó sa wahë nꞌaa atón tatu nꞌaa hedoo do kꞌããts tëg hawak do sꞌëëb rahyb nꞌaa jewꞌyyk do metëë nꞌaa. Ta tii me ramanesꞌuunh. Ti mꞌ sa taron nuu me mꞌ ramehyy bëëh ta wë. Rawehꞌëëh doo gó mꞌ raky nꞌaa mesꞌuunh. Ti mꞌ raky nꞌaa ejꞌees. Hahỹỹ da mꞌ sa kyyh:

—Kawehꞌëëh Judah buuj sa wahë nꞌaa! —näk mäh.

"

³⁰ Ti mꞌ rabahetsoos sa matsós me. Hajõõ nuu me mꞌ ranu gewyyh tatu me."

³¹ Raky nꞌaa ejꞌees jawén paa bä mꞌ rado nyyh mä ta hatsë hahiin doo, radasuun jëng mä ta saroor hẽ. Ti mꞌ ramahũũm rabepëëm däk hyb nꞌaa.

"

³² Panang bä naa rabanꞌyyh bä mꞌ rakataa ajꞌyy panang Sirené häd näng doo bä naa, Simaw häd näng do hã. Ti mꞌ warahén ramejũũ mä tabesꞌooh hyb nꞌaa bꞌaa Jesus rahepëëm däk do bꞌaa nꞌaa."

³³ Ti mꞌ rakajaa Gogota häd näng doo bä. (Gogota häd näng doo mꞌ ji nu gabóg kꞌyy rahanäng pé mꞌ tii.)"

³⁴ Ti mꞌ ramenoo ta hã joom uwa häd näng do sꞌëëb hejoonh doo. Kamekuunh mä ti datsäng doo me. Datés do biin tii. Tii dꞌ né hẽ rabahedꞌoo radejꞌëëp do hã. Ti mꞌ tameëëk kanahën dꞌos hẽ, dooh teëg bä."

³⁵ Ti mꞌ rabepëëm däk do jawén paa bä mꞌ, ramoo bong ramasꞌuunh doo, rabahapäh hyb nꞌaa ta saroor uuh wë ym doo. Saaw-Mo 22.18"

³⁶ Ti mꞌ rabehyy bꞌëëh Jesus rabahagꞌããs hyb nꞌaa.

"

³⁷ Pꞌop, ta nu gadꞌoo pong jé mꞌ, warahén rabepëëm däk kerih do Jesus moo pꞌãã tadajëp do heen nꞌaa. Hahỹỹ da mꞌ kerih do hã: “Jesus hahỹỹh, Judah buuj sa wahë nꞌaa”, näng mä kerih do hã."

³⁸ Bꞌaa kajatsëk do wób hã rabepëëm padëëk na-ããj hẽ pawóp hẽ ajyy baretsëk doo. Hub hẽnh ta see hahäng, sꞌỹỹ hẽnh ta see hahäng. Hõõ gó Jesus kahepëëm däk do bahäng."

³⁹ Ta tii me tebꞌëës do raky nꞌaa rejãã mä Jesus, sa nuu mꞌ rewõnh Jesus wë."

⁴⁰ Hahỹỹ dꞌ mꞌ sa kyyh:

—Magawatsꞌiik mäh, a nooh, Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa. Tamawoob mä ta ä̃h mamoo wäd sooh pꞌaa hẽnh, a nooh. A daaj kedëëb! Ahyy bꞌaa hã hadäk do õm, Pꞌop Hagä Do Tꞌaah mado bä! —näk mä sa kyyh.

"

⁴¹ Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa yt hã moo hebꞌooh do sa wahë nꞌaa, Mosees ky nꞌaa jawꞌyyk do ma mehetëk doo, Judah buuj sa wahë nꞌaa na-ããj hẽ raky nꞌaa ejꞌees mäh:

"

⁴² —Ta wób tedꞌëëp —näk mäh. —Dooh tahaja bä ta daaj hẽ takedëëb bä! Isaraéw buuj sa wahë nꞌaa mꞌ, tanooh. Tawꞌããts hẽ tabahyng bꞌaa kajatsëk do hã tahadäk do hã naa, tii bä ãã ky daheeh da!"

⁴³ Pꞌop Hagä Do hã mꞌ tahꞌyy kasadä, tanooh. Na Pꞌop Hagä Do edëëb hãã, Pꞌop Hagä Do genaag bä ta hã. Pꞌop Hagä Do Tꞌaa mꞌ, tanooh —näk mä sa wahë nꞌaa sa kyyh.

"

⁴⁴ Baretsëk do ta pa padꞌëëk do ti na-ããj raky nꞌaa rejãã mäh.

"

⁴⁵ Wasyk mä ta bag badoo wät, badagyb däk mä badäk hahỹỹ hã. Jããm hẽ tug bä tabawag däk pꞌaa hẽnh."

⁴⁶ Tug bä mꞌ, takꞌëp mä Jesus geëëj wät:

—Eroj, Eroj, rama sabakatani? —näng mäh.

“Pꞌop Hagä Doo, ỹ hꞌyy kasahadä doo, hëd nꞌaa ỹ mamakyys?”, Saaw-Mo 22.1 hã takerii däk doo hã tabehꞌũũm. tahanäng pé mꞌ tii.

"

⁴⁷ Ta tii bä pꞌeets hẽ habꞌëëh do wób ramaa napäh bä mꞌ ta kyyh, raky hadoo:

—Eriij Pꞌop Hagä Do ky nꞌaa rod pꞌooj ub hawät do paa ti Eriij. ti tanaëënh —näk mäh.

"

⁴⁸ Ti mꞌ nayyw hẽ sa see wajꞌaa däk, sapum do tehoots däk uwa sꞌëëb oow me, bꞌaa hã mꞌ tagadahäng, tamenoo mä Jesus hã tabeëëk hyb nꞌaa."

⁴⁹ Ti mꞌ ta wób raky hadoo:

—Na madëëg! —näk mäh. —Ti bꞌ ër hegꞌããs Eriij ana bä tabedꞌëëp hyb nꞌaa —näk mäh.

"

⁵⁰ Ti mꞌ takꞌëp mä Jesus geëëj wät, ti mꞌ hꞌyy keréd hõm mäh.

"

⁵¹ Tii bä mꞌ, Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa tꞌõp ta gó noo gatsë hebaan do kasꞌẽẽd hyng mäh. Hëëj katajus wät mäh, pä ganebäh bong Pꞌop Hagä Do anꞌoo bä."

⁵² Noo kesëëts hõm mä kamag hood. Hajõk mä baad habok do paa genä bok mäh. Edëb bë kän mäh."

⁵³ Genä bok do rabanꞌyyh sa kamag hood paa bä naa. Ti mꞌ Jesus ganä wät do jawén paa bä, rabajëë pꞌëë panang Jerusarẽnh hẽnh. Kasꞌee bok mä hajõk do hã.

"

⁵⁴ Ti mꞌ hëëj katajuus doo, sahõnh hẽ hawäd wät do warahén sa wahë nꞌaa, ta warahén nꞌaa Jesus hagꞌããs do rabahapäh bä mꞌ, raky hadoo:

—Pꞌop Hagä Do Tꞌaah né paa ti hỹỹh! —näk mä sa kyy kä.

"

⁵⁵ Hajõk ỹỹj tii bꞌ habꞌëëh. Dawëë naa mꞌ rabahegꞌããs. Garirej häj nꞌaa bä naa rahada mä Jesus. Jesus karẽn do hã, ta waa hedoo do hã mꞌ ramasa."

⁵⁶ Sa mahang mä rababꞌëëh Marija Madarẽn häd näng doo, Marija see Tsijaag Joséh sa ỹỹn, Sebedew taah sa ỹỹn. Tamawoob hẽ ỹỹj.

"

^{57 (57-58)} Tũũh däg bä mꞌ papỹỹj, ajꞌyy takꞌëp ma näng do bahõm Pirato wë. Joséh mä ta häd. Arimatsija hẽnh naa mꞌ tii. Jesus ma matëg see hado däk mäh. Ti mꞌ tabahõm Pirato wë. Tetsẽẽ mä Jesus kamag nꞌaa tabado hyng hyb nꞌaa. Ti mꞌ Pirato mejũũ rahaëëj däk ta hã tadakä jëng hyb nꞌaa."

⁵⁸ (-)"

⁵⁹ Ti mꞌ Joséh bado hyy kän Jesus kamag nꞌaa, ti mꞌ tahabën däk mä pããn hanäm doo me, rino häd näng do sꞌëëb."

⁶⁰ Ti mꞌ tadasuun jëng pä gabaho doo gó. Papuuj mä ta ti kamag hood panꞌaa. Joséh kamag hood paawä ti ragagots däk doo. Ti mꞌ pä gatsabak do tepëëd nä, taty gatsëë däk mä ta me. Ti mꞌ tabahõm kän."

⁶¹ Marija Madarẽn, Marija see Jesus kamag hood pa mꞌ rabatꞌoonh.

"

⁶² Ti mꞌ jati péh, Saab hã, Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa yt hã moo hebꞌooh do sa wahë nꞌaa, Pariséw sa daheeh rabahõm Pirato wë.

"

⁶³ —Hyb nꞌaa jawyk doo —näk mä Pirato hã. —Ãã hyb nꞌaa esꞌee däk ta ti ajꞌyy noo kanesa do ky hadoo do paah. Hahỹỹ dꞌ paa ta kyyh: “Tamawoob hẽ tabahado däk bä kä ä̃h ỹỹ, ỹ dꞌ ganä wät pꞌaa hẽnh”, näng paa ta kyyh."

⁶⁴ Ti hyb nꞌaa ãã karẽn paawä mamejũũ warahén rabahagꞌããs hyb nꞌaa ta kamag hood tamawoob hẽ ta ä̃h. Ta kamag hood ranahagãã bä, ta ma matëg anꞌaa da ta kamag rabado nyyh hyb nꞌaa. Jesus ganä wät, näk da tii bä. Hajõk paa tawedii. Jesus makũ ganä wät ranoo bä, ti bahä̃nh kawadꞌii padëëk hajõk do tii bä —näk mä sa kyyh Pirato hã.

"

⁶⁵ Ti mꞌ Pirato ky hadoo:

—Tawꞌããts hẽ bë mahũũm warahén kamag hood rabahagꞌããs hyb nꞌaa. Baad bë enyyw. Bë hapäh né hẽ nyy dꞌ bë badꞌoo —näng mäh.

"

⁶⁶ Ti mꞌ ta kamag hood noo bä rabatsꞌaa däk ky nꞌaa jawꞌyyk do heen nꞌaa, ta ma matëg ranoo gasëëts hõm mahä̃nh. Ti mꞌ ramejũũ warahén rabahagꞌããs hyb nꞌaa.

"

28

¹ Ti mꞌ, Saab bahëëj jëng bä mꞌ, bäp paah, metꞌuuh hã, papỹỹj ty ganä këë bä, Marija Madarẽn, Marija see daheeh rabahõm Jesus kamag hood rabahegꞌããs hyb nꞌaa.

"

² Ti mꞌ nayyw hẽ, takꞌëp kꞌããts katajus këë. Takꞌëp tawén katajus wät Pꞌop Hagä Do ããs bahyng do hyb nꞌaa, ti mꞌ pä kepëëd hõm ta noo gatsë paah, ti mꞌ ta jó tabaso däk."

³ Takꞌëp mä ããs gabarëëh, hawyp do gabarëëh doo da. Takꞌëp mä ta saroor bahawak."

⁴ Takꞌëp mä warahén, Jesus kamag hood hagꞌããs do paah, rajeỹỹm bong mä ããs. Kajajãn bꞌëëh mä ỹỹm hajꞌaa, dejëp do hedo padëëk mäh.

"

⁵ Ti mꞌ ããs ky hadoo ỹỹj sa hã:

—Bë eỹỹm manäh! —näng mäh. —Ỹ hapäh, Jesus repëëm däk do paa bë esoos."

⁶ Dooh wäd bä. Ganä wät, bë tamaherꞌood wät doo da né paah! Bꞌëëp, bë hegãã nyy bä takadasuun jëng do paa bä —näng mäh."

⁷ —Nayyw hẽ bë ahõm, ta ma matëg bë maherꞌoot hyb nꞌaa. Hahỹỹ da dꞌ bë kyyh: “Ganä wät dejëp do sa mahang. Ahõm da bë pooj jé Garirej hẽnh. Bë hapäh da tꞌĩĩ hẽnh”, näk da bë kyyh. Tii dꞌ këh ỹ bë hã —näng mä ããs kyyh ỹỹj sa hã.

"

⁸ Ti mꞌ rawajꞌaa jëk ta ma matëg ramaherꞌoot hyb nꞌaa. Rajeỹỹm né paawä mꞌ tsebꞌee mä ti hyb nꞌaa."

⁹ Ti mꞌ rabajëk bä mꞌ, nayyw hẽ mꞌ Jesus kasꞌee wät sa hã, ti mꞌ takedëng sa hã. Ti mꞌ ta wë rabana, ti mꞌ rabehyy bꞌëëh tũũ, ta tsyym hã ramoo kajäk ta hã rawehꞌëëh hyb nꞌaa."

¹⁰ Ti mꞌ Jesus ky hadoo sa hã:

—Bë eỹỹm manäh. Bë ahõm, bë maherꞌood hä̃j haa sa hã Garirej hẽnh rabahõm hyb nꞌaa. Tii bä da ỹ rabahapäh —näng mä Jesus.

"

¹¹ Ti mꞌ Jesus ma matëg wë ỹỹj rahõm nuuj jé mꞌ, warahén wób rabajëk mä panang hẽnh Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa yt hã moo hebꞌooh do sa wahë nꞌaa wë. Ti mꞌ ramaherꞌoot mä sa hã sahõnh hẽ rahapëë wät doo."

¹² Ti mꞌ Pꞌop Hagä Do tób nꞌaa yt hã moo hebꞌooh do sa wahë nꞌaa rakataa Judah buuj sa wahë nꞌaa hedoo do sa sii, rahyb nꞌaa newëë nyy dꞌ rabadꞌoo hyb nꞌaa. Ti mꞌ hajõng dajẽẽr rabanoo warahén sa hã,"

¹³ ti mꞌ raky hadoo sa hã:

—Tawꞌããts hẽ hahỹỹ da bë maherꞌood ta wób sa hã: “Atsëm, ãã aä̃ nuuj jé ta ma matëg rabana, tii bꞌ retsëëg hõm ta kamag”, näk da bë kyyh —näk mä sa wahë nꞌaa hedoo do sa kyyh.

"

¹⁴ Ti mꞌ raky hadoo ẽnh:

—Pirato, babä bagã nꞌaa ky nꞌaa napäh bä panyyg bë herꞌood hõm doo, ãã hꞌyyb enꞌyym da, dajëb hã bë taky nꞌaa ety mahä̃nh Roma buuj sa warahén nꞌaa raä̃ bä rabahagꞌããs bä, radejꞌëëp ta säm. Ti hyb nꞌaa “ãã hꞌyyb enꞌyym da bë wahë nꞌaa” rawén näng. —näk mä sa kyyh.

"

¹⁵ Ti mꞌ warahén ragado däk dajẽẽr, ti mꞌ sa hã ramejũũ doo da né hẽ mꞌ ramaherꞌood hõm daap menꞌyyh do panyyg. Ti mꞌ jé padꞌyyt hẽ mꞌ Judah buuj mahang kaherꞌood däk ta ti panyyg. Da hẽ na-ããj nä kaherꞌoot.

"

¹⁶ Ti mꞌ 11 hedoo do rabahõm kän Garirej hẽnh, waëë hẽnh, Jesus mejũũ do paa hẽnh."

¹⁷ Ti mꞌ Jesus rabahapäh bä, rajꞌaa etsëë kän mä ta hã. Ti hadoo né hẽ dooh baad tagahꞌood nä bä ta wób sa hã."

¹⁸ Ti mꞌ Jesus bana kän pꞌeets hẽ sa wë. Hahỹỹ dꞌ mä ta kyyh sa hã:

—Sahõnh hã, hỹ pong jé hawät do hã, badäk hahỹỹ bä hawät do hã na-ããj hẽ Pꞌop Hagä Do anꞌoo däk ỹ mejũũ hyb nꞌaa. Sahõnh hẽ sa bahä̃nh ỹ hyb nꞌaa jawyg däk tanꞌoo bä."

¹⁹ Ti hyb nꞌaa, bë ahõm. Ma matëk ỹỹ rabahado padëëk bë anꞌoo bä sahõnh hẽ häj nꞌaa babuuj. Bë nu gemuun hõm da ta ti Ee häd gó, ta Tꞌaah häd gó, Pꞌop Hagä Do Sahee häd gó."

²⁰ Bë ma metꞌëëg sa hã sahõnh hẽ bë ỹ mejũũ do paa raky daheeh hyb nꞌaa. Hahỹ ỹ ky däng bë hã: Ỹ awäd hadꞌyyt hẽ da bë sii badäk hahỹ gawatsik bä kä. Sahõnh hẽ badäk hahỹ bahëëj jëng do jawén paa bä, hỹ pong jé Jesus pa ër aboo hadꞌyyt hẽ. Jããm hẽ kä."