1 Go be go na le monna yo mongwe yo leina la gagwe e bego e le Elkana, a etšwa nageng ya dithaba ya Efraime. E be e le wa kgoro ya Efraime, gomme a dula motseng wa Rama. E be e le morwa wa Jerohamo, Jerohamo morwa wa Elihu, gomme e le wa lapa la Tohu, seripa sa kgorwana ya Tsufe.
2 Elkana o be a na le basadi ba babedi, Hanna le Penina. Penina o be a na le bana, eupša Hanna a se na le ngwana.
3 Ngwaga wo mongwe le wo mongwe Elkana o be a tloga Rama a yo khunamela Morena Ramaatlaohle, le go mo direla dihlabelo kua Shilo, moo Hofni le Finease, barwa ba babedi ba Eli, e bego e le baprista ba Morena.
4 Nako ye nngwe le ye nngwe ge Elkana a dira sehlabelo, o be a efa Penina karolo e tee ya nama, mme yo mongwe le yo mongwe wa bana ba gagwe le yena a fiwa ya gagwe karolo.
5 Gomme le ge a be a rata Hanna kudu o be a mo fa karolo e tee fela, ka gobane Morena o be a mo hlokišitše bana.
6 Penina, mogaditšong wa gagwe, o be a mo kweša bohloko kudu gore a mo nyamiše, ka gobane Morena o be a mo dirile moopa.
7 Taba yeo e ile ya hlaga ngwaga ka ngwaga; nako ye nngwe le ye nngwe ge ba ile ngwakong wa Morena, Penina o be a šulafatša Hanna kudu mo e lego gore o be a lla mme a gana go ja dijo.
8 Elkana, monna wa gagwe, o be a mmotšiša a re: “Hanna, o llela eng? Ke ka baka lang o sa je? O reng o dula o nyamile? A go wena nna ga ke phale barwa ba motho ba lesome?”
9 Ka letšatši le lengwe, ge ba feditše go ja ka ngwakong wa Morena kua Shilo, Hanna a emelela. O be a nyamile kudu, mme a lla gabohloko ge a rapela Morena. Ka yona nako yeo moprista Eli o be a dutše setulong sa gagwe mojako.
10
11 Hanna a ena a re: “Morena Ramaatlaohle, ntebelele, nna, mohlanka wa gago! Bona bothata bja ka mme o nkgopole! Hle, se ntebale! Ge o ka mpha ngwana wa mošemane, ke tshephiša gore ke tla mo abela wena bophelo bja gagwe ka moka, le gore a ka se tsoge a kotilwe moriri.”
12 Hanna o ile a rapela Morena nako ye telele, gomme Eli a lebeletše molomo wa gagwe.
13 O be a rapela ka setu; melomo ya gagwe e be e benyabenya, eupša a sa ntšhe lentšu. Ka gona Eli a gopola gore o tagilwe,
14 gomme a re go yena: “Nke o tlogele botagwa bjoo bja gago! Sepela o yo fodiša hlogo!”
15 Mosadi a mo fetola a re: “Aowa, ga se ka tagwa, mong wa ka. Ga se ka nwa! Ke no ba fela mosadi yo a nyamilego, gomme ke be ke tšhollela matshwenyego a ka go Morena.
16 O se ke wa ntshema mosadi wa lefeela. Ke be ke rapela ka mokgwa woo gobane ke bothateng mme ke nyamile kudu.”
17 Eli a re: “Itshepelele ka khutšo, mme Modimo wa Israele a go fe se o se kgopetšego.”
18 Mosadi a mo fetola a re: “Nke o fele o nkgopola ka botho.” Gomme a tloga, a ja dijo, mme a se hlwe a nyamile.
19 Mosong wa le le latelago Elkana le ba lapa la gagwe ba tsoga e sa le bošego, mme ge ba seno khunamela Morena, ba boela Rama. Elkana a robala le mosadi wa gagwe, Hanna, gomme Morena a kwa thapelo ya Hanna.
20 Ka gona a ima, mme a belega ngwana wa mošemane. A mo rea leina la Samuele, mme a le hlatholla a re: “Ke mo kgopetše go Morena.”
21 Nako e ile ya fihla gape ya gore Elkana le ba lapa la gagwe ba ye Shilo, mme ba yo direla Morena sehlabelo sa ngwaga ka ngwaga, le go phetha keno ya gagwe.
22 Eupša ka lekga leo Hanna a se ke a ya. O ile a botša monna wa gagwe a re: “Ge ngwana a se no tshwa letswele, ke tla mo iša ngwakong wa Morena moo a tlago dula bophelo bja gagwe ka moka.”
23 Elkana a mo fetola a re: “Go lokile, dira se o bonago se swanetše; šala mo gae go fihlela o mo tshweša. Gomme Morena a dire gore keno ya gago e phethege.” Ka gona Hanna a šala gae a fepa ngwana wa gagwe.
24 O rile go mo tshweša letswele a mo iša Shilo, a ya le powana ya mengwaga ye meraro, serotwana sa dikilokramo tše lesome tša bupi, le lekuka la beine. A tšea Samuele, le ge e be e sa le yo monnyane, a mo iša ngwakong wa Morena kua Shilo.
25 Ba re go hlaba powana yeo, ba iša ngwana yoo go Eli.
26 Hanna a re go yena: “Mong wa ka, afa o sa nkgopola gore ke nna mosadi yola a kilego a ema fa kgauswi le wena a rapela Morena.
27 Ke be ke mo kgopela yena ngwana yo, gomme o mphile se ke bego ke se kgopela.
28 Ka gona nna ke mo abela Morena. Bophelo bja gagwe ka moka e tla ba wa Morena.” Ya ba ba khunamela Morena fao.
1 Hanna a rapela a re: “Morena o nthabišitše kudu; o mphile maatla a magolo! Ke sega manaba a ka; ke kwa bose ka gobane Modimo o ntlhakodišitše!
2 Ga go yo mokgethwa go swana le Morena; ee, ga go yo a swanago le yena, ga go mošireletši yo bjalo ka Modimo wa rena.
3 Tlogelang go bolela ka go ikgogomoša; lesang go bolela ka matepe, gobane Morena ke Modimo, Motsebatšohle, mme o ela tše batho ba di dirago.
4 Mara a dinatla a robegile, bafokodi bona ba ba le maatla.
5 Batho ba ba bego ba khora bjale ba šomela dijo, eupša bale ba bego ba swarwa ke tlala ga e sa ba swara. Moopa o belege bana ba ba šupago, fela mmagobabantši ga a sa šaletšwe le ke o tee.
6 Morena o a bolaya, ebile o a phediša; o theošetša batho bodulabahu, ebile o ntšha batho gona.
7 O diitša batho ba bangwe, ba bangwe a ba humiša; o kokobetša ba bangwe, ba bangwe a ba godiša.
8 O tsoša bafokodi leroleng, a ntšha bahloki mathateng a bona. O ba dudiša le bakgomana, a ba bea maemong a hlomphegago. Dikokwane tša lefase ke tša Morena; o le agile godimo ga tšona.
9 O šireletša ba ba mmotegelago, eupša ba babe ba bolaelwa swiswing. Motho ga a atlege ka maatla a gagwe.
10 Ba ba ngangišanago le Morena ba tla fedišwa; o tla ba tsošetša modumo wa tladi a le legodimong. Morena o tla ahlola lefase ka moka; o tla fa kgoši ya gagwe maatla, o tla dira gore kgoši ya gagwe ye a e kgethilego e fenye.”
11 Ya ba Elkana o ipoelela gae Rama, eupša mošemanyana Samuele a šala Shilo mme a hlankela Morena a hlokometšwe ke moprista Eli.
12 Barwa ba Eli e be e le batho ba babe. Ba be ba sa re selo ka Morena
13 goba ka melao mabapi le tše di nyakwago ke baprista setšhabeng. E be e re ge motho a direla Modimo sehlabelo, mohlanka wa moprista a tle ka lešimelo la ntlha tše tharo. E re nama e sa apeilwe,
14 a sobeletše lešimelo ka pitšeng, goba ka moruswing, goba ka lekopelong, goba ka paneng, gomme se lešimelo le boago naso e be sa moprista. Baprista ba be ba dira ka mokgwa woo Moisraeleng yo mongwe le yo mongwe yo a bego a etla Shilo go tlo dira sehlabelo.
15 Le pele ga ge makhura a tšhungwa, mohlanka wa moprista o be a etla go modirasehlabelo a re: “Mphe nama ye moprista a tlago e beša; ga a nyake ge o mo fa nama ye e apeilwego, o nyaka nama ye tala.”
16 Ge motho yoo a be a ka mo fetola a re: “A go tšhungwe makhura pele, ke gona o kago tšea se o se nyakago,” mohlanka wa moprista o be a re: “Aowa! Mphe yona gonabjale! Ge o sa mphe, ke tla e tšea ka kgang!”
17 Sebe se sa barwa ba Eli e be e le se sešorošoro mahlong a Morena, ka gobane ba be ba sa hlomphe dihlabelo tša Morena.
18 Mošemanyana Samuele yena o ile a tšwela pele le go hlankela Morena, a apara seaparo se sekgethwa sa lešela.
19 Ngwaga ka ngwaga mmagwe o be a mo rokela seaparwana mme a mo išetša sona ge a eya le monna wa gagwe go yo dira sehlabelo sa ngwaga wo mongwe le wo mongwe.
20 Ke moo Eli a bego a šegofatša Elkana le mosadi wa gagwe, mme a re go Elkana: “A Morena a go fe bana ba bangwe ka mosadi yo go ema legatong la yo o mo abetšego yena.” Ka morago ga moo ba be ba boela gae.
21 Morena o ile a šegofatša Hanna, gomme a ba le barwa ba bangwe ba bararo le barwedi ba babedi. Mošemanyana Samuele a gola a hlankela Morena.
22 Eli bjale o be a tšofetše kudu. O be a fela a ekwa tšohle tše barwa ba gagwe ba di dirago Baisraele, le gore ba be ba robala le basadi ba ba bego ba šoma mojakong wa Tente ya bodulo bja Morena.
23 Ka gona a re go bona: “Ke ka baka lang le dira dilo tše? Yo mongwe le yo mongwe o mpotša ka tše mpe tše le di dirago.
24 Aowa, barwa ba ka! Taba ye ke kwago setšhaba sa Morena se e bolela ga e botse.
25 Ge motho a ka phošetša yo mongwe, Modimo a ka mmolelela; fela ke mang yo a ka bolelelago motho yo a phošetšago Morena?” Eupša ba be ba sa theetše tatagobona, ka gobane Morena o be a ikemišeditše go ba bolaya.
26 Mošemanyana Samuele yena a fela a gola mme a ratwa ke Morena le ke batho.
27 Moprofeta yo mongwe a tla go Eli a mmotša gore Morena o re: “A ga ke re ke ikutolletše rakgolokhukhu wa gago, Arone, le lapa la gagwe mola e be e le makgoba a kgoši ya Egepeta?
28 Dikgorong ka moka tša Israele ka kgetha lapa la gagwe go ba baprista ba ka, go ntlhankela aletareng, go tšhuma seorelo, le go apara seaparo se sekgethwa pele ga ka. Gomme ka ba fa tokelo ya go itšeela karolo ya dihlabelo le ya dikabelo tše di tšhungwago aletareng.
29 Ke ka baka lang bjale le na le megabaru dihlabelong le dikabelong tše ke di nyakago setšhabeng sa ka? Ke ka baka lang wena o hlompha barwa ba gago go feta nna ka go ba lesa ba inontšha ka ditho tše kaonekaone tša dihlabelo le dikabelo ka moka tše setšhaba sa ka se nkabelago tšona?
30 Nna, Morena Modimo wa Israele, ke boletše mehleng ye e fetilego gore ba lapa la gago le ba kgorwana ya geno ba tla ntlhankela e le baprista nakong tšohle. Eupša bjale ke re ba ka se hlwe ba ntlhankela. Ke tla hlompha bao ba ntlhomphago, ba ba nnyatšago ka ba nyatša.
31 Bona, nako e etla yeo ka yona ke tlago bolaya masogana ka moka a lapa leno, le a kgorwana yeno, gore go se ke gwa ba le monna lapeng leno yo a tlago phela a ba a tšofala.
32 O tla tshwenyega mme wa hufegela tšohle tše ke tlago šegofatša batho ba bangwe ba Israele ka tšona, fela ga go le o tee wa lapa leno yo a tlago tsoga a phetše a ba a tšofala.
33 Le ge go le bjalo, ke tla phediša o tee wa ditlogolo tša gago, mme o tla ntlhankela e le moprista. Eupša ke tla mo foufatša a ba a ota go fihlela a ehwa, gomme ditlogolo tša gago tše dingwe tšona di tla bolawa e sa le bannatia.
34 Se se tlago hlagela barwa ba gago ka babedi, Hofni le Finease, e tla ba sona sešupo go wena – ka bobedi ba tla hwa ka letšatši le tee.
35 Ke tla kgetha moprista yo a tlago mpotegela mme a dira tšohle tše ke nyakago a di dira. Ke tla mo fa ditlogolo tša go botega tše ka nako tšohle di tlago ntlhankela pele ga kgoši ye ke e kgethilego.
36 Yo mongwe le yo mongwe wa ditlogolo tša gago yo a tlago phologa o tla tlemega go ya go moprista yoo go mo kgopela tšheletiana le dijonyana, a kgopela le gore a tsenywe sehlopheng se sengwe sa baprista, gore a tle a fiwe sejonyana.”
1 Mehleng yeo, ge mošemane Samuele a hlankela Morena a hlokometšwe ke Eli, melaetša ya Morena e be e se ye mekae, le dipono tše di tšwago go yena di bonwa ka sewelo.
2 Bošego bjo bongwe Eli, yo bjale a bego a šetše a foufala, o be a robetše ka phapošing ya gagwe;
3 Samuele o be a robetše ka sekgethweng, mo go bego go le Polokelo ya Kgwerano. Pele ga ge letšatši le hlaba, mola mabone a sehlomamabone a sa tuka,
4 Morena a bitša Samuele. Yena a araba a re: “Tama!”
5 gomme a kganyelela go Eli a re: “O mpiditše, mme ke nna yo.” Eupša Eli a mo fetola a re: “Ga se ka go bitša; boela malaong a gago.” Ka gona Samuele a boela malaong.
6 Morena a bitša Samuele gape. Mošemane o be a sa tsebe gore ke Morena, ka gobane Morena o be a se a ka a mmolediša. Ka gona a tsoga, a ya go Eli mme a re: “O mpiditše, mme ke nna yo.” Eupša Eli a mo fetola a re: “Ngwanaka, ga se ka go bitša; boela malaong.”
7
8 Morena a bitša Samuele la boraro; yena a tsoga, a ya go Eli mme a re: “O mpiditše, mme ke nna yo.” Ke moo Eli a lemogilego gore ke Morena yo a bitšago mošemane,
9 ka gona a re go yena: “Boela malaong, gomme ge o ka bitšwa, o re: ‘Bolela, Morena, mohlanka wa gago o theeditše.’ ” Ka gona Samuele a boela malaong.
10 Morena a tla a ema fao, mme a bitša bjalo ka pele a re: “Samuele! Samuele!” Samuele a mo fetola a re: “Bolela; mohlanka wa gago o theeditše.”
11 Morena a re go yena: “Bona, ke tlile go dira taba ye e šiišago setšhabeng sa Israele ye motho yo a e kwago a tlago gakgamala.
12 Ka letšatši leo ke tla phetha tšohle tše ke itšego ke tla di dira lapa la Eli; ke tla di thoma ka ba ka di phetha.
13 Ke šetše ke mmoditše gore ke tlile go otla lapa la gagwe go ya go ile ka gobane barwa ba gagwe ba mpoletše gampe. Eli o tsebile gore ba dira taba yeo, eupša a se ke a ba kgala.
14 Ka gona ke enela lapa la gagwe gore ga go sehlabelo goba kabelo ye e tlago tsoga e kgonne go ba boelanya le nna ka baka la sebe se.”
15 Samuele a robala go fihlela ge go esa; ke moka a tsoga, a bula mejako ya ngwako wa Morena. O be a boifa go botša Eli pono yeo.
16 Eli a mmitša a re: “Samuele, ngwanaka!” Samuele a araba a re: “Tama!”
17 Eli a mmotšiša a re: “Morena o go boditše eng? O se ke wa nkutela selo. Modimo o tla go otla o šorošoro ge o ka se mpotše se sengwe le se sengwe se a se boletšego.”
18 Ka gona Samuele a mmotša se sengwe le se sengwe, a se ke a uta selo. Eli a re: “Ke yena Morena; a a dire se a bonago se lokile.”
19 Samuele a gola, Morena a ba le yena mme a dira gore tšohle tše Samuele a di bolelago di phethege.
20 Ka fao setšhaba ka moka sa Israele, go tloga Dane go yo fihla Beresheba, sa tseba gore ka kgonthe Samuele ke moprofeta wa Morena.
21 Morena a no fela a iponagatša Shilo, ka gobane ke gona moo Shilo mo a ilego a iponagatša go Samuele mme a bolela naye.
1 Ge Samuele a bolela, se a se bolelago se be se ama Baisraele ka moka. Mehleng yeo Bafilista ba ile ba rapa dira go yo lwa le Baisraele, ka gona Baisraele ba tšwa ba yo lwa le bona. Baisraele ba hloma mešaša ya bona kua Ebenesere, mme Bafilista ba hloma ya bona Afeke.
2 Bafilista ba ipopa dihlophahlopha gore ba hlasele Baisraele, gomme ka morago ga ntwa ye šoro ba ba fenya mme ba bolaya banna ba e ka bago ba dikete tše nne moo go bego go lwelwa gona.
3 Ge mašaledi a boa mešašeng, baetapele ba Israele ba re: “Ke ka baka lang Morena a lesitše Bafilista ba re fenya lehono? A re yeng re yo tšea Polokelo ya Kgwerano ya Morena kua Shilo, gore a tle a ye le rena gomme a re phološe manabeng a rena.”
4 Ka gona ba roma batseta kua Shilo gore ba yo tšea Polokelo ya Kgwerano ya Morena, yeo e emelago setulo sa bogoši sa Morena Ramaatlaohle gape e letilwego ke bakerubi. Gomme barwa bale ba babedi ba Eli, Hofni le Finease, ba tla le Polokelo ya Kgwerano.
5 Ge Polokelo ya Kgwerano e fihla mešašeng, Baisraele ba ile ba goa kudu ka lethabo, lefase la ba la šišinyega.
6 Bafilista ba kwa legoa leo gomme ba re: “Theetšang legoa lela kua mešašeng ya Baheberu! A e ka ba le šupa eng?” Ge ba ekwa gore Polokelo ya Kgwerano ya Morena e tlile mešašeng ya Baheberu,
7 ba ile ba boifa gomme ba re: “Medimo e tlile mešašeng ya bona! Ke moka re hwile! Ga se ra ka ra hlagelwa ke taba ya mohuta wo!
8 Re hwile la pitšana! Ke mang yo a kago re phološa go medimo yeo ye maatla? Ke yona medimo yela e ilego ya bolaya Baegepeta kua lešokeng!
9 Tiang maatla, Bafilista, le lweng senna, gore re se tlo ba makgoba a Baheberu, bjalo ka ge le bona e be e le makgoba a rena. Ka gona lwaang senna!”
10 Bafilista ba ile ba lwa ka bogale, ba fenya Baisraele, mme bona ba tšhabela magaeng a bona. Go ile gwa bolawa batho ba bantši – bahlabani ba Baisraele ba ba sepelago ka maoto ba dikete tše makgolo a mararo.
11 Polokelo ya Kgwerano ya Morena ya thopša, le barwa ba Eli, Hofni le Finease, ba bolawa ka babedi ga bona.
12 Monna yo mongwe wa kgoro ya Benjamene o ile a kganyela go tloga moo go bego go lwelwa gona go ba go yo fihla Shilo le lona letšatši leo. Go laetša manyami a gagwe, o be a gagotše diaparo tša gagwe, a itšhetše hlogo ka mobu.
13 Eli, yo a bego a swere pelo ka seatla mabapi le Polokelo ya Kgwerano, o be a dutše setulong ka thoko ga tsela, a beile mokganya phatleng. Monna yoo a gaša taba tšeo motseng, gomme yo mongwe le yo mongwe a lla a nyamile.
14 Eli a kwa sello seo gomme a botšiša a re: “A lešata le ke la eng?” Monna yoo a kitimela go Eli go yo mmotša.
15 Eli bjale o be a na le mengwaga ye masome a senyane a metšo ye seswai, mme a tomogile mahlo, a šetše a foufala.
16 Monna yoo a re: “Ke nna motho yo a tšhabilego ntweng mme ke kitimile go ba go tlo fihla mo le lehono.” Eli a mmotšiša a re: “Go diregile eng, ngwanaka?”
17 Mmegi yoo a mo fetola a re: “Baisraele ba fentšwe ke Bafilista mme ba tšhaba; re fentšwe o šoro! Ntle le moo, barwa ba gago, Hofni le Finease, ba bolailwe, gomme le Polokelo ya Kgwerano ya Modimo e thopilwe!”
18 Ge monna yoo a bolela ka Polokelo ya Kgwerano, Eli a wa ka sa morago setulong sa gagwe ka thoko ga lesoro la kgoro. O be a tšofetše a bile a nonne mo a ilego a re ge a ewa a thokgega molala, mme a hwa. O be a bile moetapele wa Baisraele mengwaga ye masome a mane.
19 Ngwetši ya Eli, mosadi wa Finease, o be a imile, gomme nako ya gore a belege e batametše. Ge mosadi yoo a ekwa gore Polokelo ya Kgwerano ya Modimo e thopilwe, le gore ratswalagwe le monna wa gagwe ba hwile, ka bjako a swarwa ke lešoko, mme a belega.
20 Ge a ehwa, basadi ba ba bego ba mmelegiša ba re go yena: “Tia maatla! O belege morwa!” Eupša a se ke a ba šetša, le gona a se ba fetole.
21 A rea mošemane yoo leina la Ikabode, a hlatholla a re: “Letago la Modimo le tlogetše Baisraele;” o be a šupa go thopša ga Polokelo ya Kgwerano le lehu la ratswalagwe le monna wa gagwe.
22 O ile a re: “Letago la Modimo le tlogetše Baisraele, ka gobane Polokelo ya Kgwerano ya Morena e thopilwe.”
1 Ka morago ga ge Bafilista ba thopile Polokelo ya Kgwerano, ba ile ba e rwala go tloga Ebenesere ba e iša motseng wa bona wa Ashdode,
2 ba e tsenya ka tempeleng ya modimo wa bona, Dagone, ba e bea ka thoko ga seswantšhobopša seo.
3 Ya re e sa le bošego mosong wo o latelago batho ba Ashdode ba hwetša seswantšhobopša sela sa Dagone se wele fase ka sefahlego pele ga Polokelo ya Kgwerano ya Morena. Ka gona ba se emiša ba se boetša madulong a sona.
4 E sa le bošego mosong wo o latelago ba hwetša seswantšhobopša sela se wele gape pele ga Polokelo ya Kgwerano. Ka lekga le hlogo ya sona le matsogo ka mabedi di be di konogile di le kua mojako; go šetše sebelebele fela.
5 Ke ka baka leo le lehono baprista ba Dagone le barapedi ba gagwe ka moka ba ba tsenago ka tempeleng ya gagwe kua Ashdode, ba tabogago felo fao, ba sa go gate.
6 Morena o ile a otla batho ba Ashdode o šoro mme a ba tšhoša. A otla bona le batho ba tikologo yeo ka go ba dira gore ba tšwe dikutu.
7 Ge ba bona se se diregago ba re: “Modimo wa Israele o a re otla, o otla le modimo wa rena, Dagone. Re ka se lese Polokelo ya Kgwerano gore e hlwe e dutše mo.”
8 Ka fao ba roma batseta ba kgobokanya magoši ka moka a Bafilista, mme ba ba botšiša ba re: “Na re dire eng ka Polokelo ya Kgwerano ya Modimo wa Israele?” Magoši a ba fetola a re: “E išeng kua Gathe.” Ka gona ba e iša Gathe.
9 Ge e seno fihla fao motse woo le wona Morena a o otla, gomme a tsoša kgakanego ye kgolokgolo. A ba otla ka dikutu tše di ilego tša aparela batho ka moka motseng, ba bagolo le ba bannyane.
10 Ka gona ba romela Polokelo ya Kgwerano Ekrone; eupša ge e fihla moo, batho ba lla ba re: “Ba tlišitše Polokelo ya Kgwerano ya Modimo wa Israele mo go tlo re bolaya ka moka!”
11 Ka gona magoši ka moka a Bafilista a bitšwa gape gomme batho ba re go ona: “Boetšang Polokelo ya Kgwerano ya Israele ga gaboyona, gore e se ke ya re bolaya ya bolaya le ba malapa a rena.” Go ile gwa ba le tlalelo ye kgolokgolo motseng ka moka ka gobane Modimo o be a ba otla o šoro.
12 Le bao ba ilego ba se ke ba hwa ba ile ba tšwa dikutu, mme ba llela medimo ya bona gore e ba thuše.
1 Ka morago ga ge Polokelo ya Kgwerano ya Morena e bile Filistia dikgwedi tše di šupago,
2 batho ba ile ba bitša baprista le boreatseba, ba ba botšiša ba re: “Na re ka dirang ka Polokelo ya Kgwerano ya Morena? Ge re e boetša mo e tšwago re e boetše le eng?”
3 Bona ba ba fetola ba re: “Ge le bušetša Polokelo ya Kgwerano ya Modimo wa Israele morago, le e bušetšeng le seloba se le mo lobago ka sona go lefa molato wa lena. Polokelo ya Kgwerano e se ke ya boela morago ntle le mpho. Ke mo le tlago fola, gomme la tseba gore ke ka baka lang a ile a fela a le otla.”
4 Batho ba botšiša ba re: “Re ka mo romela seloba mang?” Ba ba fetola ba re: “Bopang diswantšho tše di fetšago seatla tša dikutu, le magotlo a mahlano ka gauta; kgoši ye nngwe le ye nngwe ya Bafilista e emelwe ke sekutu se tee le legotlo le tee. Lena le dikgoši tša lena le wetšwe ke bolwetši bo tee.
5 Bopang diswantšho tšeo tša dikutu le tša magotlo ao a senyago naga ya lena, gomme le hlompheng Modimo wa Israele. Mohlomongwe a ka lesa go le otla, le go otla medimo ya lena le naga ya lena.
6 Ke ka baka lang le ngangabala bjalo ka kgoši ya Egepeta le Baegepeta. Ga ke re Modimo o ile a ba dira ditlatla ba ba ba lesa Baisraele ba tloga Egepeta?
7 Ka gona, betlang koloi ye mpsha, le tšee dikgomo tše pedi tša ditswetši tše di sego tša ka tša rwala joko; le di paneng koloing gomme le gapeleng mamane a tšona ka lešakaneng.
8 Le tšeeng Polokelo ya Kgwerano ya Morena le e beeng ka koloing, mme ka polokelwaneng ye e bapetšego nayo le nokeleng diswantšhobopša tšela tša gauta tše le mo romelago tšona e le seloba sa go lefa molato wa lena. Le lese dikgomo di goge koloi di sepele ka yona di se na motho.
9 Gomme le e lebeleleng ge e sepela; ge e ka leba nageng ya gaboyona, motseng wa Bethe-Shemeshe, seo se tla be se šupa gore ke Modimo wa Baisraele yo a re otlilego ka kotlo ye šorošoro ye. Eupša ge e ka se lebe gona, gona re tla tseba gore ga se kotlo ya gagwe; e bile fela selo se se nogo itlhagela.”
10 Ba ile ba dira se ba se botšwago: Ba tšea dikgomo tše pedi tša ditswetši ba di pana koloing, mme ba tswalelela mamane a tšona ka lešakaneng.
11 Ba bea Polokelo ya Kgwerano ka koloing, gotee le polokelwana yela e swerego diswantšhobopša tša gauta tša magotlo le tša dikutu.
12 Dikgomo tšela tša wela tsela ye kgolo ya go ya Bethe-Shemeshe mme tša leba gona, tša se ke tša aroga tsela yeo. Di be di tšama di lla. Magoši ale a Bafilista a ile a di latela go ba go yo fihla mollwaneng wa Bethe-Shemeshe.
13 Batho ba Bethe-Shemeshe ba be ba buna mabele ka moeding, mme ya re ge ba emiša mahlo ba bona Polokelo ya Kgwerano. Ba thaba kudu ge ba e bona.
14 Koloi yeo ya tla tšhemong ya monna yo mongwe yo a bitšwago Joshua, yo a bego a dula Bethe-Shemeshe, gomme ya ema fao, kgauswi le letlapa le legolo. Batho bao ba phaphaganya koloi yeo mme ba direla Morena sehlabelo sa go tšhungwa ka moka ka dikgomo tšela.
15 Balefi ba kuka Polokelo ya Kgwerano ya Morena le polokelwana yela ya diswantšhobopša tša gauta, ba di bea mola letlapeng le legolo. Ka morago batho ba Bethe-Shemeshe ba direla Morena dihlabelo tša go tšhungwa ka moka le dihlabelo tše dingwe.
16 Magoši ale a mahlano a Bafilista a be a ba lebeletše ge ba dira seo, gomme a boela Ekrone ka lona letšatši leo.
17 Bafilista ba ile ba romela Morena diswantšhobopša tšela tše tlhano tša gauta e le seloba sa go lefa molato wa bona, se sengwe se emela motse wa Ashdode, se sengwe wa Gasa, se sengwe wa Ashkelone, se sengwe wa Gathe, mme se sengwe se emela wa Ekrone.
18 Ba romela le magotlo a gauta, le lengwe le le lengwe le emela motse o tee wa metse ye e bego e bušwa ke dikgoši tše tlhano tša Bafilista, metse ye e bego e ageleditšwe ka merako, le metsana ye e bego e se ya ageletšwa. Letlapa lela le legolo tšhemong ya Joshua wa Bethe-Shemeshe, leo go lona ba ilego ba bea Polokelo ya Kgwerano ya Morena, le sa le moo e le bohlatse bja seo se diregilego.
19 Morena o ile a bolaya ba masome a a šupago ba banna ba Bethe-Shemeshe ka gobane ba ile ba hlodimela ka Polokelong ya Kgwerano. Gomme batho ba lla ka gobane Morena a bolaile banna ba bantši o kaalo.
20 Ka gona banna ba Bethe-Shemeshe ba re: “Ke mang yo a ka phologago pele ga Morena, Modimo yo mokgethwa yo? Re ka mo iša kae gore re ikhutše yena?”
21 Ba roma batseta go batho ba Kiriate-Jearime gore ba re go bona: “Bafilista ba bušitše Polokelo ya Kgwerano ya Morena. Theogang le tle le e tšeeng.”
1 Ke moo batho ba Kiriate-Jearime ba tšerego Polokelo ya Kgwerano ya Morena ba e iša ngwakong wa monna yo leina la gagwe e bego e le Abinadaba, yo a bego a dula mmotong. Ba šegofatša morwa wa gagwe, Eleasara, gore a e hlokomele.
2 Polokelo ya Kgwerano ya Morena e ile ya dula Kiriate-Jearime nako ye telele – mengwaga ye masome a mabedi. Ka nako yeo Baisraele ka moka ba be ba llela Morena gore a ba thuše.
3 Samuele a re go setšhaba sa Israele: “Ge le tloga le sokologela go Morena ka dipelo tša lena ka moka, gona tlošang medimo e šele ka moka le diswantšho tša Astarte, modimo wo motshadi. Dulang le ineetše Morena mme le khunamele yena a nnoši, gomme o tla le phološa diatleng tša Bafilista.”
4 Ka gona Baisraele ba tloša medimo ya bona ya diswantšho ya Baale le Astarte, gomme ba khunamela Morena a nnoši.
5 Ke moo Samuele a biditšego Baisraele ka moka a re ba gahlane kua Mitsepa, a re: “Ke tla le rapelela go Morena fao.”
6 Ka gona ka moka ba kgobokana kua Mitsepa. Ba ga meetse ba a tšhollela fase e le kabelo go Morena, gomme ba ikona dijo letšatši leo ka moka. Ba re: “Re dirile sebe pele ga Morena.” Ke gona kua Mitsepa moo Samuele a bego a rarolla diphapano tša Baisraele.
7 Ge Bafilista ba ekwa gore Baisraele ba kgobokane kua Mitsepa, magoši ale a Bafilista a tla le banna ba ona go tlo ba hlasela. Baisraele ba kwa taba yeo mme ba boifa,
8 gomme ba re go Samuele: “O se ke wa kgaotša go rapela Morena Modimo wa rena gore a re namolele go Bafilista.”
9 Samuele a tšea kwanyana ye e sa anyago a direla Morena sehlabelo sa go tšhungwa ka moka ka yona. Ke moo a rapetšego Morena gore a thuše Baisraele, gomme Morena a kwa thapelo ya gagwe.
10 Ge Samuele a sa dira sehlabelo, Bafilista ba batamela Baisraele go ba hlasela; eupša ka yona nako yeo Morena a ba tsošetša modumo wo o swanago le wa tladi. Ba gakanega mme ba fenywa ke Baisraele.
11 Baisraele ba tloga Mitsepa gomme ba rakediša Bafilista ba tšama ba ba bolaya ba ba gomela ge ba fihla tlase ga motse wa Bethe-Kare.
12 Ka morago ga moo Samuele a tšea letlapa, a le tsema gare ga Mitsepa le Shene, mme a re: “Morena o re thušitše go fihlela bjale,” gomme a le rea leina la “Letlapa la Thušo”.
13 Ka gona Bafilista ba fenywa, gomme Morena a ba thibela go šwahlela naga ya Israele ge Samuele a sa phela.
14 Metse ka moka ye Bafilista ba bego ba e thopile kgathe ga Ekrone le Gathe e ile ya ba ya Baisraele gape, ka fao Baisraele ba lokolla naga ya bona ka moka. Ntle le fao go ile gwa ba le khutšo gare ga Baisraele le Bakanana.
15 Samuele o bušitše Baisraele bophelo bja gagwe ka moka.
16 Ngwaga wo mongwe le wo mongwe o be a eya Bethele, Gilgale le Mitsepa, mme moo mafelong ao a rarolla diphapano.
17 Ka morago o be a boela ga gabo kua Rama moo le gona e bego e eba moahlodi. Kua Rama o ile a agela Morena aletare.
1 Ge Samuele a tšofala, o ile a dira barwa ba gagwe baahlodi ba setšhaba sa Israele.
2 Morwa wa gagwe wa leitšibolo o be a bitšwa Joele, mme yo monnyane a bitšwa Abia; bona e be e le baahlodi Beresheba.
3 Eupša ba ile ba se ke ba etša tatagobona; ba ile ba kgahlwa ke go ikgobokanyetša tšhelete fela, ka gona ba amogela tsogolekobong mme ba se ke ba ahlola melato ka botshephegi.
4 Ke moo baetapele ka moka ba Israele ba kopanego, ba ya go Samuele kua Rama,
5 gomme ba re go yena: “Bona, o a tšofala, mme barwa ba gago ga ba dire bjalo ka wena. Ka gona, bea kgoši gore e re buše, re tle re swane le ditšhaba tše dingwe.”
6 Samuele a nyamišwa ke kgopelo yeo ya bona ya gore ba be le kgoši; ka gona a rapela Morena,
7 gomme Morena a re: “Theetša tšohle tše setšhaba se go botšago tšona. Ga se sa gana wena, se ganne nna gore ke se ke ka hlwa ke le kgoši ya sona.
8 E sa le go tloga mola ke ba ntšhago Egepeta ba a ntlhanogela mme ba khunamela medimo ye mengwe; gomme bjale le wena ba go dira se ba ntirilego sona ka mehla.
9 Ka gona, ba direle se ba se kgopelago, eupša o ba botše tsebegokwa mme o ba hlathollele tše kgoši e tlago ba nyaka tšona.”
10 Samuele a bolela le setšhaba se se bego se mo kgopela gore se be le kgoši, a se botša tšohle tše Morena a mmoditšego tšona.
11 A ba hlathollela a re: “Tše kgoši ya lena a tlago le nyaka tšona šedi: O tla dira barwa ba lena bahlabani; ba bangwe e tla ba bahlabani ba dikoloi tša gagwe tša ntwa, ba bangwe ya ba bahlabani ba go namela dipere, mme ba bangwe ya ba ba go eta koloi ya gagwe ya ntwa pele ba kitima.
12 O tla dira ba bangwe ba bona balaodi ba bahlabani ba sekete, mme ba bangwe ya ba balaodi ba ba masome a mahlano. Barwa ba lena ba tla tlemega go mo lemela mašemo, ba mmunela dibjalo, ba ba ba mo direla dibetša le ditlabakelo tša makoloi a gagwe a ntwa.
13 Barwedi ba lena ba tla swanela go mo direla ditlolo tša go nkga bose, ba ba ba mo šomela e le baapei ba dinama le ba dinkgwa.
14 O tla tšea mašemo a lena a go nona, le dirapa tša lena tša merara le tša mehlware, a di fa bahlankedi ba gagwe.
15 O tla tšea karolo ya lesome ya mabele le ya diterebe tša lena, a di fa bakgomana le bahlankedi ba bangwe.
16 O tla tšea bahlanka ba lena le dikgomo tša lena tša go nona le dipokolo tša lena, a di šomiša medirong ya gagwe.
17 O tla tšea karolo ya lesome ya mehlape ya lena. Gomme le lena ka bolena le tlilo ba makgoba a gagwe.
18 Ge nako yeo e fihla, le tla lla ka kgoši ya lena yoo lena le ikgethetšego yena, eupša Morena a ka se theetše dillo tša lena.”
19 Setšhaba sa se ke sa kwa Samuele, eupša sa re: “Aowaowaa! Re nyaka kgoši
20 gore re tle re swane le ditšhaba tše dingwe, re be le kgoši ya rena ye e re bušago gape e re etago pele ge re etšwa dira le ge re hlabana ntweng.”
21 Samuele a theetša tšohle tše ba di bolelago, gomme a ya a botša Morena.
22 Morena a mo fetola a re: “Dira se ba se nyakago o ba beele kgoši.” Ke moo Samuele a boditšego baetapele ba Israele gore ba boele gae.
1 Go be go na le monna wa mohumi wa go hlomphega yo leina la gagwe e bego e le Kishe, wa kgoro ya Benjamene; e be e le morwa wa Abiele, Abiele morwa wa Tserore, mme e le wa lapa la Bekorate, seripa sa kgorwana ya Afiage.
2 O be a na le morwa yo a bitšwago Saulo, lesogana la go bopega. Saulo e be e le yo motelele kudu – Baisraele ba bateleletelele ba mo goma magetleng; le gona e be e le yo mobotse go ba phala ka moka.
3 Dipokolo tše dingwe tša ditshadi tša Kishe di ile tša timela, ka gona yena a re go Saulo: “Hle, tšea yo mongwe wa bahlanka le yo nyaka dipokolo tšeo.”
4 Ba ile ba putla naga ya dithaba ya Efraime le selete sa Shalisha, eupša ba se ke ba di bona; ka fao ba tšwela pele ba putla selete sa Shaalime, fela dipokolo tšeo di be di se gona moo. Ke moka ba putla naga ya Benjamene, mme le moo ba se ke ba di hwetša.
5 Ge ba fihla seleteng sa Tsufe, Saulo a re go mohlanka wa gagwe: “A re gomele gae; ge re sa gome, tate o tla lesa go gopola ka dipokolo, a thoma go tshwenyega ka rena.”
6 Mohlanka yoo a mo fetola a re: “Ema gannyane! Mo motseng wo go na le monna yo mokgethwa yo a hlomphiwago kudu, ka gobane se sengwe le se sengwe se a se bolelago se a direga. A re ye go yena; mohlomongwe a ka re botša mo re kago hwetša dipokolo tšeo.”
7 Saulo a mmotšiša a re: “Ge re ka ya go yena re tla mo fa eng? Ga re sa šaletšwe ke dijo ka mekotleng ya rena, gomme ga re ne mpho ye re ka mo fago yona. Bjale re tla mo leboga ka eng?”
8 Mohlanka yoo a mo fetola gape a re: “Ke swere papetlana ye nnyane ya silibera. Ke tla mo fa yona, gomme a re botša mo re ka di hwetšago gona.”
9 Saulo a mo fetola a re: “O gopotše gabotse! A re ye.” Ka gona ba ya motseng woo monna yola yo mokgethwa a bego a dula go wona. Ge ba sa rotoga mmoto ba eya motseng, ba gahlana le basetsana ba bangwe ba etšwa motseng ba eya go ga meetse. Ba ba botšiša ba re: “A mmoni o gona?” Mehleng yeo moprofeta o be a bitšwa mmoni, gomme ge motho a nyaka keletšo go Modimo, o be a re: “A re ye go mmoni.”
10
11
12 Basetsana bao ba mo fetola ba re: “Ee, o gona. Gabotsebotse o no ba pejana ga lena. Ge le ka sepediša, le ka mo swara tseleng. Ge le tsena motseng, le tla mo hwetša. O fihlile mo motseng lehono ka gobane batho ba tlilo dira sehlabelo kua mmotong. Batho ba ba laleditšwego ba ka se thome go ja a se a fihla moo, ka gobane o swanetše go šegofatša sehlabelo pele. Ge le ka ya gonabjale, le tla mo hwetša a se a tšwa a rotogela mmotong go yo ja.”
13
14 Ka gona Saulo le mohlanka wa gagwe ba sepela ba tsena motseng, gomme ya re ge ba tsena, ba bona Samuele a etšwa a ba lebantše a eya felong fao ga tirelo.
15 Bjale maabane a ntshe Morena o be a ile a re go Samuele:
16 “Ka moswane ka tšona nako tše ke tla romela monna wa kgoro ya Benjamene go wena; o mo tlotše gore e be mmuši wa setšhaba sa ka sa Israele, gomme o tla ba phološa go Bafilista. Ke bone tlaišego ya setšhaba sa ka, ebile ke kwele dillo tša sona ge se llela thušo.”
17 Ge Samuele a bona Saulo, Morena a re go yena: “Šoo monna yo ke go boditšego ka yena. O tla buša setšhaba sa ka.”
18 Ke moo Saulo a ilego go Samuele yo a bego a sa le lesorong la kgoro ya motse, a mmotšiša a re: “Hle, nke o mpotše gore a mmoni o dula kae.”
19 Samuele a mo fetola a re: “Ke nna mmoni. Nketeng pele le rotogeleng kua felong ga tirelo. Bobedi bja lena le swanetše go ja le nna lehono. Ka moswane mosong ke tla araba dipotšišo tša lena ka moka mme ka le lesa la itshepelela.
20 Ge e le dipokolo tše di timetšego matšatši a mararo a a fetilego, le se ke la tshwenyega ka tšona; di šetše di hweditšwe. Eupša ke mang yo a nago le tše bohlokwahlokwa mo go Baisraele? Ke wena – wena le ba lapa la tatago.”
21 Saulo a mo fetola a re: “Nna ke wa kgoro ya Benjamene, kgorwana ye nnyannyane mo Israele, gomme lapa lešo ke la mafelelofelelo mo kgorong yeo. Bjale ke ka baka lang o bolela le nna ka mokgwa wo?”
22 Ke moo Samuele a tšerego Saulo le mohlanka wa gagwe a ba iša phapošing ya bojelo, gomme a ba dudiša madulong a ka pele ga a baeng bao e bego e ka ba ba masome a mararo.
23 Samuele a re go moapei: “Tliša nama yela ke go filego yona, yela ke go boditšego gore o e beele ka thoko.”
24 Ka gona moapei a tliša serope ka moka gomme a se bea pele ga Saulo. Samuele a re: “Še nama ye ke go beetšego yona. E je. Ke go beetše yona ge ke laletša batho, gore o tle o e je ka yona nako ye.” Ka gona Saulo a ja le Samuele mohlang woo.
25 Ge ba theogile felong ga tirelo ba tsene motseng, Samuele a bolela le Saulo tlhakeng ya ntlo.
26 Ya re e sa le ka maswiswana Saulo le mohlanka wa gagwe ba sa tsoga tlhakeng ya ntlo, Samuele a bitša Saulo moo a re: “Hle, tsoga ke go felegetše.” Saulo a tsoga, mme yena le Samuele ba tšwa ba leba mokgotheng.
27 Ge ba fihla mafelelong a motse, Samuele a re go Saulo: “Botša mohlanka wa gago a sepelele pele ga rena.” Mohlanka a sepela, mme Samuele a kgopela Saulo a re: “Ema mo gannyane, gore ke go botše se Modimo a se boletšego.”
1 Ke moo Samuele a tšerego sedibelwana sa makhura a mohlware gomme a se tšhela hlogong ya Saulo, a mo atla, a re: “Morena o go tlotša gore o be mmuši wa setšhaba sa gagwe sa Israele. O tla se buša mme wa se šireletša manabeng a sona a a bapilego le sona. Gomme sešupo sa gore Morena o kgethile wena gore o be mmuši wa setšhaba sa gagwe sese:
2 Ge o tlogelana le nna lehono, o tla gahlana le banna ba babedi kgauswi le lebitla la Ragele kua Tseltsage, nageng ya Benjamene. Ba tla go botša gore dipokolo tšela o bego o di nyaka di hweditšwe, ka gona tatago ga a sa tshwenyegile ka tšona eupša o tshwenyegile ka wena, gomme o dula a botšiša a re: ‘A ke tla dirang mabapi le morwa wa ka?’
3 Go tloga moo o fetele pele go yo fihla mohlareng wo mogolo kua Taboro, mme moo o tla gahlana le banna ba bararo ba eya go direla Modimo sehlabelo kua Bethele. Yo mongwe wa bona o tla be a gapa diputšane tše tharo, yo mongwe a swere dinkgwa tše tharo, mme wa boraro a swere lekuka la beine.
4 Ba tla go dumediša ba go botšiša maphelo, ba go fa dinkgwa tše pedi, mme o di amogele.
5 Go tloga moo o tla ya mmotong wa Modimo kua Gibea, moo go lego mešaša ya Bafilista. Kgorong ya motse o tla gahlana le sehlopha sa baprofeta ba theoga mmotong ba letša diharepa, meropa, dinaka le dikgapa. Ba tla be ba bina ba goa.
6 Ke moka moya wa Morena o tla go laola, mme le wena wa thoma go bina le go goa le bona, wa fetoga motho o šele.
7 Ge tšeo di hlaga, o dire se o bonago se lebane, ka gobane Modimo o na le wena.
8 O tloge pele o ye Gilgale, mme nna ke tla tla ka morago ka gahlana nago moo, ka dira dihlabelo tša go tšhungwa ka moka le tša kagišano. O letele matšatši a a šupago fao go fihlela ke etla ke go botša se o swanetšego go se dira.”
9 Ge Saulo a retologa a tloga go Samuele, Modimo a mo fetoša motho o šele. Ka lona tšatši leo se sengwe le se sengwe se Samuele a mmoditšego sona sa phethagala.
10 Ge Saulo le mohlanka wa gagwe ba fihla Gibea, a gahlanetšwa ke sehlopha sa baprofeta. Ka bjako moya wa Modimo wa mo laola, mme le yena a thoma go bina le go goa le bona.
11 Batho ba ba bego ba mo tseba ba rile go mmona a dira dilo tšeo ba botšišana ba re: “Na morwa wa Kishe o hlagetšwe ke eng? Kgane Saulo le yena o fetogile moprofeta?”
12 Monna yo mongwe yo a bego a dula moo a botšiša a re: “A baprofeta ba bangwe ba bona ba reng – na bona le re botatagobona ke bomang?” Ke ka moo go hlolegilego polelo ye e rego: “Kgane Saulo le yena o fetogile moprofeta?”
13 Ge Saulo a feditše go bina le go goa, o ile a ya aletareng kua mmotong.
14 Ramogolo wa Saulo a botšiša Saulo le mohlanka yola a re: “A le be le le kae?” Saulo a mo fetola a re: “Re be re nyaka dipokolo tšela. Re ile ge re sa di bone, ra ya go Samuele.”
15 Ramogolwagwe a re: “Nke o mpotše gore o ile a le botša eng.”
16 Saulo a mo fetola a re: “O re boditše gore dipokolo tšeo di hweditšwe;” eupša a se ke a botša ramogolwagwe se Samuele a se boletšego mabapi le gore yena e tlile go ba kgoši.
17 Samuele a kgobokanya setšhaba pele ga Morena kua Mitsepa
18 gomme a re go sona: “Morena Modimo wa Israele o re: ‘Ke le ntšhitše Egepeta ka le phološa go Baegepeta le ditšhabeng tše dingwe ka moka tše di bego di le gatelela.
19 Ke nna Modimo wa lena yo a le hlakodišago matshwenyegong le manyaming a lena ka moka, eupša lehono le nkganne mme le nkgopetše gore ke le fe kgoši. Go lokile ge, kgobokanang pele ga Morena ka dikgoro le ka dikgorwana.’ ”
20 Ke moo Samuele a laetšego kgoro ye nngwe le ye nngwe gore e batamele, gomme matengwa a ntšha kgoro ya Benjamene.
21 Ke moka Samuele a batametša malapa a kgoro ya Benjamene, gomme matengwa a ntšha lapa la Matri. Ke moka banna ba lapa la Matri ba batamela, gomme matengwa a ntšha Saulo, morwa wa Kishe. Ba ile ba mo nyaka, gomme ya re ge ba sa mmone,
22 ba botšiša Morena ba re: “A yoo Saulo o se tla?” Morena a ba fetola a re: “Saulo šole o utamile gare ga merwalo.”
23 Ka gona ba kitima ba yo mo utolla ba mo emiša gare ga setšhaba. Baisraele ba bateleletelele ba be ba mo goma magetleng.
24 Samuele a re go setšhaba: “Šo monna yo Morena a mo kgethilego! Ga go le o tee gare ga rena yo a swanago le yena.” Setšhaba ka moka sa goa sa re: “A kgoši a re phelele!”
25 Samuele a hlathollela setšhaba tše ba swanetšego go di direla kgoši, le tše kgoši e swanetšego go ba direla tšona. A di ngwala ka pukung ye a ilego a e bea ka Felong mo Gokgethwa. Gomme a ba botša gore ba ye gae.
26 Saulo le yena a boela Gibea, ga gabo. Banna ba bangwe ba sebete bao Modimo a bego a ba dirile gore ba mo dumele, ba ya le yena.
27 Fela batho ba bangwe ba mafeelana ba re: “A le re yena moesa yo a ka re hlakodiša?” Ba nyatša Saulo gomme ba se ke ba mo tlišetša le ge e le mphonyana. Eupša yena a se ke a tshwenyega ka bona.
1 Kgoši Nahashe wa Amone o ile a tšwa dira mme a hloma mešaša ya gagwe gore a tle a hlasele motse wa Jabeshe, nageng ya Gileade. Banna ba Jabeshe ba re go Nahashe: “Hle, kwana le rena, mme re tla ba batho ba gago.”
2 Nahashe a ba fetola a re: “Ke tla kwana le lena ge le ka dumela gore ke gonye yo mongwe le yo mongwe wa lena leihlo la la go ja. Ka go dira bjalo ke tla goboša Baisraele ka moka.”
3 Baetapele ba Jabeshe ba re: “Re fe matšatši a a šupago gore re rome batseta nageng ya Israele ka moka. Ge go se yo a ka re thušago, gona re tla ineela go wena.”
4 Batseta bao ba fihla Gibea, moo Saulo a bego a dula gona, gomme ya re ge ba bega taba yeo, batho ba hlaboša mantšu ba lla.
5 E be e le gona Saulo a gorogago a etšwa mašemong a gapa dipholo tša gagwe, gomme a botšiša a re: “A molato ke eng? Ke ka baka lang batho ba lla?” Ba mmotša se batseta ba ba tšwago Jabeshe ba se begilego.
6 Ge Saulo a ekwa seo, moya wa Modimo wa mo laola, gomme a galefa kudu.
7 A tšea dipholo tše pedi a di ripaganya, gomme a roma batseta gore ba iše diripana tšeo nageng ka moka ya Israele mme ba botše batho ba re: “Yo a sa latelego Saulo le Samuele ge ba eya ntweng – dipholo tša gagwe di tla ripaganywa ka mokgwa wo!” Setšhaba sa Israele se be se boifa se Morena a ka se dirago, gomme ka moka ga bona ba tšwa e le seboka, gwa se šale motho.
8 Saulo a ba kgobokanya kua Beseke: ya ba ba dikete tše makgolo a mararo ba ba tšwago Israele le ba dikete tše masome a mararo ba ba tšwago Juda.
9 Ba re go batseta bale ba go tšwa Jabeshe: “Le botšeng batho ba gabolena gore pele ga mosegare wa sekgalela ka moswane ba tla phološwa.” Ge batho ba Jabeshe ba ekwa molaetša woo, ba thaba
10 gomme ba re go Nahashe: “Ka moswane re tla ineela go wena, gomme wa dira se o se ratago ka rena.”
11 Ka letšatši le le latelago ka masa Saulo a arola banna ba gagwe dihlopha tše tharo, mme ya re ka mahube ba šwahlela mešaša ya manaba gomme ba hlasela Baamone. Ba ba bolaya go fihlela mosegare wa sekgalela. Bao ba phonyokgilego ba šwalalana, monna yo mongwe le yo mongwe a tšhaba a nnoši.
12 Ke moo banna ba Israele ba itšego go Samuele: “A ba kae batho bale ba itšego Saulo ga a swanela go ba kgoši ya rena? Re gafele bona, re ba bolaye!”
13 Eupša Saulo a re: “Ga go bolawe motho lehono, ka gobane le ke letšatši leo ka lona Morena a hlakodišitšego Baisraele.”
14 Gomme Samuele a re go setšhaba: “Ka moka ga rena a re yeng Gilgale re yo bea Saulo gape kgoši ya rena.”
15 Ka gona ka moka ga bona ba ya Gilgale, gomme moo ba bea Saulo kgoši ka felo mo gokgethwa. Ba dira dihlabelo tša kagišano, gomme Saulo le setšhaba ka moka sa Israele ba bina monyanya wo mogolo wa go bea kgoši.
1 Samuele a re go setšhaba sa Israele: “Ke dirile se le nkgopetšego gore ke se dire. Ke le file kgoši ye e tlago le buša,
2 mme bjale e tla le eta pele. Ge e le nnaena, ke godile ke itšofaletše, fela barwa ba ka ba na le lena. Ke bile moetapele wa lena go tloga bofseng bja ka go fihlela bjale.
3 Ke nna yo. Ge eba go na le phošo ye nkilego ka e dira, mpegeng gonabjale mo pele ga Morena le kgoši ye a e kgethilego. Kgane nkile ka tšea kgomo goba pokolo ya yo mongwe? A nkile ka phošetša motho goba ka gatelela motho? Ke mang yo nkilego ka amogela tsogolekobong go yena gore ke tle ke se mmone molato? Ge eba nkile ka dira se sengwe sa tšeo, ke tla lefa seo ke se tšerego.”
4 Setšhaba sa mo fetola sa re: “Aowa, ga se wa ka wa re phošetša goba wa re gatelela; ga se wa ka wa amoga motho selo.”
5 Samuele a re: “Morena le kgoši ye a e kgethilego ke dihlatse lehono tša gore le hweditše ke se na molato le gatee.” Ba mo fetola ba re: “Ee, Morena ke hlatse ya rena.”
6 Samuele a tšwela pele a re: “Morena ke yena yo a beilego Moshe le Arone baetapele, ebile ke yena yo a ntšhitšego borakgolokhukhu ba lena Egepeta.
7 Bjale emang mo le lego gona, mme ke tla le bega go Morena ka go le gopotša ditiro ka moka tše maatla tše Morena a di dirilego go phološa lena le borakgolokhukhu ba lena.
8 Ge Jakobo le ba lapa la gagwe ba eya Egepeta gomme Baegepeta ba ba gatelela, borakgolokhukhu ba lena ba ile ba llela Morena, mme yena a roma Moshe le Arone, ba ba ntšha Egepeta mme ba ba dudiša mo nageng ye.
9 Eupša batho bao ba ile ba lebala Morena Modimo wa bona, ka fao a lesa kgoši ya Moaba le Sisera, molaodi wa madira a motse wa Hatsore, le Bafilista ba elwa le borakgolokhukhu ba lena, mme a ba gafela diatleng tša bona.
10 Ke gona ba lletšego Morena ba re: ‘Re dirile sebe, ka gobane re go tlogetše, Morena, ra khunamela medimo ya diswantšho, Baale le Astarte. Re hlakodiše manabeng a rena, gomme re tla go khunamela.’
11 Gomme Morena a ba romela Gideone, ka morago Barake, ka morago Jefta, mme la mafelelo a romela nna. Yo mongwe le yo mongwe wa rena o le hlakodišitše manabeng a lena, mme la phela le bolokegile.
12 Eupša ya re ge le bona gore Kgoši Nahashe wa Amone o batametše go le hlasela, la re go nna: ‘Re nyaka go bušwa ke kgoši,’ le ge Morena Modimo wa lena e be e le kgoši ya lena.
13 “Bjale kgoši ye le e kgethilego še; le e kgopetše, gomme bjale Morena o le file yona.
14 Tšohle di tla le atla ge le ka hlompha Morena Modimo wa lena, la mo direla, la mo theetša, la phetha le ditaelo tša gagwe, le gona lena le kgoši ya lena la mo latela.
15 Eupša ge le sa theetše Morena le sa phethe ditaelo tša gagwe, o tla le emela ka maoto bjalo ka ge a ile a emela borakgolokhukhu ba lena ka maoto.
16 Ka gona, emang mo le lego gona, gomme le tla bona mohlolo wo mogolo wo Morena a tlago o dira.
17 Ga ke re ga se nako ya pula? Fela ke tla rapela Morena, gomme yena o tla romela ledimo le pula. Ge seo se direga le tla lemoga gore le dirile sebe se segolo pele ga Morena ge le mo kgopela kgoši.”
18 Ka gona Samuele a rapela Morena, gomme ka lona tšatši leo Morena a romela ledimo le pula. Ke moo setšhaba ka moka se boifilego Morena le Samuele,
19 gomme sa re go Samuele: “Hle, re rapelele go Morena Modimo wa gago, rena bahlanka ba gago, gore re se ke ra hwa. Bjale re lemoga gore ntle le dibe tša rena tšohle, re dirile sebe se sengwe ka go kgopela gore re be le kgoši.”
20 Samuele a ba fetola a re: “Le se ke la boifa. Le ge le dirile taba ye mpe ka mokgwa wo, le se ke la fularela Morena, eupša le mo direle ka dipelo tša lena ka moka.
21 Le se ke la arogela go medimo ya lefeela; e ka se le thuše goba ya le phološa, ka gobane ga se ya therešo.
22 Morena, ka baka la leina la gagwe le legolo, a ka se le lahle, ka gobane o ikemišeditše go le dira setšhaba sa gagwe.
23 Ge e le nna ke re go fošetša Morena ka go lesa go le rapelela a go be kgole le nna. A ke upše ke le rute se sebotse se se loketšego gore le se dire.
24 Boifang Morena gomme le mo direleng ka potego, le mo direleng ka dipelo tša lena ka moka. Gopolang tše kgolo tše a le diretšego tšona.
25 Eupša ge le ka fela le dira sebe, lena le kgoši ya lena le tla fedišwa.”
1
2 Saulo o ile a hlaola banna ba dikete tše tharo, a šala le ba dikete tše pedi kua Mikimase le nageng ya dithaba ya Bethele, gomme a romela ba sekete se tee le morwa wa gagwe, Jonathane, kua Gibea, nageng ya kgoro ya Benjamene. Banna ba bangwe bona Saulo a ba romela gae.
3 Jonathane o ile a bolaya Bafilista ba ba bego ba hlomile mešaša kua Geba, gomme Bafilista ka moka ba kwa taba yeo. Ke moo Saulo a laetšego gore phalafala e letšwe nageng ka moka go biletša Baheberu ntweng.
4 Baisraele ka moka ba botšwa gore Saulo o bolaile Bafilista ba ba bego ba hlomile mešaša, le gore Bafilista ba ba hloile. Ka gona banna ba tla pitšong go tlo kopana naye kua Gilgale.
5 Bafilista ba kgobokanela go tlo lwa le Baisraele; ba be ba na le makoloi a ntwa a dikete tše masome a mararo, bahlabani ba ba nametšego dipere ba dikete tše di selelago, le bahlabani ba bantšintši ba ba sepelago ka maoto ba ba lekanago le dithorwana tša lešabašaba lebopong la lewatle. Ba ya Mikimase, ka bohlabela bja Bethe-Abene, gomme ba hloma mešaša fao.
6 Baisraele ge ba bona gore ba tlaletšwe gomme ga go se ba ka se dirago, ba utama ka maweng le ka meleteng le ka dimphatšeng le ka dibong le ka megobeng ye e omilego;
7 ba bangwe ba tshela noka ya Jordane ba tsena nageng ya Gade le ya Gileade. Saulo yena o be a sa le Gilgale, gomme banna ba ba bego ba na le yena ba be ba thothomela ka letšhogo.
8 O ile a letela Samuele matšatši a a šupago, ka ge Samuele a be a mo laetše bjalo, eupša Samuele o be a se a tšwe a etla Gilgale. Bahlabani ba thoma go tlogela Saulo,
9 ka gona a re go bona: “Ntlišetšeng dihlabelo tša go tšhungwa ka moka le dihlabelo tša kagišano.” O ile a dira sehlabelo sa go tšhungwa ka moka,
10 gomme ge a re ke a feleletša, Samuele a fihla. Saulo a tšwela ntle go mo gahlanetša mme a mo amogela,
11 eupša Samuele a re: “A o dirile eng?” Saulo a mo fetola a re: “Bahlabani ba be ba ntlogela, gomme le wena ga se wa fihla ka nako yela o bego o ile o tla fihla ka yona; ntle le moo, Bafilista ba kgobokana kua Mikimase.
12 Ka fao, ke ile ka re ka pelong: ‘Bafilista ba tlilo ntlhasela mo Gilgale ke sešo ka kgopela Morena gore a nthuše.’ Ka gona ka beta pelo ka dira sehlabelo.”
13 Samuele a mo fetola a re: “O dirile taba ya botlaela. Ga se wa phetha taelo ye Morena Modimo wa gago a go filego yona. Ge nkabe o ile wa e phetha, o be a tla dira gore wena le ditlogolo tša gago le buše Israele go ya go ile.
14 Eupša bjale pušo ya gago e ka se swarelele. Ka gobane wena ga se wa dira se Morena a go laetšego sona, yena o tla inyakela monna yo a mo kgahlago, mme a mmea mmuši wa setšhaba sa gagwe.”
15 Samuele a tloga Gilgale a sepela. Batho ka moka ba latela Saulo ge a eya go kopana le madira a gagwe. Ba tloga Gilgale ba ya Gibea nageng ya Benjamene. Saulo a lekola bahlabani ba gagwe, banna ba e ka bago ba makgolo a a selelago.
16 Saulo le morwa wa gagwe, Jonathane, le banna ba bona ba hloma mešaša Geba, nageng ya Benjamene; mešaša ya Bafilista e be e le kua Mikimase.
17 Bahlabani ba Bafilista ba tšwa mešašeng ya bona go yo ba hlasela ka dihlopha tše tharo: sehlopha se sengwe sa leba Ofra, nageng ya Shuale,
18 se sengwe sa ya thoko ya Bethe-Horone, mme se sengwe sa ya mollwaneng wo o okametšego moedi wa Tseboime le lešoka.
19 Go be go se barulatshipi nageng ya Israele, ka gobane Bafilista ba be ba itaile gore ba ka se dumelele Baheberu ba dira ditšhoša le marumo.
20 Baisraele ba be ba swanetše go ya go Bafilista go yo looletšwa megoma ya dipholo le ya diatla, dilepe le disekele;
21 tefo e be e le papetlana ye nnyane ya silibera ge go lootšwa dilepe le ge go tsenywa ntlhana ya tshipi phateng ya go gapa dikgomo, gomme e le dipapetlana tše pedi ge go lootšwa megoma ya dipholo le megoma ya diatla.
22 Ka gona, ge go tsogile ntwa go be go se le o tee wa bahlabani ba Baisraele yo a bego a swara tšhoša goba lerumo ntle le Saulo le morwa wa gagwe, Jonathane.
23 Bafilista ba ile ba romela sehlopha sa bahlabani go yo šireletša sefata sa Mikimase.
1 Ka letšatši le lengwe Jonathane a re go lesogana le le bego le mo rwalela dibetša: “A re putle mešaša ya Bafilista.” Eupša Jonathane a se ke a botša Saulo, tatagwe,
2 yo a bego a hlomile mošaša ka fase ga mohlare wa mogarenate kua Migrone, kgauswi le Gibea; o be a na le banna ba e ka bago ba makgolo a a selelago.
3 Gare ga bona go be go le Ahia yo a bego a swere seaparo se sekgethwa. Ahia e be e le morwa wa Ahitube, ngwanaboIkabode, yo e bego e le morwa wa Finease, morwa wa Eli, moprista wa Morena kua Shilo. Banna bao ba be ba sa tsebe gore Jonathane o sepetše.
4 Kua sefateng sa Mikimase, se Jonathane a bego a swanetše go putla go sona go yo fihla mešašeng ya Bafilista, go be go le marako a mabedi a dintsupi ka mo le ka mo ga sefata: le lengwe le be le bitšwa Botsetse, mme le lengwe le bitšwa Senne.
5 Le lengwe le be le le ka thoko ya leboa ya sefata, le lebane le Mikimase, mme le lengwe le le ka thoko ya borwa, le lebane le Geba.
6 Jonathane a re go lesogana lela: “A re tshelele mola mešašeng ya Bafilista bale ba go se bolle. Mohlomongwe Morena a ka re thuša, gobane ga go se se ka mo šitišago go namolela batho, ka ba bantši goba ka ba ba sego nene.”
7 Lesogana leo la mo fetola la re: “Se sengwe le se sengwe se o ratago go se dira, ke eme le wena.”
8 Jonathane a re: “Go lokile. Re tla putlela mola mme ra dira gore Bafilista ba re bone.
9 Ge ba ka re botša gore re ba letele ba tle go rena, gona re tla ema mo re lego gona.
10 Fela ge ba ka re botša gore re rotogele go bona, gona re tla ya, ka gobane seo e tla ba sešupo sa gore Morena o ba gafetše diatleng tša rena.”
11 Ka gona ba dira gore Bafilista ba ba bone, gomme Bafilista ba re: “Bonang! Baheberu ba bangwe ba tšwa ka meleteng ye ba bego ba utamile ka go yona!”
12 Ke moo ba goeletšego Jonathane le lesogana lela ba re: “Rotogelang mono! Le tla re hwetša!” Jonathane a re go lesogana lela: “Ntšhale morago. Morena o ba gafetše diatleng tša Baisraele.”
13 Jonathane a namelela ka matsogo le maoto, gomme lesogana lela la mo latela. A hlasela Bafilista a ba uša fase mme lesogana la ba bolaya.
14 Moo polaong yeo ya mathomo Jonathane le lesogana lela ba ile ba bolaya banna ba e ka bago ba masome a mabedi felwaneng mo e ka bago seripa sa botelele bja tšhemo.
15 Bafilista ka moka ba ba bego ba le kua nageng ba tšhoga; bašwahledi le bahlabani ba ba bego ba le mešašeng ba thothomela ka letšhogo; lefase la šikinyega, gomme gwa ba le tlalelo ye kgolo.
16 Banna ba Saulo bao ba bego ba letile kua Gibea, nageng ya Benjamene, ba bona Bafilista ba tšhaba ba eya tlase le tletlolo.
17 Ka fao Saulo a re go banna ba gagwe: “Balang bahlabani mme le boneng yo a sego gona.” Ba dira bjalo gomme ba hwetša gore Jonathane le lesogana le le bego le mo rwalela dibetša ga ba gona.
18 Saulo a re go moprista Ahia: “Tliša seaparo se sekgethwa mo!” Ka letšatši leo Ahia o be a se swere pele ga banna ba Israele.
19 Ya re Saulo a sa bolela le moprista, kgakanego ka mešašeng ya Bafilista ya golela pele le pele, ka gona Saulo a re go yena: “Ga go nako ya go nyakišiša thato ya Morena!”
20 Ke moo yena le banna ba gagwe ba ipeakantšego ba ya ntweng, gomme moo ba hwetša Bafilista ba elwa seng sa bona kgakanegong ye kgolokgolo.
21 Baheberu ba bangwe bao pele ba bego ba ile ba ema le Bafilista mme ba ya nabo mešašeng, ba ile ba ba hlanogela mme ba ikopanya le Saulo le Jonathane.
22 Ba bangwe ba ba bego ba utamile nageng ya dithaba ya Efraime, ba kwa gore Bafilista ba a tšhaba, ka gona le bona ba ba rakediša
23 mme ba lwa le bona go ba go yo fihla ka thoko yela ya Bethe-Abene. Morena a phološa Baisraele tšatši leo.
24 Saulo o ile a kgareetša Baisraele kudu tšatši leo. O be a ba tlemile ka keno a re: “Go rogakwe yo a kago ja sejo se sengwenyana lehono pele ga ge ke itefeletša go manaba a ka.” Ka gona letšatši ka moka gwa se be le motho yo a latswago senjonyana.
25 Ka moka ga bona ba ile ba fihla dithokgweng gomme ba hwetša mamapo a dinose mo gongwe le mo gongwe.
26 Dithokgwa di be di tletše mamapo, eupša gwa se ke gwa ba le yo a a išago molomong ka gore ba be ba boifa thogako ya Saulo.
27 Fela Jonathane o be a se a kwa tatagwe ge a tlema banna ka keno yela; ka gona a obeletša lepara le a bego a le swere a le korobetša lemapong, gomme a ja todi. Gatee fela a kwa a lapologile.
28 Eupša yo mongwe wa banna a re: “Tatago o re tlemile ka keno ye bogale a re: ‘Go rogakwe yo a kago ja sejo se sengwenyana lehono.’ Ke ka baka leo banna ba ilego ba fokola.”
29 Jonathane a mo fetola a re: “Ke taba ye šorošoro bjang ye tate a e dirilego batho ba gaborena! Bonang gore ke lapologile bjang ka gobane ke latswitše totšana!
30 Go ka be go bile kaone kudu lehono ge banna ba ka be ba lle dijo tše ba di tšerego ge ba fenya manaba a bona. Ba ka be ba bolaile Bafilista ba bantšintši go feta mo!”
31 Tšatši leo Baisraele ba ile ba fenya Bafilista, ba lwa go tloga Mikimase go yo fihla Ayalone. Ka nako yeo Baisraele ba be ba fokodišwa ke tlala kudu,
32 ka gona ba kgorogela tše ba bego ba di thopile manabeng a bona, ba tšea dihuswane le dikgomo, ba di hlaba semeetseng, mme ba ja nama yeo e sa na le madi.
33 Banna ba bangwe ba botša Saulo ba re: “Bona, batho ba dira sebe pele ga Morena ka go ja nama ye e sa nago le madi.” Saulo a re: “Ga le botegele Morena! Kgokološetšang letlapa le legolo go nna ka bjako.”
34 A ba a re: “Šwalalanang le batho mme le ba botše gore ka moka ba tliše dihuswane le dikgomo tša bona mo. Ba swanetše go di hlabela mo mme ba di je; ga ba swanela go dira sebe pele ga Morena ka go ja nama ye e sa nago le madi.” Ka gona bošego bjoo yo mongwe le yo mongwe a tliša kgomo mme a e hlabela moo.
35 Saulo a agela Morena aletare; ya ba ya mathomo ya tše a ilego a di aga.
36 Saulo a re go banna ba gagwe: “A re theogeng re hlomareng Bafilista bošego, re ba šwahleleng go fihlela ka mahube mme re ba bolaye ka moka.” Bona ba mo fetola ba re: “Dira se o bonago se lokile.” Fela moprista a re: “A re nyakišišeng thato ya Modimo pele.”
37 Ka gona Saulo a botšiša Modimo a re: “Na ke rakediše Bafilista? A o tla ba gafela diatleng tša rena?” Eupša tšatši leo Modimo a se ke a mo fetola.
38 Ke moo Saulo a itšego go balaodi ba madira: “Tlaang mo le nyakišišeng le boneng gore ke sebe sefe se se dirilwego lehono.
39 Ka Morena yo a phelago, yo a phološago Baisraele, monna yo a nago le molato o tla bolawa, le ge e ka ba morwa wa ka, Jonathane.” Fela gwa se ke gwa ba le yo a mo fetolago.
40 Ke moo Saulo a itšego go bona: “Ka moka ga lena emelang mola, gomme nna le Jonathane re tla ema mo.” Banna ba mo fetola ba re: “Dira se o bonago se lokile.”
41 Saulo a re go Morena Modimo wa Israele: “Morena, ke ka baka lang o se wa nkaraba, nna, mohlanka wa gago, lehono? Morena Modimo wa Israele, ge molato e le wa ka goba e le wa Jonathane, araba ka Urime, eupša ge e le wa bahlabani ba gago ba Israele, araba ka Tumime.” Karabo e ile ya šupa Jonathane le Saulo, mme banna ba tšwa molatong.
42 Ke moo Saulo a itšego: “Šupang wa phošo mo go nna le morwa wa ka, Jonathane.” Gomme gwa šupša Jonathane.
43 Ka gona Saulo a botšiša Jonathane a re: “A o dirile eng?” Jonathane a mo fetola a re: “Ke latswitše totšana ntlheng ya lepara le ke le swerego. Ke nna yo – nka no bolawa.”
44 Saulo a re go yena: “A Modimo a mpolaye ge wena, Jonathane, o ka se bolawe!”
45 Eupša banna ba re go Saulo: “Na Jonathane a ka bolawa mola e le yena a dirilego gore Israele e fenye ka mokgwa wo mogolo wo? Aowaa! Re ena ka Morena yo a phelago gore a ka se lahlegelwe le ke ntsana ya moriri wa hlogo. Se a se dirilego lehono se dirilwe ka thušo ya Modimo.” Ka gona banna ba hlakodiša Jonathane mme a se ke a bolawa.
46 Ka morago ga moo Saulo a tlogela go rakediša Bafilista, gomme Bafilista ba gomela nageng ya bona.
47 Ge Saulo e seno ba kgoši ya Israele, o ile a lwa le manaba a gagwe ka moka ka mathoko ohle: batho ba Moaba, ba Amone, le ba Edomo, magoši a Tsoba, le Bafilista. Mo gongwe le mo gongwe mo a lwago o be a fenya.
48 O ile a lwa ka bogale gomme a ba a fenya le bona batho ba Amaleke. A phološa le Baisraele diatleng tša bahlakodi ba bona.
49 Barwa ba Saulo e be e le Jonathane, Jishbi le Malkishua. Barwedi ba gagwe e be e le ba babedi: yo mogolo o ile a rewa leina la Merabe, mme yo monnyane a rewa la Migale.
50 Mosadi wa gagwe e be e le Ahinoamo, morwedi wa Ahimaatse; molaodi wa madira a gagwe e le Abnere, morwa wa Nere, rangwane wa Saulo.
51 Kishe, tatagoSaulo, le Nere, tatagoAbnere, e be e le barwa ba Abiele.
52 Bophelong ka moka bja Saulo Baisraele ba be ba elwa le Bafilista o šoro. Ka gona, mo Saulo a bego a hwetša monna yo a tiilego goba yo bogale, o be a mo tsenya madireng a gagwe.
1 Samuele o ile a re go Saulo: “Ke nna yo Morena a nthomilego go tlo go tlotša gore o be kgoši ya Israele. Bjale theetša se Morena Ramaatlaohle a se bolelago.
2 Yena o tlile go otla batho ba Amaleke ka gobane borakgolokhukhu ba bona ba ile ba thibela Baisraele ge ba etšwa Egepeta.
3 Sepela o yo hlasela Baamaleke, mme tšohle tše ba nago natšo o di fediše. O se ke wa šadiša selo; o bolaye banna, basadi, bana le masea; dikgomo, dihuswane, dikamela le dipokolo.”
4 Saulo a kgobokanya madira a gagwe gomme a a beakanya kua Telaime: go be go na le bahlabani ba ba sepelago ka maoto ba dikete tše makgolo a mabedi ba ba tšwago Israele le ba dikete tše lesome ba ba tšwago Juda.
5 Ke moka yena le banna ba gagwe ba ya motseng wa Amaleke gomme ba ba lalela ka molapong.
6 Saulo a roma tshebi ya dira go Bakene, batho bao borakgolokhukhu ba bona e itšego ya ba ba botho go Baisraele ge ba etšwa Egepeta, ya ba botša ya re: “Sepelang le tlogeleng Baamaleke, gore ke se ke ka tla ka le feleletša le bona.” Ka gona Bakene ba tloga.
7 Saulo a thopa Baamaleke go tloga Habila go yo fihla Shure, ka bohlabela bja Egepeta;
8 a swara kgoši Agaga a phela gomme a bolaya setšhaba sa gagwe ka moka.
9 Eupša Agaga Saulo le banna ba gagwe ba se ke ba mmolaya; le dihuswane le dikgomo le dikgapana le diphookwana tše di nonnego ba se ke ba di bolaya, le selo se sengwe le se sengwe se e bego e le se sebotse; ba ile ba bolaya fela tše di nyatšegago le tše ba sa di ratego.
10 Morena a re go Samuele:
11 “Ke a itshola ge ke ile ka dira Saulo kgoši; o ntlhanametše gomme o nyaditše ditaelo tša ka.” Samuele a befelwa, gomme bošego ka moka a phophotha go Morena.
12 Ya re e sa le bošego ka le le latelago a tloga a yo nyaka Saulo. A kwa gore Saulo o ile motseng wa Karmele moo a bego a ikagetše segopotšo, gomme a ba a fetela Gilgale.
13 Samuele a ya go Saulo mme Saulo a mo dumediša a re: “Morena a go šegofatše, Samuele! Ke phethile taelo ya Morena.”
14 Samuele a mmotšiša a re: “Ke go reng bjale ke ekwa dikgomo le dihuswane di lla?”
15 Saulo a mo fetola a re: “Banna ba ka ba di thopile go Baamaleke. Ba tšere dikgomo le dihuswane tše kaonekaone gore ba tle ba direle Morena Modimo wa gago sehlabelo ka tšona, mme tše dingwe tšona re di bolaile thoo.”
16 Samuele a re go yena: “Homola, ke go botše se Morena a mpoditšego sona bošegong bjo bo fetilego.” Saulo a re: “Mpotše.”
17 Samuele a re: “Le ge o itšea gore ga se wena wa selo, a ga o yena moetapele wa dikgoro tša Israele? Morena o go tloditše gore o be kgoši ya Israele,
18 gomme a go roma a re o yo fediša badiradibe bale ba Amaleke. O go boditše gore o lwe le bona go fihlela o ba bolaya ka moka.
19 Ke ka baka lang bjale, o se wa phetha ditaelo tša gagwe? Ke ka baka lang o akgofetše go thopa thoto, mme ka go dira bjalo wa dira se se nyamišago Morena?”
20 Saulo a mo fetola a re: “Ke tloga ke phethile ditaelo tša Morena. Ke tšwile bjalo ka ge a mpoditše, ka boa le kgoši Agaga, gomme Baamaleke ka ba bolaya ka moka.
21 Eupša banna ba ka ga se ba bolaya dihuswane le dikgomo tše kaonekaone tše ba di thopilego; bakeng sa seo, ba di tlišitše mo Gilgale go tlo direla Morena Modimo wa gago sehlabelo ka tšona.”
22 Samuele a re: “A ke eng seo se kgahlago Morena kudu: go phetha ditaelo tša gagwe, goba go mo direla dihlabelo tša go tšhungwa ka moka le dihlabelo tše dingwe? Go kaone go mo theetša go na le gore o mo direle sehlabelo ka dikgapa tše kaonekaone.
23 Go mo tsogela maatla ke mo gobe bjalo ka boloi, gomme go ikgogomoša ke sebe go swana le go rapela medimo e šele. Ka gobane o ganne taelo ya Morena, le yena o go ganne mme o ka se hlwe o le kgoši.”
24 Saulo a mo fetola a re: “Ee, ke dirile sebe. Ga se ka phetha taelo ya Morena le tša gago ditaelo. Ke boifile banna ba ka mme ka dira se ba se nyakago.
25 Eupša bjale ke a go kgopela, ntebalele sebe seo mme o boele le nna Gilgale, gore ke yo khunamela Morena.”
26 Samuele a mo fetola a re: “Nka se boele nago. O ganne taelo ya Morena mme bjale le yena o go ganne, mme o ka se hlwe o le kgoši ya Israele.”
27 Ke moo Samuele a retologilego a re ke a tloga, eupša Saulo a mo swara ka morumo wa seaparo, gomme wa gagoga.
28 Samuele a re go yena: “Morena o gagotše bogoši bja Israele go wena lehono mme o bo neetše monna yo mongwe wa geno yo a go phalago.
29 Modimo yo Baisraele ba ikgantšhago ka yena ga a bolele maaka goba a itshola. Ga se yena motho – ga a hlanoge.”
30 Saulo a mo fetola a re: “Ke dirile sebe. Fela se ntlhompholle mo pele ga baetapele ba banna ba ka le pele ga Baisraele ka moka. Boela morago le nna gore ke yo khunamela Morena Modimo wa gago.”
31 Ka gona Samuele a boela le yena Gilgale, gomme Saulo a khunamela Morena.
32 Samuele a re: “Tlišang Kgoši Agaga mo go nna.” Agaga a tla go yena a thabile a ipotša a re: “Ka therešo bohloko bja lehu bo fetile!”
33 Eupša Samuele a re: “Bjalo ka ge tšhoša ya gago e lobišitše basadi bana, bjale mmago le yena o tla loba ngwana.” Gomme a ripaganya Agaga pele ga aletare kua Gilgale.
34 Ka morago Samuele a ya Rama, gomme Kgoši Saulo a ya gae kua Gibea.
35 Samuele o ile a se hlwe a bonana le Saulo go fihlela a ehwa; le ge go le bjalo o ile a fela a nyamile ka baka la gagwe. Gomme Morena a itshola ge a ile a dira Saulo kgoši ya Israele.
1 Morena a re go Samuele: “O tla fela o nyamišitšwe ke Saulo go fihlela neng? Ke mo lahlile mme e ka se hlwe e le kgoši ya Israele. Fela bjale tlatša lenaka la gago makhura a mohlware mme o ye Betlelehema go monna yo mongwe yo leina la gagwe e lego Isai, ka gobane ke kgethile yo mongwe wa barwa ba gagwe gore e be kgoši.”
2 Samuele a mmotšiša a re: “A nka napa ka ya? Gape ge Saulo a ka e kwa, o tla mpolaya!” Morena a mo fetola a re: “O gape kgomo ya sethole gomme o bolele gore o tlile moo go tlo direla Morena sehlabelo.
3 O laletše Isai moo sehlabelong, gomme ke tla go botša se o swanetšego go se dira. O tlotše monna yo ke tlago go laetša yena gore e be kgoši.”
4 Samuele a dira se Morena a mmoditšego sona gomme a ya Betlelehema, moo a ilego a gahlanetšwa ke baetapele ba motse ba thothomela mme ba mmotšiša ba re: “A o re etetše ka khutšo, mmoni?”
5 Yena a ba fetola a re: “Ee, ke tlile go direla Morena sehlabelo. Itlhwekišeng mme le yeng le nna sehlabelong.” O ile a botša le Isai le barwa ba gagwe gore ba itlhwekiše, gomme a ba laletša gore ba tle sehlabelong.
6 Ge ba fihla, Samuele a bona Eliaba, morwa wa Isai, mme a ipotša a re: “Monna yo a emego fa pele ga Morena ka nnete ke yena yo a mo kgethilego gore a tlotšwe.”
7 Eupša Morena a re go yena: “O se ke wa šetša seemo sa gagwe goba botelele bja gagwe. Ke mo nyaditše, ka gobane ga ke lebelele se se lebelelwago ke motho. Motho o lebelela sebopego, eupša nna ke lebelela pelo.”
8 Ke moo Isai a biditšego morwa wa gagwe, Abinadaba, gomme a mo tliša go Samuele. Eupša Samuele a re: “Aowa, le yena Morena ga se a mo kgetha.”
9 Ke moka Isai a tliša Shama. Samuele a re: “Aowa, le yena Morena ga se a mo kgetha.”
10 Ka yona tsela yeo Isai a tliša ba ba šupago ba barwa ba gagwe go Samuele. Gomme Samuele a re go yena: “Aowa, Morena ga se a kgetha motho go ba ba lego mo.”
11 Ke moo a botšišitšego Isai a re: “A ga o sa na le barwa ba bangwe?” Isai a mo fetola a re: “Go sa na le wa mafelelo, eupša yena o dišitše dinku.” Samuele a re: “Roma motho a yo mmitša. Re ka se dule ra ja a sešo a tla.”
12 Ka gona Isai a roma motho gore a yo mmitša. Yena e be e le lesogana le le bopegilego le le phedilego gabotse, la mahlo a mabotse. Morena a re go Samuele: “Yo ke yena – mo tlotše!”
13 Samuele a tšea lenaka la makhura a mohlware gomme a tlotša Dafida pele ga bomorwarragwe. Ka bjako moya wa Morena wa laola Dafida mme wa ba le yena go tloga ka letšatši leo. Ya ba gona Samuele a boelago Rama.
14 Moya wa Morena wa tlogela Saulo, gomme moya wo mobe wo o rometšwego ke Morena wa mo tlaiša.
15 Bahlanka ba gagwe ba re go yena: “Re a tseba gore moya wo mobe wo o rometšwego ke Morena o a go tlaiša.
16 Ka gona, mong wa rena, re laele, rena bahlanka ba gago, gore re yo nyaka monna yo a tsebago go letša harepa. Ke mo e tlago re ge moya wo mobe o go tlela, monna yoo a letša harepa ya gagwe, gomme wa ba kaone.”
17 Saulo a re go bona: “Nnyakeleng monna yo a tsebago go letša harepa gabotse mme le mo tlišeng go nna.”
18 Yo mongwe wa masogana a kgoro ya gagwe a re: “Isai, wa motse wa Betlelehema, o na le morwa yo e lego seletši. Le gona ke monna yo bogale yo a bopegilego, mohlabani wa mmakgonthe le seboledi sa paale. Morena o na le yena.”
19 Ka gona Saulo a roma batseta go Isai gore ba re: “Nthomele Dafida, morwa wa gago, yo a dišago dihuswane.”
20 Isai a romela Dafida go Saulo le putšane, le pokolo e rwele dinkgwa, le lekuka la beine.
21 Dafida a fihla go Saulo gomme a thoma go mo hlankela. Saulo a mo rata kudu, gomme ya ba morwaladibetša wa gagwe.
22 Ke moo Saulo a romilego motseta go Isai a re: “A Dafida a fele a ntlhankela, ka gobane ke a mo rata.”
23 Go tloga ka nako yeo, ge moya wo mobe wo o rometšwego ke Modimo o tlela Saulo, Dafida o be a tšea harepa ya gagwe a e letše. Moya wo mobe o nape o tloge, gomme Saulo a kwe a imologile mme a be kaone.
1 Bafilista ba ile ba kgobokanela ntwa kua Soko, motseng wa Juda; ba hloma mešaša lefelong le le bitšwago Efese-Damime, kgathe ga Soko le Aseka.
2 Saulo le Baisraele ba kgobokana mme ba hloma mešaša molaleng wa Ela, moo ba ilego ba ipeakanyetša go lwa le Bafilista.
3 Bafilista ba ema mmotong wo mongwe gomme Baisraele ba ema go wo mongwe, ba kgaogantšwe ke moedi.
4 Monna yo mongwe yo leina la gagwe e bego e le Goliate, wa motse wa Gathe, a tšwa mešašeng ya Bafilista. Yena e be e le mohlabani wa nkgwete. Botelele bja gagwe e be e ka ba dimetara tše tharo,
5 gomme a apere seaparo sa boitšhireletšo sa mphiri sa dikgapetla seo se bego se imela dikilokramo tše e ka bago tše masome a mahlano a metšo ye e šupago, le kefa ya mphiri.
6 Meomo ya gagwe le yona e be e šireleditšwe ka dišireletši tša mphiri, gomme a šikere letsolo la mphiri.
7 Theko ya lerumo la gagwe e be e lekana le mpheng wa mogoma, gomme bogale bja lona bja tshipi bo imela dikilokramo tše e ka bago tše di šupago. Mohlabani o be a sepela pele ga gagwe a mo swaretše kotse.
8 Goliate o ile a ema mme a goelela Baisraele a re: “A le dirang moo etšwe le foletše ntwa? Nna ke Mofilista, lena makgoba tenang a Saulo! Kgethang yo mongwe wa banna ba lena gore a theoge a tle a lwe le nna.
9 Ge a ka lwa le nna a mpolaya, re tla ba makgoba a lena; eupša ge nka lwa le yena ka mmolaya, le tla ba makgoba a rena.
10 Gonabjale ke hlohla lena madira a Baisraele, ke re ntšhang yo a kago lwa le nna!”
11 Ge Saulo le banna ba gagwe ba ekwa seo, ba boifa ba tšhoga kudu.
12 Dafida e be e le morwa wa Isai, yo e bego e le Moefrata wa Betlelehema kua Juda. Isai o be a na le barwa ba seswai, gomme ka nako ye Saulo e le kgoši, o be a šetše a tšofetše kudu.
13 Barwa ba gagwe ba bararo ba bagolo ba be ba ile le Saulo ntweng. Mogolo wa bona e be e le Eliaba, yena a hlatlangwa ke Abinadaba, mme wa boraro e le Shama.
14 Dafida e be e le phejane, gomme ge barwa bale ba bararo ba bagolo ba na le Saulo,
15 yena o be a fela a ba tlogela mme a boela Betlelehema go yo diša dihuswane tša tatagwe.
16 Goliate o ile a hlohla Baisraele matšatši a masome a mane mesong le mantšiboa.
17 Ka letšatši le lengwe Isai a re go Dafida: “Tšea tekanyo ya ntlatla ya dithuthupe tše tša mabele le dinkgwa tše lesome tše, gomme o itlhaganele o di iše go bomorwarrago kua mešašeng.
18 O tšee le ditšhese tše tše lesome o di iše go molaodi wa ba sekete. O bone ge bomorwarrago ba sa iketlile, mme o boe le se sengwenyana sa go laetša gore o ba bone le gore ba sa phela gabotse.
19 Kgoši Saulo le bomorwarrago le Baisraele ka moka ba molaleng wa Ela ba lwa le Bafilista.”
20 Dafida a tsoga e sa le bošego ka letšatši le le latelago, a tlogela dihuswane le modiši, a tšea dijo tšela, gomme a tloga bjalo ka ge Isai a mo laetše. A fihla mešašeng ka nako ye Baisraele ba bego ba etšwa ba eya mo ba bego ba folela ntwa gona, ba hlaba mokgoši wa ntwa.
21 Madira a Bafilista le a Baisraele a ile a ema maemong a ona a ntwa a lebane.
22 Dafida a tlogela dijo tšela le mohlokomedi wa dithoto, a kganyelela madireng a gabo, a ya go bomorwarragwe, gomme a ba botšiša gore ba phela bjang.
23 Ya re a sa bolela le bona, Goliate a tšwa madireng a Bafilista mme a hlohla Baisraele bjalo ka ge a be a tlwaetše. Gomme Dafida a mo kwa.
24 Ge Baisraele ba bona Goliate, ba tšhaba ba tšhogile.
25 Ba botšana ba re: “Nke le mmoneng! Kwaang mahlapa a gagwe! Kgoši Saulo o tla fa monna yo a kago mmolaya moputso wo mogolo; kgoši o tla ba a fa monna yoo morwedi wa gagwe gore e be mosadi wa gagwe, le gona o tla ntšha ba lapa la tatagwe metšhelong.”
26 Dafida a botšiša banna ba ba bego ba le kgauswi le yena a re: “A monna yo a ka bolayago Mofilista yo mme a lokolla Israele tabeng ye ya dihlong le re o tla putswa ka eng? Gabotsebotse, Mofilista yo wa go se bolle ke yena mang yo a ka nyatšago madira a Modimo yo a phelago?”
27 Bona ba mmotša ka mo monna yo a ka bolayago Goliate a tlago putswa ka gona.
28 Morwarrago Dafida yo mogolo, Eliaba, a mo kwa a bolela le banna bao. A befelelwa Dafida gomme a re: “O nyakang mo? Ke mang a šetšego le dihuswanyana tšela kua lešokeng? Ke tseba makokwana le mahlajana a gago, mošaa! O tlile fela go tlo bogela ntwa!”
29 Dafida a mmotšiša a re: “A bjale ke dirile eng? Ke be ke no botšiša fela.”
30 O ile a retologela go monna yo mongwe mme a mmotšiša yona potšišo yela, gomme ge a botšiša ba bangwe, o be a fetolwa ka wona mokgwa wola.
31 Banna ba bangwe ba kwa se Dafida a se bolelago, gomme ba botša Saulo, yo a ilego laela gore a bitšwe.
32 Dafida a re go Saulo: “Mong wa ka, go se ke gwa ba le yo a boifago Mofilista yo! Nna ke tla ya ka lwa naye.”
33 Saulo a mo fetola a re: “Aowa. O ka lwa naye bjang? Wena o no ba mošemanyana, mme yena e bile mohlabani bophelo bja gagwe ka moka!”
34 Dafida a re: “Nna, mohlanka wa gago, ke diša dihuswane tša tate. Nako efe le efe ge tau goba bere e swere kwanyana goba putšane,
35 ke e šala morago, ka lwa nayo, ka phološa seruiwa seo ganong la yona. Gomme ge tau goba bere yeo e ntlhasela ke e swara ka megolo, ka e betha ka e bolaya.
36 Ke bolaile ditau le dibere, gomme Mofilista yo wa go se bolle, yo a nyaditšego madira a Modimo yo a phelago, le yena ke tla mo dira sona seo.
37 Morena yo a mphološitšego ditaung le dibereng, o tla mphološa le go Mofilista yo.” Saulo a mo fetola a re: “Go lokile. Sepela, mme Morena a be le wena.”
38 Saulo a apeša Dafida diaparo tša gagwe tša ntwa: a mo rweša kefa ya mphiri, a mo apeša seaparo sa boitšhireletšo.
39 Dafida a kgokelela tšhoša ya Saulo seaparong sa boitšhireletšo, eupša a se ke a kgona go sepela ka tšona, ka gobane o be a se a di tlwaela. A re go Saulo: “Ga ke kgone go sepela ke apere dilo tše. Ga se ka di tlwaela.” Ka gona a di apola ka moka.
40 A tšea molamo wa gagwe wa go diša, a topa maswika a a fetšago seatla a boreledi ka molapong mme a a nokela ka mokotlaneng wa gagwe wa go ya madišong. A tšwa a batamela Goliate a swere seragamabje sa gagwe ka seatla.
41 Mofilista yola a thoma go sepela a lebile Dafida, moswari wa kotse ya gagwe a sepela pele ga gagwe. O ile a fela a batamela,
42 gomme ge a bona Dafida gabotse, a mo nyatša ka gobane e be e no ba mošemanyana yo mmotsana yo boletiana.
43 A re go Dafida: “O swaretše mang molamo woo? A o gopola gore ke nna mpša?” Gomme a rogaka Dafida ka medimo ya gagwe.
44 A ba a re: “Tlaa, mme ke tla fa manong le dibata setopo sa gago.”
45 Dafida a mo fetola a re: “O tla go nna ka tšhoša le lerumo le letsolo, eupša nna ke tla go wena ka leina la Morena Ramaatlaohle, Modimo wa Baisraele, yo o mo nyaditšego.
46 Lehono le Morena o tla go gafela diatleng tša ka; ke tla go fenya mme ka go ripa hlogo. Gomme ke tla fa manong le dibata ditopo tša bahlabani ba Bafilista. Ke mo lefase ka moka le tlago tseba gore Baisraele ba na le Modimo,
47 mme yo mongwe le yo mongwe fa o tla bona gore Morena ga a iše felo ka ditšhoša le marumo go phološa setšhaba sa gagwe. Ke mofenyi ntweng, gomme o tla le gafela diatleng tša rena.”
48 Goliate a thoma go batamela Dafida gape, gomme ka bjako Dafida a kitimela moo ntwa e bego e tla lwelwa gona.
49 A tsenya seatla ka mokotlaneng wa gagwe a ntšha leswika, a betša Goliate ka lona ka seragamabje. Leswika la mo tia phatla, la mo pšhatla lešapo la hlogo, gomme Goliate a wela fase ka sefahlego.
50 Ka gona Dafida a fenya Goliate, a mmolaya ka seragamabje le leswika a se a swara tšhoša.
51 A kganyelela go yena, a mo emelela a hwanyolla tšhoša ya Goliate segatleng sa yona, gomme a mo ripa hlogo a mmolaya. Ge Bafilista ba bona gore mogale wa bona o hwile, ba tšhaba.
52 Banna ba Israele le ba Juda ba hlahlamologa, ba goa mme ba ba kitimiša go ba go yo fihla Gathe le dikgorong tša Ekrone. Ditopo tša Bafilista tša rapalala tseleng ka moka ye e yago Shaharaime, go ba go yo fihla Gathe le Ekrone.
53 Ge Baisraele ba boa ba tšo leleka Bafilista o šoro, ba thopa thoto ka moka mešašeng ya bona.
54 Dafida a tšea hlogo ya Goliate a e iša Jerusalema, eupša dihlabani tša Goliate a di bea ka go wa gagwe mošaša.
55 E ile ya re mola Saulo a bona Dafida a etšwa a yo lwa le Goliate, Saulo a botšiša Abnere, molaodi wa madira a gagwe, a re: “Abnere, a lesogana le ke morwa wa mang?” Abnere a mo fetola a re: “Ruri, ga ke tsebe, kgoši.”
56 Saulo a re: “Gona sepela o yo botšiša.”
57 Ka gona ge Dafida a boa a tšo bolaya Goliate, Abnere a mo iša go Saulo. Dafida o be a sa swere hlogo ya Goliate.
58 Saulo a mmotšiša a re: “Lesogana, a o morwa wa mang?” Dafida a mo fetola a re: “Ke nna morwa wa mohlanka wa gago, Isai, wa Betlelehema.”
1 Ge Dafida a feditše go bolela le Saulo, o ile a thopa pelo ya Jonathane, morwa wa Saulo, gomme Jonathane a thoma go mo rata bjalo ka ge a ithata.
2 Saulo a tšea Dafida a dula le yena go tloga letšatši leo gomme a se ke a mo lesa a boela ga gabo.
3 Jonathane a enela Dafida gore e tla ba mogwera wa gagwe wa go ya go ile ka baka la gore o be a mo rata kudu.
4 A apola seaparo se a bego a se apere a se fa Dafida, gotee le seaparo sa gagwe sa boitšhireletšo le yona tšhoša ya gagwe le bora le lepanta.
5 Dafida o ile a fenya dintweng tšohle tše Saulo a bego a mo romela go tšona, ka gona Saulo a mo dira yo mongwe wa balaodi ba madira a gagwe. Taba yeo ya kgahla setšhaba ka moka le bahlankedi ba Saulo.
6 Ge Dafida a boa a tšo bolaya Goliate, bahlabani le bona ba boela gae, basadi ba motse wo mongwe le wo mongwe wa Israele ba tšwa go tlo gahlanetša Kgoši Saulo. Ba be ba opela ba hlaba mekgolokwane, ba bina, ba letša meropa le diharepa.
7 Ge ba bina ba be ba opela ka go hlatlolana ba re: “Saulo o bolaile dikete, eupša Dafida o bolaile dikete tše masomesome.”
8 Saulo o ile a se ke a rata taba yeo, gomme a befelwa kudu. A re: “Dafida ba re o bolaile dikete tše masomesome, eupša ge e le nna ba re ke bolaile dikete fela. Morago ga mo ba tla mmea kgoši!”
9 Ka fao go tloga ka letšatši leo a tsebafela Dafida mme a mo lebelela ka leihlo le lebe.
10 Ka letšatši le le latelago moya wo mobe wo o tšwago go Morena wa laola Saulo, gomme a goelela ka ngwakong wa gagwe bjalo ka segafa. Dafida o be a letša harepa, bjalo ka mehleng, gomme Saulo a swere lerumo.
11 Saulo a re ka pelong: “Ke tla mo phuleletša ka mo pataganya le leboto,” gomme a mmetša gabedi ka lerumo, eupša Dafida a le phema makga ao a mabedi.
12 Saulo o be a boifa Dafida ka gobane Morena o be a na le Dafida, fela yena Morena a mo tlogetše.
13 Ka gona Saulo a mo tloša go yena mme a mo dira molaodi wa banna ba sekete. Dafida o be a eta banna ba gagwe pele ntweng,
14 gomme a atlega go tšohle tše a di dirago, ka gobane Morena o be a na le yena.
15 Saulo a bona go atlega ga Dafida gomme a thoma go mmoifa go fetišiša.
16 Eupša yo mongwe le yo mongwe mo Israele le Juda o be a rata Dafida, ka gobane e be e le moetapele yo a atlegago kudu.
17 Saulo a re go Dafida: “Morwedi wa ka yo mogolo, Merabe, šo. Ke tla go fa yena gore e be mosadi wa gago ge o ka ntlhankela o le mohlabani yo bogale yo a botegago, gomme wa lwa dintwa tša Morena.” Saulo o be a gopola gore ka tsela yeo Bafilista ba tla bolaya Dafida, mme gwa se hlwe go nyakega gore a mmolaye ka boyena.
18 Dafida a mo fetola a re: “Ke nna mang? Gona kgorwana ya gešo le lapa lešo ke eng mo nka bago mokgonyana wa kgoši?”
19 Eupša ge nako e fihla ya gore Merabe a fiwe Dafida, o ile a fiwa monna yo mongwe yo leina la gagwe e bego e le Adriele wa kua Mehola.
20 Migale, morwedi yo mongwe wa Saulo, yena o be a rata Dafida, gomme ya re ge Saulo a ekwa taba yeo, a thaba.
21 A re ka pelong: “Ke tla fa Dafida Migale; ke tla mo thea ka yena mme a bolawa ke Bafilista.” Ka gona lekga la bobedi Saulo a re go Dafida: “O tla ba mokgonyana wa ka.”
22 A laela bahlankedi ba gagwe gore ba botše Dafida thopeng ba re: “O kgahla kgoši gomme bahlankedi ba gagwe ka moka ba a go rata; bjale ke nako ye botse ya gore o nyale morwedi wa gagwe.”
23 Ka gona ba botša Dafida taba yeo, gomme yena a ba fetola a re: “Ga se selo se sennyane go ba mokgonyana wa kgoši, gomme nna ke no ba modiitšana le motho yo e sego wa selo.”
24 Bahlankedi ba botša Saulo se Dafida a se boletšego,
25 gomme Saulo a ba laela gore ba botše Dafida ba re: “Kgoši ga a go nyake magadi ge e se fela dintlhana tša merotwana ya Bafilista ba o ba bolailego ba lekgolo, gore a itefeletše manabeng a gagwe.” Ke ka moo Saulo a bego a rerile gore Dafida a bolawe ke Bafilista ka gona.
26 Bahlankedi ba Saulo ba begela Dafida se Saulo a se boletšego, gomme Dafida a kgahlwa ke go ba mokgonyana wa kgoši. Pele ga ge letšatši le le beetšwego monyanya le fihla,
27 Dafida le banna ba gagwe ba ya ba bolaya Bafilista ba makgolo a mabedi. A iša dintlhana tša merotwana ya bona go kgoši a mo fa tšona ka moka, gore e tle e be mokgonyana wa gagwe. Ka gona Saulo a tlemega go neela Dafida morwedi wa gagwe, Migale, gore e be mosadi wa gagwe.
28 Saulo a bona gabotsebotse gore Morena o na le Dafida, le gore Migale, morwedi wa gagwe, o rata Dafida.
29 Ka gona a boifa Dafida kudukudu gomme ya ba lenaba la gagwe bophelong bja gagwe ka moka.
30 Balaodi ba Bafilista ba be ba fela ba etšwa dira, eupša ntweng ye nngwe le ye nngwe Dafida o be a atlega kudu go feta balaodi ka moka ba madira ba Saulo. Ka baka la taba yeo Dafida o ile a tuma kudu.
1 Saulo o ile a botša morwa wa gagwe, Jonathane, le bahlankedi ba gagwe ka moka gore o ikemišeditše go bolaya Dafida. Eupša Jonathane o be a rata Dafida kudu,
2 ka gona a re go yena: “Tate o leka go go bolaya. Hle, ka moswane e sa le bošego o hlokomele; o ye lefelwaneng la go utama mme o dule fao.
3 Ke tla tla ka ema le tate kua nageng mo o utamilego gona, gomme ka bolela le yena mabapi le wena. Ge a ka mpotša se sengwe, ke tla go tsebiša.”
4 Jonathane a bolela tše botse ka Dafida go Saulo a re: “A kgoši a se ke a dira mohlanka wa gagwe, Dafida, bobe. Ga se a ka a go phošetša le gatee; bakeng sa seo, se sengwe le se sengwe se a kilego a se dira se go hotše kudu.
5 O ile a ipea kotsing ya lehu a bolaya Goliate, mme Morena a dira gore Baisraele ba fenye o šoro. O ile wa thaba ge o bona seo. Bjale o reng o nyaka go phošetša motho yo a se nago molato a etša Dafida ka go mmolaya ntle le lebaka?”
6 Saulo a kgotsofatšwa ke seo Jonathane a se boletšego, gomme a ena ka leina la Morena gore a ka se bolaye Dafida.
7 Ka gona Jonathane a bitša Dafida a mmotša tšohle; a mo iša go Saulo, gomme Dafida a hlankela kgoši bjalo ka pele.
8 Go ile gwa tsoga ntwa le Bafilista gape. Dafida a ba hlasela mme a ba fenya o šoro mo e lego gore ba ile ba tšhaba.
9 Ka letšatši le lengwe moya wo mobe wo o romilwego ke Morena wa tlela Saulo. O be a dutše ka ngwakong wa gagwe a swere lerumo la gagwe ka seatla, gomme Dafida a le fao a letša harepa.
10 Saulo a leka go phuleletša le go pataganya Dafida le leboto ka lerumo, fela Dafida a phema, gomme lerumo la tsenelela lebotong. Dafida a tšhaba le bjona bošego bjoo.
11 Saulo a romela banna gore ba yo leta ngwako wa Dafida le gore ba mmolaye mosong wo o latelago. Migale, mosadi wa Dafida, a re go yena: “Ge o ka se tšhabe bošego bjo, ka moswane o tla be o hwile.”
12 A mo theoša ka lefasetere, gomme a hlanola direthe a tšhaba.
13 Ke moo Migale a tšerego modimo wa seswantšho wa lapa, a o robadiša malaong, a o apeša hlogo ka tuku ya boya bja pudi, mme a o pipa ka kobo.
14 Ge banna ba Saulo ba etla go tšea Dafida, Migale a ba botša gore o a babja.
15 Eupša Saulo a re ba boele morago ba yo bona Dafida ka bobona. A ba laela a re: “Le mo rwaleng ka malao a gagwe le mo tliše mo gore ke mmolaye.”
16 Ba tsena ka gare gomme ba hwetša modimo wola wa seswantšho wa lapa malaong o apešitšwe tuku hlogong.
17 Saulo a botšiša Migale a re: “Ke ka baka lang o nthadiile ka mokgwa wo ka go thuša lenaba la ka gore le tšhabe?” Migale a mo fetola a re: “O ile a re o tla mpolaya ge nka se mo thuše gore a tšhabe.”
18 Dafida o ile a tšhaba a ya go Samuele kua Rama, gomme a mmotša tšohle tše Saulo a mo dirilego tšona. Ke moo yena le Samuele ba ilego Nayote mme ba dula fao.
19 Saulo a botšwa gore Dafida o Nayote kua Rama,
20 ka gona a romela banna gore ba yo mo swara. Ba bona sehlopha sa baprofeta se bina se goa, Samuele e le moetapele wa sona. Ke moo moya wa Modimo o tlilego go banna ba Saulo, gomme le bona ba thoma go bina le go goa.
21 Ge Saulo a ekwa taba yeo, a romela batseta ba bangwe, gomme le bona ba thoma go bina le go goa. A romela batseta la boraro, gomme le bona ba dira bjalo.
22 Ke moo yena ka boyena a ilego Rama. Ge a fihla sedibeng se segolo kua Seku, a botšiša gore Samuele le Dafida ba kae, gomme a botšwa gore ba kua Nayote.
23 Ge a le tseleng a eya gona, moya wa Modimo le yena wa mo laola, gomme a bina a goa go ba go yo fihla Nayote.
24 A apola diaparo mme a bina a goa pele ga Samuele, gomme a rapalala a se a apara selo letšatši leo le bošego bjoo ka moka. Ke ka moo go hlolegilego polelo ye e rego: “Kgane Saulo le yena o fetogile moprofeta?”
1 Dafida a tšhaba Nayote kua Rama gomme a ya go Jonathane. A mmotšiša a re: “A ke dirile eng? Ke molato ofe wo ke o obilego? Ke phošo efe ye ke e dirilego tatago gore a nyake go mpolaya?”
2 Jonathane a mo fetola a re: “Aowaowaa, a ka se tsoge a go bolaile! Tate o mpotša tšohle tše a di dirago, tše kgolo le tše nnyane, gomme a ka se nkutele taba ye. Ga se therešo!”
3 Dafida a mo fetola a re: “Tatago o tseba gabotse gore wena o a nthata, gomme o ikemišeditše gore a se ke a go tsebiša se a nyakago go se dira, ka gobane o ka kwa bohloko kudu. Ke ena ka Morena yo a phelago le ka wena gore ke kgauswikgauswi le lehu!”
4 Jonathane a re: “Ke tla dira se sengwe le se sengwe se o se nyakago.”
5 Dafida a mo fetola a re: “Ka moswane ke Monyanya wa Lebalana, gomme ke tlemegile go yo ja le kgoši. Eupša ntumelele gore ke yo utama kua nageng go fihlela mantšiboa a letšatši la go hlwa gosasa.
6 Ge tatago a ka lemoga gore ga ke gona, o mmotše gore ke kgopetše tumelelo go wena gore ke itlhaganele ke ye gae Betlelehema, ka gobane kua ke nako ya sehlabelo sa ngwaga ka ngwaga sa lapa lešo ka moka.
7 Ge a ka re: ‘Go lokile,’ nna, mohlanka wa gago, ke tla phologa; eupša ge a ka befelwa kudu, o tsebe gore o ikemišeditše go mpolaya.
8 Hle, o nthuše ka mokgwa woo, ka gobane re enne pele ga Morena. Eupša ge eba ke na le molato, mpolaye ka bowena! Ke go reng go hlwa o re o nkiša go tatago gore ke yo bolawa?”
9 Jonathane a mo fetola a re: “O se ke wa bolela taba ya mohuta woo! Ge nkabe ke tseba gabotsebotse gore tate o ikemišeditše go go bolaya, a o ra gore ke be nka se go botše?”
10 Ke moo Dafida a mmotšišitšego a re: “Ke tla botšwa ke mang ge tatago a go fetotše a befetšwe?”
11 Jonathane a mo fetola a re: “A re tšwe re ye kua nageng.” Ka gona ba ya,
12 gomme Jonathane a re go Dafida: “A Morena Modimo wa Israele e be hlatse ya rena! Ka nako ye bosasa le ka letšatši le le latelago leo ke tla botšiša tate. Ge e le yo botho go wena, ke tla roma motho go wena a tlo go tsebiša.
13 Ge a ikemišeditše go go bolaya, a Morena a mpolaye thoo ge nka se go tsebiše taba yeo gomme ka go tšhabiša o bolokegile. A Morena a be le wena bjalo ka ge a be a na le tate!
14 Ge ke sa phela o nthate bjalo ka ge Morena a re rata; eupša ge ke hwile,
15 o rate ba lapa la ka go ya go ile ka wona mokgwa woo, le ge Morena a šetše a fedišitše manaba a gago ka moka.”
16 Ke ka mo Jonathane a tiišitšego kgwerano le ba lapa la Dafida. A ba a re: “Morena a otle manaba a Dafida.”
17 Gapegape Jonathane a kgopela Dafida gore a ene gore o a mo rata, gobane yena o be a rata Dafida bjalo ka ge a ithata.
18 A re go yena: “Ka gore ka moswane ke Monyanya wa Lebalana, go tla lemogwa gore ga o gona dijong, ka gobane madulong a gago go tla be go se na motho.
19 Ka la go latela la ka moswane o theoge o ye lefelong lela wa go ka wa utama go lona ka nako yela, gomme o utame kgauswi le leswika la gona.
20 Ke moka nna ke tla thunyetša mesebe ye meraro ka thoko ga leswika leo mo nkego go na le se ke se thunyago.
21 Ke moka ka botša mohlanka wa ka gore a ye a e nyake. Gomme ge nka re go yena: ‘Bona, mesebe yela e ka mono ga gago; e tope,’ ke go re o bolokegile gomme o ka tšwa. Ke ena ka Morena yo a phelago gore o ka se hlagelwe ke kotsi.
22 Eupša ge nka re go yena: ‘Mesebe yela e ka kua ga gago,’ gona o tloge, ka gobane Morena o tla be a re o sepele.
23 Ge e le keno yela ya ka le wena, hlatse ya yona ya go ya go ile ke Morena.”
24 Ka gona Dafida a utama kua nageng. Monyanyeng wa Lebalana Kgoši Saulo a tla dijong
25 gomme a dula madulong a gagwe a ka mehla go ipata le leboto. Abnere a dula kgauswi le yena, gomme Jonathane a dula go lebana le yena. Madulong a Dafida gwa se ke gwa ba le motho,
26 eupša Saulo a se ke a bolela selo ka letšatši leo, ka gobane o be a gopola a re: “Mohlomongwe o hlakane le seila, mme o tloga a tšhilafetše.”
27 Ka letšatši le le latelago, letšatši la ka morago ga la Monyanya wa Lebalana, madulong a Dafida go be go se na motho gape, gomme Saulo a botšiša Jonathane a re: “Ke ka lebaka lang Dafida a se a tla dijong maabane le lehono?”
28 Jonathane a mo fetola a re: “O nkgopetše gore ke mo dumelele a ye Betlelehema.
29 O rile: ‘Hle, ntumelele ke ye, ka gobane lapa lešo le dira sehlabelo kua gae, gomme morwarre o ntaetše gore ke be gona. Ka gona, ge eba o mogwera wa ka, ntese ke yo bona meloko yešo.’ Lebaka ke lona leo ge o bona a se madulong a gagwe dijong.”
30 Saulo a tukela Jonathane bogale gomme a re go yena: “Ngwana yo mobe wa mosadi wa senganga! Bjale ke a tseba gore o ema le Dafida mme o a ikgoboša gotee le yena yola mmago!
31 Na ga o bone gore ge morwanyana yola wa Isai a sa phela mo lefaseng o ka se tsoge o bile kgoši ya naga ye? Napa o ntšhe banna ba mo late gomme wena o mo tliše mo – yena o swanetše go bolawa!”
32 Jonathane a mo fetola a re: “Ke ka baka lang a swanetše go hwa? O dirile eng?”
33 Saulo ge a ekwa tšeo a mmetša ka lerumo a re o a mo hlaba, gomme Jonathane a bona gore tatagwe o tloga a ikemišeditše go bolaya Dafida.
34 Jonathane a emelela a tloga dijong a tuka bogale, gomme a se ke a ja selo letšatši leo – letšatši la bobedi la Monyanya wa Lebalana. O be a nyamile kudu ka baka la Dafida, ka gobane Saulo o be a mo rogile.
35 Mosong wa le le latelago Jonathane a ya kua nageng go yo gahlana le Dafida, bjalo ka ge ba be ba kwane. A tloga le mošemane yo monnyane,
36 gomme a re go yena: “Kitima o ye o tope mesebe ye ke tlago e thunya gonabjale.” Mošemanyana yoo a kitima, gomme Jonathane a thunyetša mosebe ka kua pele ga gagwe.
37 Ge mošemanyana yola a fihla felo fa mosebe o wetšego gona, Jonathane a mo goeletša a re: “Mosebe o kua pele!
38 Kitima kudu o itlhaganele!” Mošemane a topa mosebe wola gomme a gomela go mong wa gagwe
39 a sa tsebe gore taba yeo e šupa eng; go be go tseba Jonathane le Dafida fela.
40 Ke moo Jonathane a neetšego mošemane yola dibetša tša gagwe mme a mmotša gore a di boetše motseng.
41 Ge mošemane a sepetše, Dafida a emelela kgauswi le leswika, a obama a itahlela fase ka sefahlego gararo. Bobedi bja bona, yena le Jonathane, ba be ba lla ge ba atlana; manyami a Dafida a be a bile a feta a Jonathane.
42 Ke moo Jonathane a itšego go Dafida: “Modimo a be le wena. Morena o tla dira gore nna le wena le ditlogolo tša ka le tša gago re boloke keno ye nna le wena re e enetšego sa ruri ka leina la Morena.” Ke gona Dafida a tlogilego, gomme Jonathane a boela motseng.
1 Dafida a ya go moprista Ahimeleke kua Nobo. Ahimeleke a tšwa a thothomela a tlile go mo gahlanetša gomme a mmotšiša a re: “O reng o tlile mo o le noši?”
2 Dafida a mo fetola a re: “Ke tlile mo ka ditaba tša kgoši. O mpoditše gore ke se ke ka tsebiša motho se a nthomilego gore ke tle ke se dire. Ge e le banna ba ka bona, ke ba boditše gore ba nkgahlanetše lefelong le lengwe.
3 Bjale ge, a o na le se o ka mphago sona? Hle, mphe dinkgwa tše di fetšago seatla goba se sengwenyana se o nago naso.”
4 Moprista a re: “Ga ke sa na le dinkgwa tša mehleng; tše ke nago natšo ke dinkgwa tše kgethwa fela; o ka di tšea ge eba banna ba gago ga se ba robala le basadi kgauswinyana.”
5 Dafida a mo fetola a re: “Aowa, ga se ba robala le basadi. Banna ba ka ka mehla ba fela ba itlhwekiša ge re etšwa ka ditaba tša ka mehla; bjale ba ka se itlhwekiše bjang lehono mola re bile re tšwile ka ditaba tše e sego tša mehleng!”
6 Ka gona moprista a fa Dafida dinkgwa tšela tše kgethwa, ka gobane dinkgwa tše a bego a na le tšona e be e le fela tše di abetšwego Modimo, tše di bego di tlošitšwe tafoleng ye kgethwa mme legatong la tšona go beilwe tše di sa fišago.
7 Mookamedi wa badiši ba maruo a Saulo, Doege, wa Edomo, o be a le moo ka letšatši leo, ka gobane o be a tlile go phetha tshwanelo ya sedumedi.
8 Dafida a re go Ahimeleke: “A ga o na le lerumo goba tšhoša ye o ka mphago yona? Ditaelo tša kgoši di ntlošitše ka lephakuphaku ka ba ka hloka le nako ya go tšea tšhoša ya ka goba dibetša tše dingwe.”
9 Ahimeleke a mo fetola a re: “Ke na le tšhoša ya Goliate, Mofilista, yola o mmolailego molaleng wa Ela; e ka mola morago ga seaparo se sekgethwa, e phuthetšwe ka lešela. Ge o e nyaka, e tšee – ke sona sebetša se nnoši mo.” Dafida a re: “Mphe yona. Ga go tšhoša ye e phalago yeo!”
10 Ka gona Dafida a tloga a tšhaba Saulo, gomme a ya go Kgoši Akishe wa Gathe.
11 Bakgomana ba Kgoši Akishe ba mmotšiša ba re: “A motho yo ga se Dafida, kgoši ya naga ya gabo? Yo ke monna yola basadi ba bego ba bina ba opela ka yena ba hlatlolana ba re: ‘Saulo o bolaile dikete, eupša Dafida o bolaile dikete tše masomesome.’ ”
12 Ge Dafida a ekwa tše ba di bolelago, a thoma go boifa Kgoši Akishe kudu.
13 Ka gona nako ye nngwe le ye nngwe ge ba le gona, Dafida o be a dira mo nkego ga a tšee gabotse mme a itshwara bjalo ka segafa ge ba leka go mo kgala; o be a ngwalangwala mo mamating a dikgoro tša motse gomme a intšha diteta di elela maledung.
14 Ka gona Akishe a re go bakgomana ba gagwe: “Bonang! Monna yo o a gafa! Ke ka baka lang le mo tlišitše go nna?
15 Ga ke re ke šetše ke na le digafa tše ntši mo? Bjale ke ka baka lang le ntlišetša se sengwe gape gore se tle se ntshwenye ka bogafa bja sona ka mo lapeng la ka?”
1 Dafida a tšhaba motseng wa Gathe a ya leweng kgauswi le motse wa Adulamo. Ge bomorwarragwe le ba bangwe ka moka ba lapa ba ekwa gore o fao, ba yo dula naye.
2 Batho ba ba bego ba le mathateng, le bao ba bego ba palelwa ke go lefa melato ya bona, le bao ba bego ba ngongorega ba ile ba ya go yena, ya ba banna ba e ka bago ba makgolo a mane, gomme yena ya ba moetapele wa bona.
3 Go tloga moo Dafida a ya Mitsepa kua Moaba gomme a re go kgoši ya Moaba: “Hle, dumelela tate le mme ba tle ba dule nago go fihlela ke tseba se Modimo a tlilego go ntirela sona.”
4 Ka gona Dafida a šadiša batswadi ba gagwe le kgoši ya Moaba, gomme ba dula moo nako ka moka ya ge Dafida a sa utamile ka sebong.
5 Eupša moprofeta Gade a tla go Dafida mme a re: “O se ke wa dula mo; napa o tloge o ye nageng ya Juda.” Ka gona Dafida a tloga a ya sethokgweng sa Herete.
6 Ka letšatši le lengwe Saulo o be a le Gibea, a dutše ka fase ga mohlare wa motamariske mmotong a swere lerumo la gagwe, gomme balaodi ka moka ba madira a gagwe ba eme kgauswi le yena. O ile a botšwa gore Dafida le banna ba gagwe ba bonwe,
7 mme a re go balaodi ba gagwe: “Theetšang, lena banna ba Benjamene! A le gopola gore morwanyana yola wa Isai a ka tla a le fa mašemo le dirapa tša merara ka moka ga lena, gomme a dira yo mongwe le yo mongwe wa lena molaodi wa ba lekgolo goba wa ba sekete?
8 A leo ke lona lebaka le le le dirago gore ka moka ga lena le ntakane? Ga go yo a kilego a ntoma tsebe gore morwa wa ka o gwerane le Dafida. Ga go yo a nkwelago bohloko gare ga lena goba yo a ntshebelago gore Dafida, mohlanka wa ka, ka nako ye o nyaka nthobana ya go mpolaya, le gore morwa wa ka o mo hlohleletša go dira taba yeo!”
9 Doege o be a eme moo le balaodi ba madira a Saulo, gomme a re: “Ke bone Dafida nako yela a be a ile go Ahimeleke, morwa wa Ahitube, kua Nobo.
10 Ahimeleke o ile a botšiša Morena se Dafida a swanetšego go se dira, gomme ka morago ga moo a fa Dafida mphago le tšhoša ya Goliate, Mofilista.”
11 Ka gona Kgoši Saulo a roma batho gore ba yo bitša moprista Ahimeleke le meloko ya gagwe ka moka, bao le bona e bego e le baprista kua Nobo, gomme ba tla go yena.
12 Saulo a re go Ahimeleke: “Theetša, wena morwa wa Ahitube!” Ahimeleke a re: “Ke theeditše, mong wa ka.”
13 Saulo a mmotšiša a re: “Ke ka baka lang wena le Dafida le ntakane? Ke ka baka lang o mo file mphago le tšhoša, mme wa botšiša Modimo se a swanetšego go se dira? Bjale o nkemetše ka maoto gomme o nyaka nthobana ya go mpolaya!”
14 Ahimeleke a mo fetola a re: “Dafida ke mohlankedi yo a go botegelago go feta bahlankedi ba gago ka moka. Ke mokgonyana wa gago, molaodi wa baleti ba gago, mme o hlompšha kudu kgorong ya mošate.
15 Ee, ke botšišitše Modimo se a swanetšego go se dira, gomme e be e se la mathomo le gatee. Ge e le mabapi le go go lakana gona, kgoši a se ke a rweša mohlanka wa gagwe molato, goba a rweša yo mongwe melokong yešo molato. Ga ke tsebe selo ka taba yeo!”
16 Kgoši a re: “Ahimeleke, o swanetše go hwa, wena le meloko ya geno ka moka.”
17 Ke moo a itšego go baleti ba ba bego ba eme kgauswi le yena: “Bolayang baprista ba Morena! Ba lakane le Dafida gomme ba se ntome tsebe gore o tšhabile, le ge ba be ba tseba taba yeo nako ye ka moka.” Eupša baleti ba gana nnang go bolaya baprista ba Morena.
18 Ka gona Saulo a re go Doege: “Wena ba bolaye!” Gomme Doege a ba bolaya ka moka. Ka letšatši leo a bolaya baprista ba masome a seswai a metšo ye e fetšago seatla, bao ba bego ba apara seaparo se sekgethwa.
19 Saulo a laela le gore le batho ba bangwe ka moka ba Nobo, motse wa baprista, ba bolawe: banna le basadi, bana le masea, dikgomo, dipokolo le dinku – batho ba bolawa ka moka le diphoofolo.
20 Eupša Abiatare, morwa yo mongwe wa Ahimeleke, a phologa, gomme a tšhabela go Dafida.
21 A mmotša ka moo Saulo a bolailego baprista ba Morena ka gona.
22 Dafida a re go yena: “Ke ile ge ke bona Doege kua tšatši lela, ka tseba gore ruri o ile go botša Saulo. Ka gona ke na le molato ge meloko ya geno ka moka e bolailwe.
23 Dula le nna gomme o se ke wa boifa. Saulo o nyaka go bolaya nna le wena bobedi bja rena, eupša ge o na le nna o tla bolokega.”
1 Dafida a kwa gore Bafilista ba hlasela motse wa Keila mme ba utswa mabele diboeng.
2 Ka gona a botšiša Morena a re: “A nka ya ka hlasela Bafilista?” Morena a mo fetola a re: “Ee. Ba hlasele gomme o phološe ba Keila.”
3 Eupša banna ba Dafida ba re go yena: “Ge ešita mo Juda re phela ka go boifa, re ka napa ra kgona go tšwa ra ya Keila mme ra hlasela madira a Bafilista!”
4 Ka gona Dafida a botšiša Morena gape, gomme Morena a re go yena: “Sepela o yo hlasele Keila, ka gobane ke tla gafela Bafilista diatleng tša gago.”
5 Ka gona Dafida le banna ba gagwe ba ya Keila mme ba hlasela Bafilista; ba ba bolaya ka bontši gomme ba thopa maruo a bona. Ke ka mokgwa woo Dafida a ilego a phološa ba motse woo.
6 Mola Abiatare, morwa wa Ahimeleke, a tšhabela go Dafida kua Keila, o ile a tloga le seaparo se sekgethwa.
7 Saulo a botšwa gore Dafida o ile Keila, gomme a re: “Modimo o mo gafetše diatleng tša ka, ka gobane o itswaleletše ka ge a tsene motseng wo dikgoro tša wona di nago le ditswalelo le mapheko.”
8 Ka gona Saulo a rapa madira a gagwe gore a ye ntweng mme a theogele Keila, a dikanetše Dafida le banna ba gagwe.
9 Ge Dafida a ekwa gore Saulo o itokišetša go mo hlasela, a re go moprista Abiatare: “Tliša seaparo se sekgethwa mo.”
10 Ke moo Dafida a itšego: “Morena Modimo wa Israele, ke tloga ke kwele gore Saulo o itokišetša go tla mo Keila go tlo senya motse wo ka baka la ka, nna, mohlanka wa gago.
11 Na baetapele ba Keila ba tla nkgafela go Saulo? A ka nnete Saulo o tla tla, bjalo ka ge ke kwele? Morena Modimo wa Israele, nke o mphetole!” Morena a mo fetola a re: “Saulo o tla tla.”
12 Dafida a mmotšiša gape a re: “A bjale baetapele ba Keila ba tla gafela nna le banna ba ka diatleng tša gagwe?” Morena a mo fetola a re: “Ba tla le gafela.”
13 Ka gona Dafida le banna ba gagwe – ba e ka bago ba makgolo a a selelago – ba tloga Keila ka bjako mme ba ithalalela le naga. Ge Saulo a ekwa gore Dafida o tšhabile Keila, a se hlwe a eya gona.
14 Dafida o ile a phela ka dibong kua nageng ya dithaba, lešokeng la Sife. Saulo o be a mo nyaka ka mehla, eupša Modimo a se ke a gafela Dafida diatleng tša gagwe.
15 Dafida a bona gore Saulo o tloga a nyaka go mmolaya. Dafida o be a le Horesha, kua lešokeng kgauswi le Sife.
16 Jonathane a ya go yena fao gomme a mo kgothaletša go Modimo ka go mmotša gore Modimo o tla mo šireletša,
17 a re go yena: “O se ke wa boifa. Tate Saulo a ka se go sware. Yena o tseba gabotse gore wena o tla ba kgoši ya Israele, le gore nna ke tla go latela ka maemo.”
18 Bobedi bja bona ba dira kgwerano pele ga Morena. Dafida a šala Horesha, gomme Jonathane a ya gae.
19 Batho ba bangwe ba Sife ba ya go Saulo kua Gibea gomme ba re: “Dafida o utamile nageng ya rena ka dibong kua Horesha thabeng ya Hakila, ka karolong ya ka borwa ya lešoka la Judea.
20 Re a tseba, kgoši, gore o tloga o nyaka go mo swara; ka gona tlaa nageng ya rena, gomme rena re tla mo gafela diatleng tša gago.”
21 Saulo a ba fetola a re: “A Morena a le šegofatše ka ge le nkwela bohloko!
22 Sepelang le yo nyakišiša gape; le boneng gabotsebotse mo a lego gona, le gore ke mang yo a mmonego fao. Ke kwa gore ke moradiana kudu.
23 Le nyakišišeng ka tlhokomelo mafelo ao a utamago go ona, mme ge le se no a tseba gabotse le tle le mpegele. Ke gona ke tlago ya le lena, gomme ge a sa le seleteng seo, ke tla mo tsoma go fihlela ke mo hwetša, le ge e ka ba ke tla tlemega go putuka dikgorwana ka moka tša Juda.”
24 Ka gona ba tloga ba boela Sife ba etile Saulo pele. Dafida le banna ba gagwe ba be ba le lešokeng la Maone, ka moeding wo o se nago meetse karolong ya ka borwa ya lešoka la Judea.
25 Saulo le banna ba gagwe ba ile ba tšwa go yo nyaka Dafida, eupša Dafida a sebelwa taba yeo gomme a ya lerakong lešokeng la Maone a fihla a dula gona. Ge Saulo a ekwa taba yeo, a šala Dafida morago.
26 Saulo le banna ba gagwe ba be ba le ka lehlakoreng le lengwe la thaba, Dafida le banna ba gagwe ba le ka go le lengwe. Ba be ba itlhaganetše gore ba šie Saulo le banna ba gagwe bao ba bego ba ba potapota gore ba ba sware.
27 Ka yona nako yeo gwa fihla motseta gomme a re go Saulo: “Boa ka pela! Bafilista ba šwahlela naga!”
28 Ka gona Saulo a lesa go rakediša Dafida gomme a yo lwa le Bafilista. Ke ka baka leo felo fao go bitšwago Lerako la Kgaoganyo.
1 Dafida a tloga a ya seleteng sa Engedi, moo a ilego a dula ka dibong.
2 Ge Saulo a boa a tšo lwa le Bafilista, o ile a botšwa gore Dafida o lešokeng la Engedi.
3 A tšea bahlabani ba dikete tše tharo ba a ba kgethilego mo Israele mme a tšama a nyaka Dafida le banna ba gagwe ka bohlabela bja Marako a Dikome.
4 A fihla leweng le lengwe kgauswi le meraka ya dinku ka thoko ga tsela, gomme a tsena ka moo leweng go yo ithoma. Lewa leo e be e le lona lela Dafida le banna ba gagwe ba bego ba utamile ka go lona ba le kua moseoseo.
5 Banna ba Dafida ba re go yena: “Bona, lehono ke letšatši lela Morena a bego a go botša lona ge a re: ‘Ke tla gafela lenaba la gago diatleng tša gago mme o le dire se o ratago go le dira sona.’ ” Dafida a khukhuna gomme a ripa morumo wa seaparo sa Saulo, Saulo a sa tsebe.
6 Eupša letswalo la Dafida la thoma go mo tshwenya,
7 gomme a re go banna ba gagwe: “A Morena a nthibele go gobatša mong wa ka, yo a mo kgethilego gore e be kgoši! Ga ke a swanela go mo gobatša le gannyane, ka gobane ke motlotšwa wa Morena!”
8 Ka gona Dafida a kgala banna ba gagwe gore ba se ke ba hlasela Saulo. Saulo a emelela, a tšwa ka leweng, mme a wela tsela.
9 Ke moo Dafida a ilego a mo šala morago mme a mo goeletša a re: “Kgoši ya ka!” Saulo a retologa, gomme Dafida a khunama, a obamiša sefahlego
10 a re: “Ke ka lebaka lang o theetša batho ba ba rego ke leka go go kweša bohloko?
11 O ka bona ka bowena gore gonabjale ka mo leweng Morena o go gafetše diatleng tša ka mo nkego o re ke go bolaye, eupša ke go kwetše bohloko mme ka re nka se gobatše mong wa ka le gannyane, ka gobane ke motlotšwa wa Morena.
12 Lebelela, tate, bona morumo wa seaparo sa gago wo ke o swerego! Nkabe ke go bolaile, eupša ka no ripa morumo wo. Ka gona, iponele ka bowena mme o lemoge gore le gatee ga se ka ikemišetša go go gobatša goba go go tsogela maatla. O a ntsoma gore o mpolaye le ge ke se ka go phošetša.
13 A Morena a ahlole gore ke mang yo a nago le phošo, nna goba wena! A Morena a ntefeletše ka wena; ge e le nna nka se go kweše bohloko le gatee.
14 O tseba seema sa kgale se se rego: ‘Bobe bo dirwa fela ke batho ba babe.’ Ka gona nna nka se go kweše bohloko.
15 Na kgoši ya Israele o hlomere mang? O rakedišang? O rakediša mpša ye e hwilego, letsetsenyana le tee!
16 Moahlodi e tla ba Morena, mme a ahlola gore ke mang yo a nago le phošo, nna goba wena. O tla lebeledišiša taba ye, a ntšhireletša, mme a mphološa go wena.”
17 Ge Dafida a feditše go bolela, Saulo a re: “A e tloga e le wena, Dafida, ngwanaka?” Gomme a thoma go lla.
18 Ke moo a itšego go Dafida: “O mphala ka go loka. O bile yo botho go nna mola nna ke go dirile bobe!
19 Lehono o laeditše gabotse gore o ntoketše, ka gobane ga se wa mpolaya, le ge Morena a be a nkgafetše diatleng tša gago.
20 Kgane motho a ka re go swara lenaba la gagwe a le lesa le sepela a se a le kweša bohloko? Morena a go šegofatše ka baka la seo o ntiretšego sona lehono!
21 Bjale ke gona ke bonago gabotse gore o tla ba kgoši ya Israele, le gore bogoši bo tla tšwela pele ge o sa buša.
22 Fela nkenele ka leina la Morena gore o ka se bolaye ditlogolo tša ka, gore leina la ka le tle le se fedišwe.”
23 Dafida a mo enela gore a ka se di bolaye. Ke moo Saulo a boetšego gae, gomme Dafida le banna ba gagwe ba boela sebong sa bona.
1 Samuele o ile a hwa, gomme Baisraele ka moka ba kgobokana ba mo llela. Ka morago ba mmoloka ga gabo kua Rama. Ka morago ga fao Dafida a ya lešokeng la Parane.
2 Go be go na le monna yo mongwe wa kgorwana ya Kalebe yo a bego a bitšwa Nabale. Yena o be a etšwa motseng wa Maone, mme a na le naga kgauswi le motse wa Karmele. E be e le monna wa mohumi kudu, a na le dinku tše dikete tše tharo le dipudi tše sekete. Abigaile, mosadi wa gagwe, e be e le yo mobotse a hlalefile, mola Nabale yena e le monna yo sehlogo le wa mekgwa ye mebe. E rile ge Nabale a kota dinku tša gagwe kua Karmele,
3
4 Dafida a kwa taba yeo a le kua lešokeng.
5 Ka gona a roma masogana a lesome a ba laela gore ba ye Karmele, gomme ge ba fihla go Nabale ba fihliše madume a gagwe go yena.
6 A ba laela gore ba re go yena: “Nke o ka fela o atlega! Wena gotee le ba lapa la gago le iketle, le tšohle tše e lego tša gago di šegofatšwe.
7 Ke kwele gore o kota dinku tša gago, gomme ke nyaka gore o tsebe gore badiši ba gago ba bile le rena mme ga se ra ka ra ba tshwenya. Banna ba ka ga se ba ka ba ba utswetša selo nakong ka moka ya ge ba le Karmele.
8 Ba botšiše, gomme ba tla go botša. Masogana a ka a tlile ka letšatši la monyanya, gomme ke go kgopela gore o ba amogele gabotse. Hle, faa bahlanka ba gago le nna, Dafida, morwago, se o ka re fago sona.”
9 Banna ba Dafida ba fihliša molaetša woo go Nabale ka leina la Dafida. Ke moka ba leta,
10 gomme Nabale mafelelong a ba araba a re: “Dafida ke selo mang? Ke mang yena yoo morwa wa Isai? Mehleng yeno naga ye e tletše makgoba a a tšhabago!
11 Nka se tšee dinkgwa tša ka le meetse le diruiwa tše ke di hlabetšego bakoti ba dinku tša ka, ka di fa banna ba ba tšwago mo ke sa go tsebego!”
12 Banna ba Dafida ba boela go yena mme ba mmotša se Nabale a se boletšego.
13 Dafida a re go bona: “Tlemelelang ditšhoša tša lena!” Gomme ka moka ba di tlemelela. Dafida le yena a tlemelela ya gagwe tšhoša, mme a tloga le ba e ka bago ba makgolo a mane, a tlogela ba makgolo a mabedi gore ba šale le dithoto.
14 Yo mongwe wa bahlanka ba Nabale a re go Abigaile, mosadi wa Nabale: “A o kwele? Dafida o romile batseta a le lešokeng gore ba tle ba dumediše mong wa rena, eupša yena a ba fotlela,
15 le ge ba be ba re swere gabotse ruri; ga se ba ka ba re tshwenya, gomme nako ka moka ge re be re šika le bona kua nageng re fudiša dihuswane, ga se ra ka ra lahlegelwa ke selo.
16 Ba be ba re šireletša bošego le mosegare nako yeo ka moka ya ge re be re na le bona re dišitše mehlape ya rena.
17 Hle, gopodišiša taba ye mme o bone se o kago se dira. Taba ye e ka wetša mong wa rena le lapa la gagwe ka moka kotsing ye kgolo. O na le hlogo ye thata mo e lego gore ga a nyake go theetša motho!”
18 Abigaile a itlhaganela a tšea dinkgwa tše makgolo a mabedi, makuka a mabedi a beine, nama ya nku tše tlhano ye e budulego, dithuthupe tša dikilokramo tše lesome le tše di šupago, diphaphathi tše lekgolo tša makwapi a diterebe le diphaphathi tše makgolo a mabedi tša makwapi a mago, gomme a di nametša dipokolo.
19 A re go bahlanka: “Etang pele gomme nna ke tla le latela.” Eupša a se ke a botša monna wa gagwe selo.
20 Abigaile o be a nametše pokolo ya gagwe mo tsela e potologago thabana, ge ka bjako a gahlana le Dafida le banna ba gagwe ba etla go yena.
21 Dafida o be a eleletša a re: “Ke ka lefela ge ke be ke šireletša thoto ya monna yola mo lešokeng! Ga go selo sa gagwe se se ilego sa utswiwa, gomme bjale o nteboga ka mokgwa wo!
22 A Modimo a mpolaye thoo ge nka se bolaye banna bao ka moka pele ga ge letšatši le hlaba!”
23 Ge Abigaile a bona Dafida, o ile a fologa ka bjako mme a obama, a itahlela fase ka sefahlego pele ga gagwe,
24 a re go yena: “Hle, theetša se nna, mohlanka wa gago, ke se bolelago! A molato wo o rwalwe ke nna, mong wa ka.
25 Nke o hlokomologe Nabale, ke selo fela! E no ba seo leina la gagwe le se rago – setlatla! Ke be ke se gona ge bahlanka ba gago ba goroga, mong wa ka.
26 Gomme bjale ke ena ka Morena yo a phelago le ka wena gore ke Morena yo a go thibetšego go itefeletša wa bolaya manaba a gago. Nke manaba a gago le bohle ba ba nyakago go go kweša bohloko ba otlwe bjalo ka Nabale.
27 Hle, mong wa ka, amogela seloba se ke go tlišeditšego sona, mme o se fe banna ba gago.
28 Hle, ntebalele ge eba ke dirile phošo, nna, mohlanka wa gago. Morena o tla go dira kgoši, le tšona ditlogolo tša gago, ka gobane o lwa dintwa tša gagwe, gomme o ka se dire selo se sebe ge o sa phela.
29 Ge motho a ka go hlomara a nyaka go go bolaya, Morena Modimo wa gago o tla go boloka, wena, mong wa ka, bjalo ka ge motho a boloka selo se bohlokwa. Ge e le manaba a gago ona, o tla a lahlela kgole, bjalo ka motho ge a foša letlapa ka seragamabje.
30 Gomme mohla Morena a go direla tše botse ka moka tše a go holofeditšego tšona mme a go dira kgoši ya Israele,
31 gona, mong wa ka, o ka se hlwe o itshola goba o ipona molato, mong wa ka, ge o bolaetše batho lefeela goba ge o itefeleditše. Gomme ge Morena a go šegofatša, mong wa ka, hle, o se ke wa ntebala, nna, mohlanka wa gago.”
32 Dafida a re go yena: “A go retwe Morena Modimo wa Israele, yo lehono a go rometšego go tlo nkgahlanetša!
33 A Modimo a go šegofatše ka baka la ge o gopotše gabotse, le ka baka la seo o se dirilego lehono ka go nthibela go oba molato wa go tšholla madi, le ka go nthibela go itefeletša ka bonna.
34 Morena o nthibetše go go kweša bohloko. Eupša ke ena ka Modimo yo a phelago wa Israele gore mola o se ke wa itlhaganela go tla go nkgahlanetša, banna ba Nabale ka moka ba be ba tla be ba hwile mosong wa bosasa!”
35 Ke moo Dafida a amogetšego tše Abigaile a bego a mo tlišeditše tšona, gomme a re go yena: “Boela gae mme o se ke wa tshwenyega. Ke kwele se o se bolelago mme ke tla dira se o se kgopelago.”
36 Abigaile a boela go Nabale, yo a bego a le gae a dirile monyanya wo o swanelago kgoši. O be a tagilwe kudu mme a thabile, ka gona Abigaile a se ke a mmotša selo go fihlela mosong wa letšatši le le latelago.
37 Ya re ge a tšwilwe ke bjala, Abigaile a mmotša tšohle. Pelo ya gagwe ya ema mme a repha ditho ka moka.
38 Ka morago ga matšatši a e ka bago a lesome Morena a otla Nabale gomme a hwa.
39 Ge Dafida a ekwa gore Nabale o hwile a re: “A go retwe Morena! O ntefeleditše go Nabale ka ge a nthogile, mme o thibetše nna, mohlanka wa gagwe, go dira phošo. Morena o otlile Nabale ka baka la bobe bja gagwe.” Ke moo Dafida a romilego bahlanka ba gagwe go Abigaile ka ditaba tša lenyalo.
40 Bahlanka bao ba ya go Abigaile kua Karmele mme ba re go yena: “Dafida o re romile gore re tle re go tšee o yo ba mosadi wa gagwe.”
41 Abigaile a obama, mme a re: “Ke nna mohlanka wa gagwe wa go hlapiša bahlanka ba gagwe maoto.”
42 A itokiša ka pela mme a namela pokolo ya gagwe. A felegetšwa ke bahlanka ba gagwe ba basadi ba bahlano gomme a sepela le bahlanka ba Dafida, mme ya ba mosadi wa gagwe.
43 Dafida o be a nyetše Ahinoamo wa Jesriele, gomme bjale Abigaile le yena ya ba mosadi wa gagwe.
44 Ge e le Migale, morwedi yola wa Saulo yo e bego e le mosadi wa Dafida, Saulo o be a šetše a mo neetše Palti, morwa wa Laishe, yo e bego e le wa motse wa Galime.
1 Banna ba bangwe ba Sife ba tla go Saulo kua Gibea gomme ba mmotša gore Dafida o utamile mmotong wa Hakila ka lešing la lešoka la Juda.
2 Saulo a napa a ya lešokeng la Sife le bahlabani ba dikete tše tharo ba ba kgethilwego go yo nyaka Dafida,
3 gomme a hloma mešaša ka thokong ga tsela mmotong wa Hakila. Dafida o be a sa le lešokeng, gomme ge a ekwa gore Saulo o tlile go mo nyaka,
4 a roma dihlodi mme a kwa gore Saulo o tloga a le fao.
5 Ka ntle le go senya sebaka a yo bontšhiša felo fao Saulo le Abnere, morwa wa Nere, molaodi wa madira a Saulo, ba bego ba robetše gona. Saulo o be a robetše gare ga mešaša, gomme banna ba gagwe ba hlomile ya bona mešaša go mo dikologa.
6 Dafida a botšiša Ahimeleke, Mohete, le Abishai, morwarragoJoaba, mmagobona e be e le Tseruya, a re: “Ke mang mo go lena ba babedi a tlago ya le nna go Saulo kua mešašeng?” Abishai a mo fetola a re: “Ke tla ya nago.”
7 Ka gona bošego bjoo Dafida le Abishai ba tsena mešašeng ya Saulo mme ba hwetša Saulo a robetše gare ga mešaša, lerumo la gagwe le tsemilwe fase kgauswi le hlogo ya gagwe. Abnere le madira ba be ba robetše ba mo dikologile.
8 Abishai a re go Dafida: “Lehono Modimo o gafetše lenaba la gago diatleng tša gago. Bjale a ke mo thothobetše gatee fela ntle le go boeletša ka lerumo le phuleletše fase.”
9 Eupša Dafida a re: “O se ke wa mmolaya! Ke mang yo a ka kwešago motlotšwa wa Morena bohloko mme a se ke a otlwa?”
10 A ba a re: “Ka Morena yo a phelago ke a tseba gore yena Morena o tla bolaya Saulo ge nako ya gagwe ya gore a ikhwele ka boyena e fihla, goba ge a ehwa ntweng.
11 Morena a nthibele go kweša motlotšwa wa gagwe bohloko! Tšea lerumo leo la gagwe le legapa la gagwe la meetse, re sepele.”
12 Ka gona Dafida a tšea lerumo le legapa mola kgauswi le hlogo ya Saulo, gomme yena le Abishai ba tloga. Ga go yo a ilego a bona goba a tseba se se diregilego, goba a phafoga – ka moka ba be ba swerwe ke boroko, ka gobane Morena o be a ba swarišitše boroko bjo bogolo.
13 Ke moo Dafida a tsheletšego ka mošola wa moedi, a ema godimo ga thaba a le kgolekgole le bona,
14 gomme a goeletša bahlabani ba Saulo le Abnere a re: “Abnere! O a nkwa na?” Abnere a mmotšiša a re: “Ke wena mang o goeletšago mme o hlodiago kgoši?”
15 Dafida a mo fetola a re: “Abnere, a ga se wena motho yo mogologolo mo Israele? Bjale ke ka baka lang o sa šireletše kgoši, mong wa gago? Gonabjale yo mongwe o be a tsene moo mešašeng go tlo bolaya yoo mong wa gago.
16 Ga se wa dira mošomo wa gago, Abnere! Ke ena ka Morena yo a phelago gore ka moka ga lena le swanetše go bolawa, ka gobane ga se la šireletša mong wa lena, motlotšwa wa Morena. Bonang! Lerumo la kgoši le kae? A legapa lela la meetse le bego le le theng ga hlogo ya gagwe lona le kae?”
17 Saulo a tseba lentšu la Dafida gomme a mmotšiša a re: “Dafida, a ke wena, ngwanaka?” Dafida a mo fetola a re: “Ee, kgoši.”
18 A iša pele a re: “Ke ka baka lang, mong wa ka, o sa ntlhomere, nna, mohlanka wa gago? Ke dirile eng? Ke molato ofe wo ke o obilego?
19 Kgoši, theetša se ke tlago se bolela. Ge eba ke Morena yo a go hlohleletšago gore o ntlhomare, gona mo neele sebego; eupša ge eba ke batho ba ba dirago seo, a Morena a ba rogake, ka gobane ba nthaka nageng ya Morena gore ke ye nageng ye go yona nka khunamelago fela medimo e šele.
20 O se ke wa dira gore ke bolawe nageng e šele, kgole le Morena. Ke ka baka lang kgoši ya Israele a tlile go bolaya letsetsenyana le tee? Ke ka baka lang a ntsoma bjalo ka kgwale dithabeng?”
21 Saulo a mo fetola a re: “Ke dirile phošo. Boa, Dafida, ngwanaka! Nka se tsoge ke go kwešitše bohloko gape, ka gobane o ntšhoketše bošegong bjo. Ke dirile tša botlaela, ka phoša kudu ke sa lemoge!”
22 Dafida a mo fetola a re: “Lerumo la gago šele, kgoši. A yo mongwe wa banna ba gago a tle ka mošono a le tšee.
23 Morena o putsa ba ba botegago gape ba lokilego. Lehono o ile a go gafela diatleng tša ka, fela ka se rate go go kweša bohloko, wena kgoši, motlotšwa wa Morena.
24 Bjalo ka ge ke go šoketše lehono, a le nna Morena a ntšhokele gomme a ntokolle mathateng ka moka!”
25 Saulo a re go Dafida: “Modimo a go šegofatše, ngwanaka! O tla atlega go tšohle tše o di dirago!” Ka gona Dafida a swara tsela ya gagwe, gomme Saulo le yena a boela gae.
1 Dafida o ile a eleletša a re: “Ka letšatši le lengwe Saulo o tla mpolaya. Ga go se nka se dirago ge e se go tšhabela Filistia. Ke moo Saulo a tlago lesa go hlwa a nnyaka mo Israele, mme ke tla phologa.”
2 Ke gona Dafida le banna ba gagwe ba makgolo a a selelago ba tsheletšego go Akishe, morwa wa Maoko, kgoši ya Gathe.
3 Dafida le banna ba gagwe ba dula moo Gathe le malapa a bona. Dafida o be a na le basadi ba gagwe ka babedi, Ahinoamo wa Jesriele, le Abigaile, mohlologadi wa Nabale, wa Karmele.
4 Ge Saulo a ekwa gore Dafida o tšhabetše Gathe, a lesa go mo nyaka.
5 Dafida a re go Akishe: “Ge ke go kgahla a ke o mphe motse wo monnyane wo nka dulago go wona. Ke go reng ge nna, mohlanka wa gago, ke dula le wena mo motseng wa mošate?”
6 Ka gona Akishe a mo fa motse wa Tsikelage mohlang woo, gomme ke ka lebaka leo Tsikelage e bilego motse wa dikgoši tša Juda go fihlela le lehono.
7 Dafida o dutše fao Filistia ngwaga le dikgwedi tše nne.
8 Mehleng yeo Dafida le banna ba gagwe ba be ba fela ba hlasela batho ba Geshure le ba Gesere le ba Amaleke, bao ba bego ba agile go tloga Telamo go yo fihla Shure le go yo fihla Egepeta.
9 Yena le banna ba gagwe ba be ba bolaya banna ka moka le basadi ba gona, gomme ba tšea dihuswane, dikgomo, dipokolo, dikamela, le tšona diaparo. Ke moka a boele go Akishe,
10 mme Akishe a mmotšiše a re: “A o tšo hula kae lehono?” Gomme Dafida a mmotše gore o tšwa ka borwa bja naga ya Juda, goba nageng ya kgorwana ya Jeragmeele, goba nageng yeo Bakene ba dulago go yona.
11 Dafida o be a sa lese monna goba mosadi a phela gore a thopelwe Gathe, gore go se ke gwa ba le yo a ka begago seo Dafida le banna ba gagwe ba se dirilego. Seo ke se Dafida a se dirilego nako yeo ka moka ya ge a sa dula Filistia.
12 Eupša Akishe o be a tshepha Dafida gomme a ipotša a re: “O hloilwe kudu ke Baisraele, setšhaba sa gabo, mo e lego gore e tla ba mohlanka wa ka bophelo bja gagwe ka moka.”
1 Ka morago ga lebaka Bafilista ba rapa madira a bona gore ba lwe le Baisraele, gomme Akishe a re go Dafida: “O a tseba gore wena le banna ba gago le swanetše go re thikiša.”
2 Dafida a mo fetola a re: “Go bjalo. Wena o tla bona se mohlanka wa gago a tlago se dira.” Akishe a re: “Go lokile. Ke go dira moleti wa ka wa ka mehla.”
3 Bjale Samuele o be a šetše a hwile, gomme Baisraele ka moka ba mo lletše mme ba mmolokile motseng wa gabo wa Rama. Saulo o be a rakile dinoge le didupe Israele.
4 Madira a Bafilista a ile a bokana, a tsena nageng ya Israele gomme a hloma mešaša kgauswi le motse wa Shuneme; Saulo a rapa bahlabani ka moka ba Baisraele gomme ba hloma mešaša thabeng ya Gilboa.
5 Ge Saulo a bona madira a Bafilista, a boifa mme a thothomela a tšhogile.
6 Ka fao a botšiša Morena gore a dire eng. Eupša Morena a se ke a mo fetola, le ge e le ka ditoro, goba ka Urime le Tumime, goba ka baprofeta.
7 Ke moo Saulo a laetšego bahlankedi ba gagwe a re: “Nnyakeleng mosadi wa senoge, gomme ke tla ya ka mmotšiša.” Ba mmotša ba re: “Go na le yo mongwe kua Endoro.”
8 Ka gona Saulo a itlhama ka mokgwa wa go gakantšha, a apara diaparo tše dingwe, mme ge leswiswi le swere a ya le banna ba gagwe ba babedi go mosadi yoo. A re go yena: “Mpotšišetše bahu gomme o mpotše se se tlilego go direga. Bitša mohu yo ke tlago go botša leina la gagwe.”
9 Mosadi yoo a mo fetola a re: “O tseba gabotse se Kgoši Saulo a se dirilego, ka mo a rakilego dinoge le didupe mo Israele. Ke ka baka lang bjale o nyaka go nthea gore ke bolawe?”
10 Ke moo Saulo a ennego a re: “Ka Morena yo a phelago o ka se kwešwe bohloko ka baka la taba ye.”
11 Mosadi a mmotšiša a re: “A ke go rotošetše mang?” Saulo a mo fetola a re: “Nthotošetše Samuele.”
12 Ge mosadi yoo a bona Samuele, o ile a hlaboša lentšu a lla a re go Saulo: “Ke ka baka lang o nthadiile? Ke wena Kgoši Saulo!”
13 Kgoši a re go yena: “O se ke wa boifa! A o bona eng?” Mosadi a mo fetola a re: “Ke bona moya wa mohu o rotoga o etšwa fase.”
14 Saulo a mmotšiša a re: “O swana le eng?” Mosadi a mo fetola a re: “Go rotoga mokgalabje. O apere seaparo se setelele.” Ke moo Saulo a tsebilego gore ke Samuele, gomme a obama, a itahlela fase.
15 Samuele a re go Saulo: “Ke ka baka lang o ntshwenya ka go ntira gore ke rotoge?” Saulo a mo fetola a re: “Ke bothateng bjo bogolo! Bafilista ba ntšwetše dira, le Modimo o ntahlile. Ga a sa nkaraba, le ge e le ka baprofeta, le ge e le ka ditoro. Ka gona ke biditše wena gore o tle o mpotše gore ke dire eng.”
16 Samuele a re: “O mpotšišetšang mola Morena a go lahlile mme a fetogile lenaba la gago?
17 Morena o go dirile se a go boditšego sona ka nna: O go amogile mmušo gomme o o file Dafida,
18 ka gobane ga se wa phetha taelo ya Morena wa fediša Baamaleke le tšohle tše e bego e le tša bona. Ke ka baka leo bjale Morena a go dirago dilo tše.
19 O tla gafela wena le Baisraele diatleng tša Bafilista. Ka moswane wena le barwa ba gago le tla be le na le nna, gomme le gona Morena o tla gafela madira a Baisraele diatleng tša Bafilista.”
20 Gatee fela Saulo a wa fase, a rapalala moo a tšhošitšwe kudu ke seo Samuele a se boletšego. O be a se na maatla, ka gobane o be a se a ja selo letšatši ka moka le bošego ka moka.
21 Mosadi yola a ya go yena gomme a bona gore o tšhogile kudu, ka gona a re go yena: “Bona, nna, mohlanka wa gago, ke gafile bophelo bja ka ka dira seo o nkgopetšego sona.
22 Bjale hle, le wena dira se ke go kgopelago sona. A ke go apeele dijo o je, gore o tle o be le maatla a go sepela.”
23 Saulo a gana a re a ka se je selo. Eupša bahlankedi ba gagwe le bona ba mo tutuetša gore a je. Mafelelong a dumela, a tsoga mme a dula malaong.
24 Mosadi yola a akgofa a hlaba namane ye e nonnego ye e bego e le mo gae. Ke moka a tšea bupi, a bo duba, mme a apea dinkgwa tše di se nago komelo.
25 A bea dijo tšeo pele ga Saulo le bahlankedi ba gagwe, mme ba ja. Gomme ba tloga bjona bošego bjoo.
1 Bafilista ba bokanya madira a bona kua Afeke, mola Baisraele ba hlomile mešaša kua sedibeng molaleng wa Jesriele.
2 Magoši a Bafilista a sepela ka dikgao tša ona tša banna ba lekgolo le ba sekete; Dafida le banna ba gagwe ba be ba sepela ka morago le Kgoši Akishe.
3 Balaodi ba madira ba Bafilista ba ba bona gomme ba botšiša ba re: “A Baheberu ba ba nyakang mo?” Akishe a ba fetola a re: “Yo ke Dafida, mohlankedi wa Kgoši Saulo wa Israele. E šetše e le nako ye telele bjale a na le nna. Ga se a ka a dira se nka mmonago molato ka sona go tloga ka lona letšatši lela a go tla go nna.”
4 Eupša balaodi ba Bafilista ba befelelwa Akishe gomme ba re go yena: “Boetša moesa yoo motseng wo o mo filego wona. O se ke wa mo lesa a ya ntweng le rena; a ka re hlanamela ge go lwewa. A ka utswa pelo ya mong wa gagwe bjang ge e se ka go bolaya banna ba rena?
5 Ntle le fao, yo ke Dafida, monna yola basadi ba bego ba opela ka yena ba bina ba re: ‘Saulo o bolaile dikete, eupša Dafida o bolaile dikete tše masomesome.’ ”
6 Akishe a bitša Dafida a re go yena: “Ke ena ka Morena yo a phelago gore o mpotegetše; gomme go lokile ge o eya le nna wa hlabana ntweng ye. Ga go phošo ye ke ilego ka go bona yona go tloga ka letšatši lela wa go tla go nna. Eupša magoši ale a mangwe ga a go dumelele.
7 Ka gona, ipoelele gae ka khutšo, gomme o se ke wa dira selo se se ka ba kgopišago.”
8 Dafida a mo fetola a re: “A ke obile molato ofe? Ge go se phošo ye o kilego wa mpona yona, nna, mohlanka wa gago, go tloga ka letšatši lela ka go thoma go go hlankela, ke ka baka lang ke sa ye le wena, kgoši, mong wa ka, mme ka lwa le manaba a gago?”
9 Akishe a mo fetola a re: “Ke a tseba gore o botega bjalo ka morongwa wa Morena. Eupša magoši ale a mangwe a boletše gore o se ke wa ya le rena ntweng.
10 Ka gona, ka moswane ge go esa, wena le bao le tlogetšego Saulo mme la tla go nna, le tsogeng ka maswiswana mme le tlogeng ge go sela sa ruri.”
11 Ka gona Dafida le banna ba gagwe ba thoma leeto ka moswane wa ntshe e sa le bošego ba boela Filistia, gomme Bafilista ba tšwela pele ba ya Jesriele.
1 Ka morago ga matšatši a mabedi Dafida le banna ba gagwe ba fihla motseng wa bona wa Tsikelage. Baamaleke ba be ba šwahletše selete sa ka borwa sa Juda mme ba hlasela Tsikelage. Ba be ba tšhumile motse
2 mme ba thopile basadi ka moka; ba be ba se ba bolaya motho, fela ba tšere batho bohle ge ba tloga.
3 Ge Dafida le banna ba gagwe ba fihla, ba ile ba hwetša gore motse o tšhumilwe, le gore basadi ba bona le barwa le barwedi ba thopilwe.
4 Dafida le banna ba gagwe ba hlaboša mantšu ba lla mme ba se ke ba homola go fihlela ba sa hlwe ba kgona go lla.
5 Le bona basadi ba Dafida ka babedi, Ahinoamo le Abigaile, ba be ba thopilwe.
6 Dafida bjale o be a le bothateng bjo bogolo, ka gobane banna ba gagwe ka moka ba be ba huduegile moyeng ge ba lahlegetšwe ke bana ba bona, mme ba šetše ba rera go mo kgatla ka maswika; eupša yena a ithekga ka Morena Modimo wa gagwe.
7 Dafida a re go moprista Abiatare, morwa wa Ahimeleke: “Hle, ntlele le seaparo se sekgethwa.” Abiatare a mo tlišetša sona.
8 Dafida a botšiša Morena a re: “A nka hlomara bašwahledi bale? A ke tla ba swara?” Morena a mo fetola a re: “Ba hlomare; ka nnete o tla ba swara mme wa phološa mathopša.”
9 Ka gona Dafida le banna ba gagwe ba makgolo a a selelago ba wela tsela, gomme ge ba fihla nokaneng ya Besore, ba bangwe ba bona ba šala moo.
10 Dafida a fela a swere tsela le banna ba makgolo a mane; ba bangwe bale ba makgolo a mabedi ba be ba lapile mo e lego gore ba ile ba šitwa ke go tshela nokana yeo, ka gona ba šala fao.
11 Banna ba ba bego ba na le Dafida ba hwetša mošemane wa Moegepeta kua nageng gomme ba mo tliša go Dafida. Ba mo fa dijo le meetse
12 le phaphathi ya makwapi a mago le diphaphathi tše pedi tša makwapi a diterebe. Ge a lle, a tielela gape. O be a se a ka a ja goba a nwa selo matšatši a mararo le mašego a ona.
13 Dafida a mmotšiša a re: “Mong wa gago ke mang? O tšwa kae?” Mošemane a mo fetola a re: “Ke nna Moegepeta, lekgoba la monna wa Moamaleke. Mong wa ka o ntlogetše matšatši a mararo a go feta ka gore ke be ke babja.
14 Re be re tšo šwahlela naga ya Bakereti karolong ya ka borwa ya Juda le naga ya kgorwana ya Kalebe, mme ra tšhuma Tsikelage.”
15 Dafida a mmotšiša a re: “A o ka nkiša go bašwahledi ba gona?” Mošemane a mo fetola a re: “Nka go iša ge o ka nkenela ka leina la Modimo gore o ka se mpolaye goba wa mpušetša go mong wa ka.”
16 Gomme a iša Dafida go bona. Bašwahledi ba be ba šwalalane le naga yeo, ba eja, ba enwa, mme ba keteka ka thoto ye ntšintši ye ba bego ba tšo e thopa Filistia le Juda.
17 Ka letšatši le le latelago ka mahube Dafida a ba hlasela mme a lwa le bona go fihlela mantšiboa. Ntle le masogana a makgolo a mane ao a ilego a namela dikamela a tšhaba, go ile gwa se ke gwa phologa motho.
18 Dafida a phološa batho bohle le dilo tšohle tše Baamaleke ba bego ba di thopile, gotee le basadi bale ba gagwe ka babedi;
19 gwa se ke gwa ba le se a sa se hwetšego. Dafida a buša barwa le barwedi ba banna ba gagwe ka moka, le thoto ka moka ye Baamaleke ba bego ba e tšere.
20 A buša le dihuswane le dikgomo tšohle; banna ba gagwe ba gapa diruiwa ka moka kua pele ga gagwe gomme ba re: “Tše ke tša Dafida!”
21 Ke moo Dafida a boetšego go banna bale ba makgolo a mabedi bao ba bego ba lapile kudu go ka sepela le yena mme ba šala nokaneng ya Besore. Ba ile ba tla go gahlanetša Dafida le banna ba gagwe, gomme yena a ba batamela a ba botšiša gore ba šetše bjang.
22 Eupša banna ba bangwe ba babe ba go se re selo ba ba bego ba ile le Dafida ba re: “Ga se ba ya le rena, ka gona ga go thoto ye re ba fago yona. Ba ka tšea basadi le bana ba bona ba sepela.”
23 Eupša Dafida a ba fetola a re: “Bagešo, le se ke la dira bjalo ka tše Morena a re filego tšona! O re bolokile gomme a gafela bašwahledi diatleng tša rena.
24 Ga go yo a ka kwanago le seo le se bolelago! Ka moka re swanetše go abelana ka go lekana: yo a šetšego le dithoto o fiwa kabelo ya go lekana le ya yo a tšwago ntweng.”
25 Dafida a dira taba yeo molao, gomme wa phethwa ke Baisraele go tloga wona mohlang woo.
26 Ge Dafida a boile Tsikelage o ile a romela thoto ye nngwe go bagwera ba gagwe, baetapele ba Juda, a re: “Ye ke mpho ya lena ye e tšwago thotong ye re e tšerego go manaba a Morena.”
27 A e romela go batho ba Bethele, le ba Ramate karolong ya ka borwa ya Juda, le go ba motse wa Jatire,
28 le wa Aroere, le wa Sifmote, le wa Eshtemoa,
29 le wa Rakale; a e romela le go kgorwana ya Jeragmeele, le go Bakene,
30 le go batho ba motse wa Horma, le wa Boro-Ashane, le wa Athake,
31 le wa Hebrone. A e romela le mafelong a mangwe ka moka ao yena le banna ba gagwe ba bego ba kile ba ralala go ona.
1 Bafilista ba ile ba lwa le Baisraele thabeng ya Gilboa. Baisraele ba bantši ba bolawa moo, gomme ba ba šetšego ba tšhaba.
2 Eupša Bafilista ba rakediša Saulo le barwa ba gagwe, e lego Jonathane, Abinadaba le Malkishua, gomme ba bolaya barwa bao.
3 Ntwa ya ba ye šoro mo go bego go le Saulo, gomme ge boramesebe ba mmatamela mo ba kago mo thunya ka mesebe, a thothomela kudu.
4 A re go morwaladibetša wa gagwe: “Hwanyolla tšhoša ya gago o mphuleletše ka yona, gore ke se ke ka tla ka phuleletšwa ke Bafilista ba ba go se bolle, gomme ba nkwera.” Eupša morwaladibetša yoo a boifa kudu go ka dira taba yeo. Ka gona Saulo a tšea tšhoša ya gagwe ka boyena a itahlela go yona.
5 Ge morwaladibetša yoo a bona gore Saulo o hwile, le yena a itahlela godimo ga ya gagwe tšhoša mme a hwa le Saulo.
6 Ke ka moo Saulo le barwa ba gagwe ka bararo le morwaladibetša yola ba hwilego ka gona; le banna ka moka ba Saulo ba hwa ka letšatši leo.
7 Ge Baisraele ba ka mošola wa moedi wa Jesriele le ba ka bohlabela bja noka ya Jordane ba ekwa gore madira a Baisraele a tšhabile, le gore Saulo le barwa ba gagwe ba bolailwe, ba tlogela metse ya bona mme ba tšhaba. Ke moo Bafilista ba tlilego mme ba dula go yona.
8 Ka letšatši le le latelago la ntwa Bafilista ba yo hula ditopo, gomme ba hwetša setopo sa Saulo le tša barwa ba gagwe ka bararo di rapaletše thabeng ya Gilboa.
9 Ba ripa Saulo hlogo, ba mo apola diaparo tša gagwe tša ntwa, gomme ba roma batseta nageng ka moka ya Filistia go tsebagatša ka ditempeleng tša medimo ya bona le go botša batho ba gabobona gore Baisraele ba fentšwe.
10 Ka morago ba bea dibetša tša Saulo ka tempeleng ya modimo wo motshadi, Astarte, gomme ba kokotela setopo sa gagwe lebotong la motse wa Bethe-Sheane.
11 Ge batho ba Jabeshe kua Gileade ba ekwa seo Bafilista ba se dirilego Saulo,
12 banna bohle ba bogale ba wela tsela gomme ba sepela bošego ka moka ba ya Bethe-Sheane. Ba fegolla setopo sa Saulo le tša barwa ba gagwe lebotong, ba di bušetša Jabeshe, gomme ba di tšhuma moo.
13 Ba tšea mašapo a tšona ba a boloka ka fase ga mohlare wa motamariske ka gare ga motse, mme ba ikona dijo matšatši a a šupago.