1

1 Ka morago ga lehu la Joshua setšhaba sa Israele se ile sa botšiša Morena sa re: “Ke efe ya dikgoro tša rena ye e swanetšego go ba ya mathomo ya go yo hlasela Bakanana?”

2 Morena a ba fetola a re: “Kgoro ya Juda a e ye pele. Ke ba gafela naga ye.”

3 Batho ba Juda ba re go batho ba Simeone: “Yaang le rena nageng yeo re aroletšwego yona, mme re lweng le Bakanana mmogo. Ka morago re tla ya le lena nageng yeo le e aroletšwego.” Ka gona kgoro ya Simeone

4 le ya Juda tša ya ntweng mmogo. Morena a gafela Bakanana le Baperise diatleng tša bona, gomme ba fenya banna ba dikete tše lesome kua Beseke.

5 Ba hwetša Adoni-Beseke moo mme ba lwa le yena.

6 O ile a tšhaba, fela ba mo rakediša, ba mo swara, mme ba mo ripa menwana ye megolo ya maoto le ya diatla.

7 Adoni-Beseke a re: “Magoši a masome a a šupago ao a ripilwego menwana ye megolo ya maoto le ya diatla a be a topa marathana ka fase ga tafola ya ka. Bjale Modimo o ntirile se ke ilego ka ba dira sona.” A išwa Jerusalema moo a hwetšego gona.

8 Banna ba Juda ba ile ba hlasela Jerusalema mme ba e thopa. Ba bolaya batho ba yona mme ba tšhuma motse woo.

9 Ka morago ga moo ba tšwela pele go yo lwa le Bakanana bao ba bego ba dula nageng ya dithaba le nagengtlase le nageng ya ka borwa ye e omilego.

10 Ba hlasela Bakanana ba ba bego ba dula motseng wa Hebrone wo o bego o bitšwa Kiriate-Arba. Moo ba fenya kgorwana ya Sheshai le ya Ahimane le ya Talmai.

11 Go tloga moo banna ba Juda ba hlasela motse wa Debire, woo ka nako yeo o bego o bitšwa Kiriate-Sefere.

12 Yo mongwe wa bona yo a bitšwago Kalebe a re: “Monna yo a ka hlaselago Kiriate-Sefere mme a e thopa ke tla mo fa morwedi wa ka, Aksa, gore e be mosadi wa gagwe.”

13 Otniele, morwa wa Kenase, ngwanaboKalebe, a thopa motse woo, ka gona Kalebe a mo neela Aksa, morwediagwe, gore e be mosadi wa gagwe.

14 Ge ngwetši e goroga mošašeng wa Otniele, yena a e tutuetša gore e kgopele tatagoyona tšhemo. Aksa a fologa pokolo, gomme Kalebe a mmotšiša gore o nyaka eng.

15 Yena a mo fetola a re: “Mphe mpho ya taelano. Ka ge karolo ye o mphilego yona e le nageng ye e omilego, mphe le methopo.” Ka gona Kalebe a mo fa methopo ya ka tletlolo le ya ka tlase.

16 Ditlogolo tša ratswalagoMoshe, Mokene, di ile tša tloga le batho ba kgoro ya Juda Jeriko, motseng wa mehlare ya mepalema, tša ya nageng ye e omilego, ka borwa bja Arade kua Juda. Moo tša dula gare ga Baamaleke.

17 Batho ba kgoro ya Juda ba ile ba ya le ba kgoro ya Simeone, gomme ba fenya Bakanana bao ba bego ba dula motseng wa Tsefate. Ba o pšhatla mme ba o rea leina la Horma.

18 Morena a thuša batho ba Juda, gomme ba thopa naga ya dithaba. Eupša ba se ke ba thopa Gasa goba Ashkelone goba Ekrone, goba dinaga tše di bego di bapile le tšona. Batho bao ba bego ba dula moo go ipata le lebopo la lewatle ba be ba na le makoloi a ntwa a tshipi; ka gona batho ba Juda ba se ke ba kgona go ba leleka.

19

20 Bjalo ka ge Moshe a be a laetše, Hebrone e ile ya fiwa Kalebe, yo a ilego a leleka dikgorwana tše tharo tša Anake motseng.

21 Eupša batho ba kgoro ya Benjamene ba se ke ba leleka Bajebuse ba ba bego ba dula Jerusalema. Go tloga ka nako yeo Bajebuse ba dutše le batho ba Benjamene moo.

22 Batho ba kgoro ya Efraime le ba ya Manase ba ile ba yo hlasela motse wa Bethele, woo mehleng yeo o bego o bitšwa Luse. Morena a ba thuša. Ba romela dihlodi motseng.

23

24 Dihlodi tšeo tša bona monna a etšwa moo motseng, gomme tša re go yena: “Re laetše felwana moo re ka tsenago gona, mme re tla go dira ka botho.”

25 Ka fao monna yoo a ba laetša, gomme banna ba kgoro ya Efraime le ba ya Manase ba bolaya bohle moo motseng, ntle le monna yola le ba kgorwana ya gabo ka moka.

26 Ka morago monna yoo a ya nageng ya Bahete, a aga motse fao, mme a o rea leina la Luse, leo le bjale e sa lego leina la wona.

27 Kgoro ya Manase e ile ya se ke ya leleka batho bao ba bego ba dula metseng ya Bethe-Sheane, Taanake, Doro, Jibleamo, Megido, le metsaneng ya kgauswi le yona; Bakanana ba ile ba ikgethela go dula moo.

28 Ge Baisraele ba eba le maatla go feta pele, ba ile ba gapeletša Bakanana go ba šomela, fela ba se ke ba ba leleka ka moka.

29 Kgoro ya Efraime e ile ya se ke ya leleka Bakanana ba ba bego ba agile motseng wa Gesere, ka gona Bakanana ba no fela ba dula moo le bona.

30 Kgoro ya Sebulone e ile ya se ke ya leleka batho motseng wa Kitrone le go wa Nahalole. Bakanana bao ba ile ba no fela ba dula moo nabo, gomme ba gapeletšwa gore ba ba šomele.

31 Kgoro ya Asere e ile ya se ke ya raka batho ba ba bego ba agile motseng wa Ako, wa Sidone, wa Mahalebe, wa Akesibe, wa Helba, wa Afeke, le wa Rehobo.

32 Batho ba Asere ba ile ba dula le Bakanana ba agišana nabo, ka ge ba ile ba se ke ba ba leleka.

33 Kgoro ya Naftali e ile ya se ke ya leleka batho ba ba bego ba dutše motseng wa Bethe-Shemeshe le wa Bethe-Anate. Ba ile ba dula le Bakanana ba agišana nabo, eupša ba ba gapeletša gore ba ba šomele.

34 Baamore ba ile ba thibelela batho ba kgoro ya Dane kua nageng ya dithaba, mme ba se ke ba ba lesa ba theogela molaleng.

35 Baamore ba ikgethela go dula kua Ayalone le Shaalbime le thabeng ya Herese, eupša batho ba kgoro ya Efraime le ba ya Manase ba ba gatelela, gomme ba ba gapeletša gore ba ba šomele.

36 Ka leboa la Sela mollwane wa Baedomo o be o putla Sefateng sa Diphepheng.

2

1 Morongwa wa Morena o kile a tloga Gilgale a ya Bokime gomme a re go Baisraele: “Ke le ntšhitše Egepeta ka le tliša nageng ye ke e enetšego borakgolokhukhu ba lena, ka re: ‘Nka se tsoge ke fedišitše kgwerano ya ka le lena,

2 fela le lena le se ke la dira kgwerano le batho ba ba dulago mo nageng ye. Le phušole dialetare tša bona.’ Eupša ga se la dira se ke le boditšego sona. Le diretšeng?

3 Ka baka leo, bjale ke le botša gore nka se leleke batho ba ge le le gare le tsena. E tla ba manaba a lena, mme le tla goketšwa ke ge ba khunamela medimo ya bona.”

4 Ge morongwa a fetša go realo, setšhaba sa Israele ka moka sa thoma go hlaboša mantšu sa lla,

5 mme ke ka moo felo fao go bitšwago Bokime. Ba ile ba direla Morena dihlabelo fao.

6 Joshua o ile a laelana le Baisraele, mme yo mongwe le yo mongwe a boela karolong ya gagwe ya naga a dula go yona.

7 Ge Joshua a be a sa phela, setšhaba sa Israele se be se direla Morena, mme le ka morago ga lehu la gagwe ba ile ba tšwela pele le go mo direla ge bagolo bale ba bonego dilo ka moka tše kgolo tše Morena a di diretšego Baisraele ba sa phela.

8 Mohlanka wa Morena, Joshua, morwa wa Nunu, o ile a hlokafala a na le mengwaga ye lekgolo le lesome.

9 A bolokwa karolong ya gagwe ya naga kua Timnate-Herese, nageng ya dithaba ya Efraime, ka leboa la thaba ya Gaashe.

10 Moloko woo ka moka le wona o ile wa hwa, gomme moloko wo o o latelago wa lebala Morena le seo a se diretšego Baisraele.

11 Gomme setšhaba sa Israele sa dira sebe pele ga Morena, sa thoma go direla boBaale.

12 Ba furalela Morena, Modimo wa borakgolokhukhu ba bona, yo a ba ntšhitšego Egepeta, mme ba thoma go khunamela medimo ye mengwe, medimo ya ditšhaba tšeo di bego di bapile le bona. Ba e obamela mme ba rumola Morena.

13 Ba furalela Morena mme ba direla boBaale le boAstarte.

14 Ka gona Morena a ba tukela bogale, mme a ba gafela diatleng tša bahlakodi bao ba ilego ba ba tšeela dithoto tša bona. A lesa manaba ao a bapilego le bona a ba fenya, mme ba se sa kgona go itšhireletša.

15 Ka nako ye nngwe le ye nngwe ge ba eya ntweng, Morena o be a ba hlanamela, bjalo ka ge a be a ile a ena. Ba ile ba ba matshwenyegong a magolo.

16 Ka gona Morena a ba fa baetapele ba go ba phološa go bahlakodi ba bona.

17 Eupša baetapele bao ba ba hlokomologa. Baisraele ba se botegele Morena, eupša ba obamela medimo ye mengwe. Botatagobona bona ba be ba phetha ditaelo tša Morena, fela moloko wo wona wa phakiša wa lesa go di phetha.

18 Nako ye nngwe le ye nngwe ge Morena a ba fa moetapele, o be a mo thuša mme a phološa setšhaba manabeng a sona ge yena moetapele yoo a sa phela. Morena o be a ba šokela ka gobane ba be ba tsetla ge manaba a bona a ba tshwenya a ba gateletše.

19 Eupša ge moetapele yoo a ehwa, batho ba be ba boela ditseleng tša bona tša kgale mme ba itshwara gampe go feta botatagobona. Ba be ba obamela medimo ye mengwe ba e direla, mme ba ngangabala ba itshepelela ka ditsela tša bona tše mpe.

20 Morena o be a tukela Baisraele bogale gomme a re: “Setšhaba se se lahlile kgwerano ye ke laetšego borakgolokhukhu ba bona gore ba e botegele. Ka gobane ga se ba ntheeletša,

21 nka se sa leleka le se tee sa ditšhaba tše di bego di sa le mo nageng ge Joshua a ehwa.

22 Ke tla ba leka ka ditšhaba tše, gore ke bone ge eba ba tla sepela ka ditsela tša ka bjalo ka borakgolokhukhu ba bona.”

23 Ka gona Morena a lesa ditšhaba tšeo tša dula moo nageng. A se ke a ba gafela diatleng tša Joshua, goba a ba leleka ka pela ka morago ga lehu la gagwe.

3

1 Ka gona, Morena a šadiša ditšhaba tše dingwe moo nageng go leka Baisraele ba ba bego ba sa tsebe dintwa tšela tša Kanana.

2 O ile a dira seo e le fela go ruta moloko wo mongwe le wo mongwe wa Baisraele ntwa, gagologolo bao ba bego ba se ba ka ba ya ntweng.

3 Ba ba ilego ba leswa moo nageng e be e le ba metse ye mehlano ya Bafilista, Bakanana ka moka, Basidone, le Bahibe ba ba bego ba dula thabeng ya Lebanone, go tloga thabeng ya Baale-Hermone go ba go yo fihla sefateng sa Hamate.

4 E be e tla ba go leka Baisraele gore Morena a bone ge eba ba tla phetha ditaelo tše a di filego borakgolokhukhu ba bona ka Moshe, goba ba ka se di phethe.

5 Ka fao setšhaba sa Israele sa dula gare ga Bakanana, Bahete, Baamore, Baperise, Bahibe le Bajebuse.

6 Ba nyalelana le bona, mme ba khunamela medimo ya bona.

7 Setšhaba sa Israele se ile sa dira sebe pele ga Morena Modimo wa sona, sa mo lebala sa khunamela boBaale le dikota tša borapedi.

8 Ka gona Morena a befelelwa Baisraele mme a lesa Kgoši Kushane-Rishataime wa Mesopotamia a ba thopa, mme a ba buša mengwaga ye seswai.

9 Ke mo Baisraele ba lletšego Morena, mme yena a ba romela motho yo a ilego a ba lokolla. Yena e be e le Otniele, morwa wa Kenase, ngwanaboKalebe.

10 Moya wa Morena wa mo aparela, gomme ya ba moetapele wa Baisraele. Otniele a ya ntweng, gomme Morena a gafela kgoši ya Mesopotamia diatleng tša gagwe.

11 Go ile gwa ba le khutšo nageng mengwaga ye masome a mane. Ka morago Otniele a hwa.

12 Setšhaba sa Israele se ile sa dira sebe gape pele ga Morena. Ka baka la taba yeo Morena a dira gore Kgoši Eglone wa Moaba a be le maatla go feta Baisraele.

13 Eglone a bokanya Baamone le Baamaleke; bona ba fenya Baisraele gomme ba thopa Jeriko, motse wa mehlare ya mepalema.

14 Baisraele ba hlankela Eglone mengwaga ye lesome le ye seswai.

15 Ka morago ba llela Morena, gomme yena a ba romela monna wa go tla go ba lokolla. Yoo e be e le Ehude, monna wa nngejane, morwa wa Gera, wa kgoro ya Benjamene. Setšhaba sa Israele sa romela diloba go Kgoši Eglone wa Moaba ka yena.

16 Ehude o be a itiretše tšhoša ya magale a mabedi, mme botelele bja yona e ka ba disentimetara tše masome a mane le tše di selelago. O be a e tlemelela ka lehlakoreng la gagwe la go ja, ka gare ga diaparo tša gagwe.

17 A iša diloba tšeo go Eglone yo e bego e le monna wa go nona kudu.

18 Ge Ehude a seno mo fa diloba tšeo o ile a tloga le banna bale ba bego ba di rwele ge ba boela gae.

19 Fela yena a ba gomela mo go bego go le medimo ya go betlwa ka maswika, kgauswi le Gilgale, mme a boela go Eglone a re: “Kgoši, ke go swaretše molaetša wa ka thopeng.” Ka gona kgoši a laela bahlanka ba gagwe a re: “Re tlogeleng re nnoši!” Mme ka moka ga bona ba tšwa.

20 Bjale, ge kgoši a sa dutše a nnoši ka phapošing ya gagwe ye e fodilego ya kua tlhakeng ya ntlo, Ehude a mmatamela a re: “Ke go swaretše molaetša wo o tšwago go Modimo.” Kgoši a ema ka maoto.

21 Ka letsogo la nngele Ehude a ntšha tšhoša yela moo lehlakoreng la gagwe la go ja mme a e tsotsometša dimpeng tša kgoši.

22 Tšhoša ka moka ya sobelela le maswaro, mme mabipi a e pipetša ka gobane Ehude o ile a se ke a e ntšha dimpeng tša kgoši. Tšhoša yeo ya tšwelela ka morago.

23 Ke moo Ehude a tšwetšego mathuding, a tswalela mejako, a e kgonya,

24 mme a tloga. Bahlanka bale ba tla ba hwetša mejako e kgontšwe, fela ba no gopola gore kgoši o ka gare, o sa ithoma.

25 Ba ile ba leta moo go fihlela ba thoma go belaela, mme ge ba bona a sa bule mejako, ba tšea sekgonyo ba e kgonyolla. Ba makala ba bona mong wa bona fao, a rapaletše fase a hwile.

26 Ehude o ile a tloga mola ba sa letile, a sepela a ba a feta mola go bego go le medimo ya go betlwa ka maswika mme a tšhabela Seira.

27 Ge a fihla moo a letša phalafala nageng ya dithaba ya Efraime go biletša banna ba Israele ntweng, mme a ba eta pele ba theoga dithaba.

28 A re go bona: “Ntateleng! Morena o gafetše Bamoaba, manaba a lena, diatleng tša lena.” Ka gona ba latela Ehude ba theoga mme ba thopa madibogo a Jordane; ba se ke ba lesa le monna o tee a tshela.

29 Tšatši leo ba bolaya bahlabani ba e ka bago ba dikete tše lesome ba Bamoaba ba go tia ba dinatla; gwa se be le o tee wa bona yo a phologago.

30 Baisraele ba fenya Bamoaba tšatši leo, gomme gwa ba le khutšo nageng mengwaga ye masome a seswai.

31 Moetapele yo a ilego a latela Ehude e bile Shamgare, morwa wa Anate. Le yena o ile a phološa Baisraele ka go bolaya Bafilista ba makgolo a a selelago ka phata ya go gapa dipholo.

4

1 Ka morago ga ge Ehude a hwile, setšhaba sa Israele se ile sa dira sebe gape pele ga Morena.

2 Ka gona Morena a ba gafela diatleng tša Jabine, kgoši ya Mokanana, yo a bego a buša a le motseng wa Hatsore. Molaodi wa madira a gagwe e be e le Sisera, yo a bego a dula kua Haroshete-ya-Baditšhaba.

3 Jabine o be a na le makoloi a ntwa a tshipi a makgolo a senyane, gomme a gateletše setšhaba sa Israele ka sehlogo mengwaga ye lesome. Ke mo Baisraele ba lletšego Morena gore a ba thuše.

4 Bjale Debora, mosadi wa Lapidote, e be e le moprofeta wa mosadi, gomme a ahlola Baisraele mehleng yeo.

5 O be a fela a dula ka fase ga mohlare wa mopalema wo o bego o bitšwa mopalema wa Debora, gare ga Rama le Bethele, nageng ya dithaba ya Efraime, mme setšhaba sa Israele se etla moo go yena gore a se ahlole.

6 Ka letšatši le lengwe a roma motho go yo bitša Barake, morwa wa Abinoamo, wa motse wa Kedeshe kua Naftali, mme a re go yena: “Morena Modimo wa Israele o a go laela o re: ‘Tšea banna ba dikete tše lesome kgorong ya Naftali le go ya Sebulone mme o ba ete pele go ya thabeng ya Taboro.

7 Ke tla tliša Sisera, molaodi wa madira a Jabine, go tlo lwa nago kua nokaneng ya Kishone. O tla be a na le makoloi a gagwe a ntwa le madira a gagwe, fela ke tla mo gafela diatleng tša gago.’ ”

8 Ke moo Barake a mo fetotšego a re: “Ke tla ya ge o eya le nna, eupša ge o sa ye le nna, gona nka se ye.”

9 Debora a mo fetola a re: “Go lokile, ke tla ya nago, fela go ka se tumišwe wena ka baka la go fenya moo, ka gobane Morena o tla gafela Sisera diatleng tša mosadi.” Ka gona Debora a tloga a ya Kedeshe a na le Barake.

10 Barake a laela kgoro ya Sebulone le ya Naftali gore di ye Kedeshe, gomme a latelwa ke banna ba dikete tše lesome. Debora o be a na le yena.

11 Ka yona nako yeo Hebere, Mokene, o be a hlomile mošaša wa gagwe go batamela moo Kedeshe, kgauswi le mohlare wa moeike kua Tsaananime. O be a tlogile go Bakene ba bangwe, ditlogolo tša Hobabe, molamo wa Moshe.

12 Ge Sisera a ekwa gore Barake o rotogetše thabeng ya Taboro,

13 a laela gore makoloi a gagwe a ntwa a makgolo a senyane le bahlabani ba gagwe ka moka ba tloge Haroshete-ya-Baditšhaba ba ye nokaneng ya Kishone.

14 Ke moo Debora a itšego go Barake: “Sepela! Morena o go etile pele! Lehono o gafetše Sisera diatleng tša gago.” Ka gona Barake a fologa thaba ya Taboro le bahlabani ba gagwe ba dikete tše lesome.

15 Ge Barake a hlasela ka madira a gagwe, Morena a gakantšha Sisera le makoloi a gagwe ohle a ntwa le bahlabani ba gagwe ka moka. Sisera a fologa koloi ya gagwe ya ntwa gomme a tšhaba ka maoto.

16 Barake a rakediša makoloi ao a ntwa le madira go ba go yo fihla Haroshete-ya-Baditšhaba, gomme madira ka moka a Sisera a bolawa. Gwa se ke gwa šala motho.

17 Sisera o ile a tšhabela mošašeng wa Jaele, mosadi wa Hebere, Mokene, ka gobane Kgoši Jabine wa Hatsore o be a sa lwe le lapa la Hebere.

18 Jaele o ile a tšwa go yo gahlanetša Sisera gomme a re go yena: “Tsena, mong wa ka; tsena ka mošašeng wa ka. O se ke wa boifa.” Ka gona a tsena, mme a mo uta ka morago ga seširo.

19 Sisera a re go yena: “Hle, mphe meetse a go nwa; ke swerwe ke lenyora.” Jaele a khuromolla lekuka la maswi, a mo noša, mme a mo uta gape.

20 Ke moo Sisera a mmoditšego a re: “Ema kua mojakong wa mošaša, gomme ge motho a ka tla mo mme a go botšiša ge eba ga go motho mo, o re: ‘Aowa.’ ”

21 Sisera o be a lapile moo e lego gore o ile a napa a ya ka boroko. Ke mo Jaele a tšerego notwana le sebapola sa tente, a nanyetša go Sisera, mme a mmolaya ka go kokotela sebapola sela gare ga leihlo le tsebe go fihlela se phuleletša hlogo e bile se tsenelela fase.

22 Ge Barake a re o hlomere Sisera, Jaele a tšwela ntle go yo mo gahlanetša gomme a re go yena: “Tlaa mo! Ke tla go laetša monna yo o mo nyakago.” Ka gona Barake a tsena ka moo mošašeng le Jaele, mme a hwetša Sisera a rapaletše fase a hwile, sebapola sela sa tente se sa tseneletše hlogong ya gagwe.

23 Letšatšing leo Modimo a goboša Jabine, kgoši ya Mokanana, pele ga Baisraele.

24 Ba ile ba fela ba mo hlasela go fihlela yena le madira a gagwe ba fedišwa.

5

1 Ka letšatši leo Debora le Barake, morwa wa Abinoamo, ba opela kopelo ye:

2 Retang Morena! Baetapele ba etile Baisraele pele; setšhaba se ithaopile sa lwa.

3 Theetšang, lena magoši! Nkweng, lena babuši! Nna ke tla opelela Morena, ka leletša Morena, Modimo wa Israele, diletšo.

4 Morena, ge o tloga dithabeng tša Seire, ge o gwataka o etšwa seleteng sa Edomo, lefase le ile la šikinyega, legodimo la neša pula. Ee, meetse a tšhologela fase a etšwa marung.

5 Dithaba tša šikinyega pele ga Morena wa Sinai, pele ga Morena Modimo wa Israele.

6 Mehleng ya Shamgare, morwa wa Anate, mehleng ya Jaele, ditsela tše kgolo di be di se sa šomišwa, mme basepedi ba tšea ka tsejana tša ka thoko.

7 Metse ya Israele e be e le marope; e be e se ne motho go fihlela ge nna, Debora, ke etla, ke etla bjalo ka mmagoBaisraele.

8 Go bile ntwa nageng ge Baisraele ba ikgethela medimo ye mefsa. A go na le yo a kilego a rwala kotse goba lerumo banneng ba dikete tše nne ba Israele?

9 Ka mehla ke fela ke gopotše balaodi ba madira ba Israele, ke gopotše batho ba ba ithaopilego. Retang Morena!

10 Di naganeng, lena ba le namelago dipokolo tše tšhweu, le dutše mašeleng a disala, le lena ba le tlemegilego go sepela ka maoto gohle mo le yago.

11 Theetšang! Bageledi ba meetse didibeng ba anega tša go fenya ga Morena, go fenya ga setšhaba sa Israele! Ke moo setšhaba sa Morena se ilego dikgorong tša metse ya sona.

12 Hlabelela, Debora, hlabelela! Hlabelela! Opela kopelo! Hlabelela! Emelela, Barake, morwa wa Abinoamo, eta mathopša a gago pele a sepele!

13 Ke gona mašaledi a theogetšego go baetapele ba ona; setšhaba sa Morena sa tla go yena se itokišeditše ntwa.

14 Ba tlile ba etšwa go Efraime, ba tla ka moeding ka morago ga kgoro ya Benjamene le batho ba yona. Balaodi ba madira ba tlile ba etšwa Makire, baetapele ba madira ba etšwa go Sebulone.

15 Mantona a Isakara a tlile le Debora; ee, Baisakara ba ile ba tla, Barake le yena. Ba mo latetše ba kgeregela moeding. Eupša kgoro ya Rubene ya no ba fela le maikemišetšo a magolo.

16 Ke ka baka lang ba ile ba šala merakeng ba theeditše badiši ge ba letša dinakana? Ee, kgoro ya Rubene ya no ba fela le maikemišetšo a magolo.

17 Kgoro ya Gade e ile ya iketla ka bohlabela bja Jordane, kgoro ya Dane yona ya fela e le kua maselawatleng. Kgoro ya Asere e ile ya fela e dutše kua lebopong la lewatle, ba itulela kua go emago maselawatle.

18 Eupša batho ba Sebulone le ba Naftali ba ile ba ipea kotsing ya go bolawa.

19 Kua Taanake, go ipata le moela wa Megido, dikgoši di ile tša tla tša lwa; magoši a Kanana a lwa, fela ba se ke ba tloga le silibera.

20 Dinaledi di lwele di le legodimong; di be di swere ditsela tša tšona di elwa le Sisera.

21 Nokana ya Kishone e ile ya ba gogola, nokana ya kgale, Kishone. Ke tla gwatakela pele ke sa šie!

22 Ke moo dipere di tlilego di kgatha, di kgatha di kiba fase ka ditlhako.

23 Morongwa wa Morena a re: “Rogakang Merose, rogakang, rogakang ba ba dulago moo! Ga se ba tla go thuša Morena, ba tla e le bahlabani go tlo mo lwela.”

24 Mošegofatšwa gare ga basadi ke Jaele, mosadi wa Hebere, Mokene; ke mošegofaditšwa gare ga basadi ba ba dulago ka mešašeng.

25 Sisera o kgopetše meetse, yena a mo fa maswi; o mo file lebebe ka sebjana se sebotse.

26 Ka seatla se sengwe a tšea sebapolatente, ka sa la go ja a swara notwana ya mošomi; a kokotela Sisera gomme a mo pšhatla hlogo; a mo phuleletša gare ga leihlo le tsebe.

27 Sisera a phuhlama ka matolo, a wa fase mme a totompala maotong a Jaele. A phuhlama fase ka matolo maotong a gagwe, mme a wa; a wela fase, a hwa.

28 MmagoSisera a lebelela ntle ka lefasetere, a balabala a lebeletše ka nthoba a re: “Koloi ya gagwe ya ntwa e reng e diegile? Ke ka baka lang dipere tša gagwe di sa boe ka pela?”

29 Magarebe a bohlalehlale a mo fetola, gomme yena a ipotša leboelela a re:

30 “Ba sa nyaka fela tše ba ka di thopago ba di abagana, mosetsana o tee goba ba babedi mohlabaning yo mongwe le yo mongwe, lešela la mebalabala la Sisera, mašela a melogelelo a molala wa mohumagadi.”

31 A manaba a gago a hwe ka wona mokgwa woo, Morena, ba ba go ratago bona tage bjalo ka letšatši ge le hlaba ka letago! Go ile gwa ba le khutšo nageng mengwaga ye masome a mane.

6

1 Setšhaba sa Israele sa boela sa dira sebe pele ga Morena, ka gona a ba gafela diatleng tša Bamidiane mengwaga ye e šupago.

2 Bamidiane ba be ba na le maatla go feta Baisraele, ka gona setšhaba sa Israele sa ba utamela ka mefomeng le ka meleteng le ka dibong kua dithabeng.

3 Nako ye nngwe le ye nngwe ge Baisraele ba bjetše dibjalo, Bamidiane ba be ba etla le Baamaleke le ditšhaba tša kua lešokeng gomme ba ba hlasele.

4 Ba be ba hloma mešaša ya bona moo nageng ya Baisraele, ba senye dibjalo go ya borwa go ba go yo fihla Gasa. Ba be ba tšea dinku, dikgomo le dipokolo ka moka, mme ba sa šadišetše Baisraele selo se ba ka phelago ka sona.

5 Ba be ba etla le diruiwa tša bona le ditente, mme e be leru le nkego ke tšie. Bona le dikamela tša bona e be e le ba bantšintši ba sa balege. Ba be ba etla ba senye naga,

6 gomme Baisraele ba sa kgone go ba thibela. Ke mo Baisraele ba lletšego Morena gore a ba thuše.

7 Ge setšhaba sa Israele se llela Morena se nyaka thušo ka baka la Bamidiane,

8 Morena o ile a ba romela moprofeta yo a ilego a re go bona: “Morena, Modimo wa Israele, o re: ‘Nna ke le ntšhitše bokgobeng kua Egepeta.

9 Ke le phološitše go Baegepeta le go bagateledi ba lena mo nageng ye. Ke ba lelekile ge le goroga, mme ka le fa naga ya bona.

10 Ke le boditše gore ke nna Morena Modimo wa lena, le gore le se ke la khunamela medimo ya Baamore bao le dulago nageng ya bona. Eupša ga se la ntheetša.’ ”

11 Ke moo morongwa wa Morena a tlilego a dula ka fase ga moeike kua Ofra, wo e bego e le wa Joase, monna wa kgorwana ya Abiesere. Morwa wa gagwe, Gideone, o be a fola mabele ka bopitlelong bja diterebe, gore Bamidiane ba se ke ba mmona.

12 Morongwa yoo wa Morena a iponagatša go yena fao, a re: “Morena o na le wena, wena monna yo bogale, yo maatla!”

13 Gideone a re go yena: “Morena, nke ke botšiše: Ke ka baka lang dilo tše ka moka di re hlagetše ge eba Morena o na le rena? A e kae mehlolo yela ka moka ye botatagorena ba re boditšego gore o be a e dira ge a be a ba ntšha Egepeta? Morena o re hlanogetše mme o re gafetše diatleng tša Bamidiane.”

14 Ke moo Morena a retologetšego go yena a re: “Sepela ka maatla a a gago o yo phološa Baisraele go Bamidiane. O rongwa ke nna.”

15 Gideone a mo fetola a re: “Aowi, Mong wa ka, nka phološa Baisraele bjang? Kgorwana ya gešo ke yona ye nnyane kudu mo kgorong ya Manase, mme le nna ke mofokotšana ka lapeng lešo.”

16 Morena a mo fetola a re: “O tla kgona, ka gobane ke tla go thuša. O tla fenya Bamidiane gabonolo mo nkego ka moka ga bona ke motho o tee.”

17 Gideone a mo fetola a re: “Ge ke go kgahla, ntaetše gore ka nnete o Morena.

18 Hle, o se ke wa tloga mo go fihlela ke go tlišetša kabelo ya dijo.” Morena a re: “Ke tla dula mo go fihlela o boa.”

19 Ka gona Gideone a tsena ka ngwakong wa gagwe, a apea putšane, a dira le dinkgwa tše di se nago komelo ka bupi bja dikilokramo tše lesome. A solela nama yeo ntlatleng, mme moro a o tšela ka moruswing, gomme a di tliša go morongwa wa Morena ka fase ga mohlare wa moeike, a mo fa tšona.

20 Morongwa a re go yena: “Bea nama le dinkgwa mo letlapeng le, gomme o tšhele moro wo godimo ga tšona.” Gideone a dira bjalo.

21 Morongwa wa Morena a obeletša lepara le a bego a le swere a kgwatha nama yela le dinkgwa tšela ka ntlha ya lona. Mollo wa tšwa moo letlapeng wa tšhuma nama le dinkgwa. Morongwa a napa a timelela.

22 Ke mo Gideone a lemogilego gore ke morongwa wa Morena yo a mmonego, mme ka letšhogo a re: “Morena, Mong wa ka, ke bone morongwa wa gago ke lebantše sefahlego le yena!”

23 Fela Morena a re go yena: “Bea pelo. O se boife. O ka se hwe.”

24 Gideone a agela Morena aletare fao, mme a e rea leina la “Morena Mompeapelo”. Le bjale e sa le gona kua motseng wa Ofra, wo o lego wa kgorwana ya Abiesere.

25 Bošego bjoo Morena a re go Gideone: “Tšea poo ya tatago le poo ye nngwe ye e nago le mengwaga ye e šupago, o phušole aletare ye tatago a e agetšego Baale mme o reme kota ya borapedi ye e ipatilego le aletare.

26 O agele Morena Modimo wa gago aletare ye botse godimo ga ntotoma yeo. Gomme o tšee poo yela ya bobedi o ntirele sehlabelo sa go tšhungwa ka moka ka yona, mollo wa ntshe o o gotše ka kota yela ya borapedi ye o e remilego.”

27 Ka gona Gideone a tšea ba lesome ba bahlanka ba gagwe mme a dira se Morena a mmoditšego sona. Ka ge a be a boifa batho ba lapa labo le batho ba motse woo ga se a dira taba yeo mosegare, o ile a e dira bošego.

28 Ge batho ba motse ba tsoga e sa le bošego ka letšatši le le latelago, ba hwetša aletare yela ya Baale e kgerešitšwe le kota yela ya borapedi e remilwe, mme poo yela ya bobedi e tšhumilwe godimo ga aletare ye e agilwego moo.

29 Ba botšišana ba re: “Ke mang a dirilego taba ye?” Ba nyakišiša gomme ba hwetša gore ke Gideone, morwa wa Joase.

30 Ke moo ba itšego go Joase: “Ntšhetša morwa wa gago mo ntle, gore re tle re mmolaye! O phušotše aletare ya Baale gomme a rema kota ya borapedi ye e bego e ipatile le yona.”

31 Eupša Joase a re go bohle ba ba bego ba mo tomoletše mahlo: “Kgane lena le ema le Baale? A le tloga le mo emelela? Yo mongwe le yo mongwe yo a mo emelelago o tla bolawa pele ga ge letšatši le hlaba. Ge Baale e le modimo, a a itšhireletše. Ke aletare ya gagwe ye e phušotšwego.”

32 Go tloga tšatši leo Gideone a tsebja ka la Jerubaale, ka gobane Joase o ile a re: “A Baale a itšhireletše; ke aletare ya gagwe ye e kgerešitšwego.”

33 Ke moka Bamidiane bohle le Baamaleke le batho ba ditšhaba tša lešokeng ba kgobokana, ba tshela noka ya Jordane, mme ba hloma mešaša molaleng wa Jesriele.

34 Maatla a Morena a aparela Gideone. A letša phalafala gore banna ba Abiesere ba mo latele.

35 A roma batseta nageng ka moka ya kgoro ya Manase go ba bitša gore le bona ba mo latele. A roma le batseta kgorong ya Asere le ya Sebulone le ya Naftali, mme le bona ba tla go mo tlatša.

36 Ke moo Gideone a itšego go Modimo: “O re o nyaka go phološa Baisraele ka nna.

37 Go lokile, ke bea boya bja nku mo seboeng. Ge ka moswane e ka ba boya fela bjo bo wetšwego ke phoka, e sego le mobu, gona ke tla tseba gore o tloga o nyaka gore ke phološe Baisraele, bjalo ka ge o boletše.”

38 Seo se ile sa direga. Ge Gideone a tsoga e sa le bošego ka letšatši le le latelago, a pitla boya bjola, gomme a gamola phoka ye ntši meetse ao a tlala sebjana.

39 Ke moo Gideone a itšego go Modimo: “O se mpefelelwe; a ke no bolela gatee fela gape. Hle, a ke leke gatee fela gape ka boya bjo. Bjale lekga le a boya bo ome, mme mobu ka moka o kolobe.”

40 Bošego bjoo Modimo a dira sona seo. Mosong wo o latelago boya bjola bo be bo omile, eupša mobu o kolobišitšwe ke phoka.

7

1 Ka letšatši le lengwe Gideone le banna ba gagwe ka moka ba tsoga e sa le bošego ba hloma mešaša go ipata le mothopo wa Harode. Mešaša ya Bamidiane e be e le molaleng go ya leboa, go ipata le mmoto wa More.

2 Morena a re go Gideone: “O nnyaketše banna ba bantši kudu go fenya Bamidiane. Ba ka tla ba gopola gore ba fentše ka bobona, mme ba se ke ba nkgodiša ka go fenya moo.

3 Begela banna o re: ‘Yo a tšhogilego le yo a nago le boi, a a gomele gae, gomme rena re tla šala mo thabeng ya Gileade!’ ” Ka gona banna ba dikete tše masome a mabedi le tše pedi ba boela gae, mme gwa šala ba dikete tše lesome.

4 Ke moo Morena a itšego go Gideone: “E sa le ba bantši kudu. Ba iše meetseng, gomme ke tla go hlaolela bona moo. Ge ke go boditše gore monna wa goregore a ye nago, a ka ya, ge ke go boditše gore wa goregore a se ke a ya nago, a se ke a ya.”

5 Gideone a iša banna meetseng, gomme Morena a re go yena: “Hlaola yo mongwe le yo mongwe yo a kgaphetšago meetse ka leleme bjalo ka mpša go bao ba nwago meetse ba khunamile ka matolo.”

6 E ile ya ba banna ba makgolo a mararo bao ba ilego ba ga meetse ka diatla mme ba a nwa ka lekgapšakgapša. Ba bangwe ka moka ba khunama ka matolo ba nwa.

7 Morena a re go Gideone: “Ke tla le phološa ka gafela Bamidiane diatleng tša gago ka banna ba makgolo a mararo bao ba nwelego meetse ka lekgapšakgapša. Ba bangwe ka moka a ba boele malapeng a bona.”

8 Ka gona Gideone a boetša Baisraele bale ka moka gae, ntle le bale ba makgolo a mararo, ba ba ilego ba tšea mefago ka moka le diphalafala. Mešaša ya Bamidiane e be e le molaleng, ka fase ga ya bona.

9 Bošegong bjoo Morena a laela Gideone a re: “Tsoga o hlasele mešaša; ke e gafela diatleng tša gago.

10 Eupša ge o boifa go hlasela, theogela kua mešašeng le mohlanka wa gago, Pura.

11 O tla kwa se ba se bolelago, mme wa ba le sebete sa go ba hlasela.” Ka gona Gideone le mohlanka wa gagwe, Pura, ba theogela lešing la mešaša ya manaba a bona.

12 Bamidiane le Baamaleke le ditšhaba tša lešokeng ba be ba ikadile molaleng bjalo ka tšie, mme ba na le dikamela tše ntši bjalo ka dithorwana tša lešabašaba lebopong la lewatle.

13 Ya re ge Gideone a fihla fao a kwa monna yo mongwe a botša mogwera wa gagwe toro ya gagwe. O be a re: “Ke lorile senkgwa sa garase se kgokologela ka mešašeng ya rena mme se thula wo mongwe wa mešaša ya rena. Sa o phethola mme wa phuthagana fase.”

14 Mogwera yoo wa gagwe a mo fetola a re: “Toro yeo ga go se sengwe seo e se šupago ge e se tšhoša ya Gideone, Moisraele, morwa wa Joase! Modimo o gafetše Bamidiane le mešaša ya bona ka moka diatleng tša gagwe!”

15 Ge Gideone a ekwa tša toro ya monna yoo le gore e šupa eng, a obamela Morena. Ke moka a boela mešašeng ya Baisraele a re: “Tsogang! Morena o gafetše mešaša ya Bamidiane diatleng tša lena!”

16 O ile a arola banna ba gagwe ba makgolo a mararo dihlopha tše tharo, gomme a neela monna yo mongwe le yo mongwe phalafala le moruswi wo o nago le serumola ka gare ga wona.

17 A re go bona: “Ge ke fihla lešing la mešaša yela, le ntebeleleng, gomme le direng seo ke se dirago.

18 Ge nna le sehlopha sa ka re letša diphalafala, le lena le letše tša lena le rarela mešaša ka moka, gomme le goe le re: ‘Ya Morena le ya Gideone!’ ”

19 Gideone le banna ba gagwe ba lekgolo ba fihla lešing la mešaša pejana ga bošegogare, ge baleti ba seno tlošana. Ke moo ba leditšego diphalafala mme ba pšhatla meruswi ye ba bego ba e swere,

20 mme le dihlopha tšela tše dingwe tše pedi tša dira bjalo. Ka moka ba swara dirumola ka diatla tša nngele, diphalafala ba di swara ka tša la go ja, ba goa ba re: “Tšhoša ya Morena le ya Gideone!”

21 Monna yo mongwe le yo mongwe a ema felo ga gagwe ba dikaneditše mešaša, gomme madira ka moka a manaba a tšhaba a tladitše lešata.

22 Ge banna ba Gideone ba letša diphalafala tša bona, Morena a dira gore manaba a hlaselane ka ditšhoša tša ona. A tšhabela thoko ya Tsereda go ba go yo fihla Bethe-Shita, go yo fihla le motseng wa Abele-Mehola, kgauswi le Tabate.

23 Banna ba kgoro ya Naftali le ba ya Asere le ba diripa ka dipedi tša kgoro ya Manase ba bitšwa, gomme ba rakediša Bamidiane.

24 Gideone a roma batseta nageng ka moka ya dithaba ya Efraime gore ba re: “Theogang le tle le lwe le Bamidiane. Le leteng noka ya Jordane le meedi ya yona go ba go yo fihla Bethe-Bara, go thibela Bamidiane gore ba se ke ba di tshela.” Banna ba Efraime ba ile ba kgobokanywa, gomme ba leta noka ya Jordane le meedi ya yona go ba go yo fihla Bethe-Bara.

25 Ba thopa dikgoši ka dipedi tša Bamidiane, Orebe le Seebe; ba bolaya Orebe kua letlapeng la Orebe, mme Seebe ba mmolaya kua bopitlelong bja diterebe bja Seebe. Ba ile ba tšwela pele le go rakediša Bamidiane, gomme ba tliša hlogo ya Orebe le ya Seebe go Gideone, yoo bjale a bego a le ka bohlabela bja Jordane.

8

1 Ke moka banna ba Efraime ba re go Gideone: “Ke ka baka lang o se wa re bitša ge o eya go lwa le Bamidiane? O reng o re swere ka mokgwa wo?” Ba mo sola kudu.

2 Eupša yena a ba fetola a re: “Se ke se dirilego ga se selo ge se bapetšwa le seo se dirilwego ke lena. Le bonnyane bjo lena batho ba Efraime le bo dirilego bo feta se kgorwana ya gešo ka moka e se dirilego.

3 Modimo o dirile gore le kgone go bolaya magoši a Bamidiane, Orebe le Seebe. A nna ke kgonne go dira eng se se ka bapetšwago le seo?” Ge a realo pefelo ya bona ya okobala.

4 Ka nako yeo Gideone le banna ba gagwe ba makgolo a mararo ba be ba fihlile nokeng ya Jordane gomme ba šetše ba e tshetše. Ba be ba lapile, eupša ba sa rakediša manaba.

5 Ge ba fihla kua Sukote, Gideone a re go banna ba motse woo: “Hle, faang banna ba ka dinkgwanyana. Ba lapile, mme ke rakediša Sebage le Tsalmuna, magoši a Bamidiane.”

6 Eupša baetapele ba motse wa Sukote ba re: “Ke ka lebaka lang re swanetše go fa madira a gago dijo? Ga šešo wa thopa Sebage le Tsalmuna.”

7 Ka gona Gideone a re: “Go lokile. Ge Morena a gafetše Sebage le Tsalmuna diatleng tša ka, ke tlilo le ngwapa ka meetlwa le mengana ya lešoka!”

8 Ke moo Gideone a fetetšego Penuele mme a kgopela batho ba moo se a se kgopetšego batho ba Sukote, eupša banna ba moo Penuele le bona ba fetola go no swana le bale ba kua Sukote.

9 Ka gona a re go bona: “Ge ke boa ke fentše, ke tlile go phušola sebo sa lena!”

10 Sebage le Tsalmuna ba be ba le kua Karkoro le madira a bona. Madireng ka moka a banna ba ditšhaba tša lešokeng go ile gwa šala fela ba e ka bago ba dikete tše lesome le tše tlhano; go be go bolailwe bahlabani ba dikete tše lekgolo le tše masome a mabedi.

11 Gideone o ile a tšea ka tsela ya ba ba dulago mešašeng, ka bohlabela bja Nobage le Jogoboha, gomme a hlasela madira ao a sa itebetše.

12 Magoši ka mabedi a Bamidiane, Sebage le Tsalmuna, ba ile ba tšhaba, eupša yena a ba rakediša, a ba thopa, gomme a tlaletša madira a bona ka moka.

13 Ge Gideone a boa ntweng ka tsela ya sefata sa Herese,

14 a thopa lesogana la Sukote mme a le botšišiša. Lesogana leo la ngwalela Gideone maina a baetapele le bagolo ba masome a a šupago le ba ba šupago ba Sukote.

15 Ke moka Gideone a ya go banna ba Sukote gomme a re: “Sebage le Tsalmuna šeba, bona bale le bego le nkodutla ka bona le re ke ka baka lang re swanetše go fa bahlabani ba gago ba ba lapilego dijo ba šešo ba thopa Sebage le Tsalmuna.”

16 Ke moka a tšea meetlwa le mengana ya lešoka a ngwapa baetapele ba Sukote.

17 A phušola le sebo sa kua Penuele gomme a bolaya banna ba motse woo.

18 Ke gona Gideone a botšišitšego Sebage le Tsalmuna a re: “Banna ba le ba bolailego kua Taboro, le reng ka bona?” Bona ba mo fetola ba re: “Ba be ba swana nago – yo mongwe le yo mongwe wa bona o be a swana le morwa wa kgoši.”

19 Gideone a re: “E be e le bomorwarre, bana ba mme. Ka Morena yo a phelago, ke be nka se le bolaye ge nkabe le lena le ba lesitše ba phela.”

20 Ke moka a re go Jetere, morwa wa gagwe yo mogolo: “Ba bolaye!” Eupša mošemane yoo a se ke a khwamola tšhoša ya gagwe. O ile a dikadika, ka gobane e be e sa le mošemane.

21 Ke moo Sebage le Tsalmuna ba itšego go Gideone: “Tlaa, re bolaye ka bowena. Monna o bolawa ke monna.” Ka gona Gideone a ba bolaya gomme a tšea dikgabišo tše di bego di le melaleng ya dikamela tša bona.

22 Baisraele ba re go Gideone: “Baa mmuši wa rena, wena le ditlogolo tša gago. O re phološitše go Bamidiane.”

23 Gideone a ba fetola a re: “Nna nka se be mmuši wa lena, le morwa wa ka e ka se be mmuši wa lena. Mmuši wa lena e tla ba Morena.”

24 A tšwela pele a re: “A ke le kgopeleng selo se tee. Yo mongwe le yo mongwe wa lena a a mphe mangina a a a thopilego.” Bamidiane, bjalo ka batho bohle ba ba phelago lešokeng, ba be ba rwala mangina a gauta.

25 Batho ba mo fetola ba re: “Re thabela go go neela ona.” Ba ala kobo, gomme yo mongwe le yo mongwe a bea go yona mangina a a a thopilego.

26 Mangina ao a gauta ao Gideone a a amogetšego e be e le a boima bjo e ka bago bja dikilokramo tše masome a mabedi, ntle le dikgabišo melaleng ya dikamela, le mekgabo ya batho ya ditsebe, le diaparo tša bohubedu bja moretele tšeo magoši a Bamidiane a bego a di apara, goba dipheta tšeo di bego di le melaleng ya dikamela tša bona.

27 Gideone a dira sekhunamelwa sa go swana le seaparo sa moprista ka gauta yeo, gomme a se bea motseng wa gabo wa Ofra. Baisraele ka moka ba kgeloga go Modimo mme ba ya fao go khunamela sekhunamelwa seo. Sona ya ba molaba go Gideone le ba lapa la gagwe.

28 Ke ka mo Bamidiane ba ilego ba fenywa ke Baisraele mme ya se sa ba setšhaba se se boifegago. Go ile gwa ba khutšo nageng mengwaga ye masome a mane, go fihlela Gideone a ehwa.

29 Gideone o ile a boela motseng wa gabo a yo dula gona.

30 A ba le barwa ba masome a a šupago, ka gobane o be a na le basadi ba bantši.

31 O be a bile a na le motlabo kua Shekeme; yena a mmelegela morwa, gomme Gideone a mo rea leina la Abimeleke.

32 Gideone, morwa wa Joase, o ile a hwa a godile kudu, gomme a bolokwa lebitleng la Joase, tatagwe, kua Ofra, e lego motse wa kgorwana ya Abiesere.

33 Ge Gideone a seno hwa, setšhaba sa Israele se ile sa boela sa kgeloga go Modimo mme sa khunamela boBaale. Ba ile ba dira Baale-wa-Kgwerano modimo wa bona

34 mme ba se ke ba gopola Morena Modimo wa bona, yo a bego a ba phološitše manabeng a bona ka moka a a bego a bapile le bona.

35 Le ge Gideone a be a diretše Baisraele tše botse ka moka, bona ga ba ka ba swara lapa la gagwe gabotse.

9

1 Abimeleke, morwa wa Gideone, o ile a ya motseng wa Shekeme, moo go bego go dula bomalomeagwe le meloko ye mengwe ka moka ya bommagwe, gomme a ba botša

2 gore ba botšiše batho ka moka ba Shekeme ba re: “Le kgetha eng go tše pedi tše: go bušwa ke barwa ka moka ba masome a a šupago ba Gideone, goba go bušwa ke motho o tee fela? Gopolang gore Abimeleke ke madi a bolena.”

3 Meloko yeo ya bommagwe ya mmolelela le batho ba Shekeme ka taba yeo, gomme bona ba kgetha go latela Abimeleke ka gobane e be e le moloko wa bobona.

4 Ba mo fa dipapetlana tša silibera tše masome a a šupago tše di tšwago tempeleng ya Baale-wa-Kgwerano, mme ka tšhelete yeo a gwaletša dihwirihwiri tše dingwe gore di mo latele.

5 A ya lapeng la tatagwe kua Ofra, mme moo a bolaya bomorwarragwe, barwa ba Gideone, ba masome a a šupago godimo ga letlapa le tee. Eupša Jotamo, morwa wa Gideone wa phejane, a utama gomme a se ke a bolawa.

6 Ke moka batho bohle ba Shekeme le ba Bethe-Milo ba kgobokana gomme ba ya mohlareng wa moeike wo o lego kgauswi le kokwane ya leswika ya borapedi kua Shekeme, mme moo ba bea Abimeleke kgoši.

7 Ge Jotamo a ekwa taba yeo, a ya thabeng ya Gerisime mme a ema ka godimo ga yona, a ba goeletša a re: “Ntheetšeng, lena batho ba Shekeme, gore Modimo le yena a le theetše!

8 Kgale mehlare e kile ya kgobokana go tla ipeela kgoši. Ya re go mohlare wa mohlware: ‘Baa kgoši ya rena.’

9 Mohlware wa e fetola wa re: ‘Ge ke tla ba kgoši ya lena ke swanetše go lesa go ntšha makhura a ka ao a šomišetšwago go hlompha medimo le batho.’

10 Ke moo mehlare e itšego go mogo: ‘Tlaa o be kgoši ya rena.’

11 Mogo wa e fetola wa re: ‘Ge ke tla ba kgoši ya lena ke swanetše go lesa go enywa dikenywa tša ka tše botse tše di tsefago.’

12 Ka fao mehlare ya re go morara: ‘Tlaa o be kgoši ya rena.’

13 Morara wa e fetola wa re: ‘Ge ke tla ba kgoši ya lena ke swanetše go lesa go ntšha beine ya ka yeo e thabišago medimo le batho.’

14 Ka gona, mehlare ka moka ya re go mošwana: ‘Tlaa o be kgoši ya rena.’

15 Mošwana wa e fetola wa re: ‘Ge le phegeletše go mpea kgoši ya lena, gona tlaang le dule morithing wa ka. Ge le gana, ke tla lauma mollo, wa tšhuma mesedere ya Lebanone.’ ”

16 Jotamo a tšwela pele a re: “Bjale, afa le be le tloga le tiišitše le sa swaswe ge le bea Abimeleke kgoši? A le ile la swara Gideone gabotse ka moo go bego go swanetše ka gona mme la dira le ba lapa la gagwe ka botho?

17 Gopolang gore tate o ile a le lwela. A ipea kotsing ya lehu gore a le phološe go Bamidiane.

18 Fela lena lehono le tsogetše lapa la tate maatla. Le bolaile barwa ba gagwe, banna ba masome a šupago, godimo ga letlapa le tee – fela ka gobane Abimeleke, morwa wa gagwe yo a belegwego ke mohlanka wa gagwe wa mosetsana, ke moloko wa bolena, le mmeile kgoši ya Shekeme.

19 Bjale ge, ge se le se dirilego Gideone le lapa la gagwe lehono le se dirile le tiišitše le sa swaswe, gona thabelang Abimeleke mme le yena a le thabele.

20 Fela ge go se bjalo, gona mollo a o laume o etšwa go Abimeleke mme o tšhume banna ba Shekeme le ba Bethe-Milo. A mollo o laume o etšwa go banna ba Shekeme le ba Bethe-Milo mme o tšhume Abimeleke.”

21 Jotamo a re go realo a tšhaba a yo dula Beere, ka ge a be a boifa Abimeleke, morwarragwe.

22 Abimeleke o ile a buša Israele mengwaga ye meraro.

23 Ka morago Morena a dira gore Abimeleke le badudi ba Shekeme ba hloyane, mme badudi bao ba tsogela Abimeleke maatla,

24 e le gore Abimeleke le badudi ba Shekeme, bao ba mo hlohleleditšego go bolaya barwa ba Gideone ba masome a a šupago, ba tle ba lefe molato wa bona.

25 Batho ba Shekeme ba ile ba bea banna godimo ga dithaba gore ba lalele Abimeleke, gomme bona ba hlakola yo mongwe le yo mongwe yo a fetago fao. Abimeleke yena o ile a sebelwa gore o laletšwe.

26 Gaale, morwa wa Ebede, a tla Shekeme le bomorwarragwe, gomme batho ba Shekeme ba mo tshepha.

27 Ka moka ba tšwa ba ya dirapeng tša merara mme ba fula diterebe ba dira beine ka tšona, gomme ba dira monyanya. Ba tsena ka tempeleng ya modimo wa bona moo ba ja, ba nwa, gomme ba rogaka Abimeleke.

28 Gaale a re: “Na re batho ba babjang mo Shekeme? Ke ka baka lang re hlankela Abimeleke? Gabotsebotse ke yena mang? Kgane ga se morwa wa Gideone? Gomme Sebule ke ntona ya gagwe, fela rena re reng re swanetše go mo hlankela? Hlankelang rakgolokhukhu wa lena, Hamore, yo a hlomilego kgorwana ya lena!

29 Nke nkabe ke le moetapele wa batho ba! Ke be ke tla tloša Abimeleke! Ke be ke tla re go yena: ‘Oketša madira a gago, tšwela ntle o lwe!’ ”

30 Sebule, mmuši wa motse, o ile a befelwa ge a ekwa se Gaale a se boletšego.

31 A roma batseta go Abimeleke kua Aruma gore ba re go yena: “Gaale, morwa wa Ebede, le bomorwarragwe ba tlile mono Shekeme, gomme ba hudua motse gore o go tsogele maatla.

32 Bjale ge, wena le bahlabani ba gago le tloge e le bošego le yo utama kua nageng.

33 Ka moswane le tsoge ge letšatši le hlaba mme le phakiše le hlasele motse. Ke moo e tlago re ge Gaale le banna ba gagwe ba etšwa go tlo lwa le lena, la hlabana le bona ka moo le ka kgonago ka gona.”

34 Ka gona Abimeleke le banna ba gagwe ka moka ba sepela bošego mme ba yo lalela Shekeme ka dihlopha tše nne.

35 Ge Abimeleke le banna ba gagwe ba bona Gaale a etšwa mme a ema kgorong ya motse, ba utologa.

36 Gaale a ba bona mme a re go Sebule: “Bona! Banna šebale ba theoga dintlhohlong tša dithaba!” Sebule a mo fetola a re: “O bona merithi ya dithaba o hloma nke ke batho.”

37 Gaale a bolela gape a re: “Bona! Banna šebale ba theoga patogeng ya thaba mme sehlopha se sengwe se theoga ka tsela ye e tšwago mohlareng wa moeike wa didupe!”

38 Ke moo Sebule a itšego go yena: “Bo kae boikgantšho bjola bja gago, wena yola wa go re ke ka baka lang re swanetše go hlankela Abimeleke yo? Šebao banna ba o bego o ba nyatša. Bjale tšwela ntle o lwe nabo.”

39 Gaale a eta banna ba Shekeme pele mme a tšwa a lwa le Abimeleke.

40 A tšhaba, gomme Abimeleke a mo rakediša. Ba bantši ba bolawa, le gona kua kgorong ya motse.

41 Abimeleke a ya a dula Aruma, gomme Sebule a raka Gaale le bomorwarragwe moo Shekeme gore ba se hlwe ba kgona go dula moo.

42 Ka letšatši le le latelago Abimeleke a kwa gore batho ba Shekeme ba itokišetša go ya mašemong,

43 ka gona a tšea banna ba gagwe, a ba arola dihlopha tše tharo, ba lalela batho bao mašemong. Ge a bona batho ba etšwa motseng, a tsupologa mo a bego a ba laletše gona go yo ba bolaya.

44 Ge Abimeleke le sehlopha sa gagwe ba hlaganela pele go yo thiba kgorong ya motse, dihlopha tše dingwe tše pedi tša hlasela batho mašemong tša ba bolaya ka moka.

45 Ntwa ya tšea letšatši ka moka. Abimeleke a thopa motse, a bolaya batho ba ona, a o phušola, mme a gaša mobu wa gona ka letswai.

46 Ge batho ka moka sebong sa Shekeme ba ekwa taba yeo, ba tšhabela ka sebong sa tempele ya Baale-wa-Kgwerano.

47 Abimeleke a botšwa gore ba kgobokane fao,

48 ka gona a namela thaba ya Tsalmone le banna ba gagwe. Moo a tšea selepe, a rema lekala la mohlare, mme a le šikara. A botša banna ba gagwe gore ba phakiše le bona ba dire ka mokgwa woo.

49 Ka gona monna yo mongwe le yo mongwe a rema lekala mme ba latela Abimeleke, ba kgobela makala ao mola sebong. Ba se tšhuma batho bale ba le ka gare, mme batho ka moka ka sebong ba hwa, banna le basadi ba e ka bago ba sekete.

50 Ke moka Abimeleke a ya Tebetse, a dikanetša motse woo mme a o thopa.

51 Go be go le tora ye e tiilego fao, gomme badudi bohle ba motse, banna le basadi ka moka, ba tšhabela go yona. Ba itswalelela ka moo mme ba rotogela kua tlhakeng ya yona.

52 Abimeleke a tla toreng yeo, a e hasela, mme a batamela mojakong wa yona go yo e tšhuma ka mollo.

53 Eupša mosadi yo mongwe a mo foša ka tšhilo, mme ya mo itia hlogo ya mo pšhatla legata.

54 Ka bjako Abimeleke a bitša morwaladibetša wa gagwe a mo laela a re: “Khwamola tšhoša ya gago o mpolaye. Ga ke nyake gore batho ba tle ba re ke bolailwe ke mosadi.” Ka gona morwaladibetša yoo a mo phuleletša ka tšhoša, gomme a hwa.

55 Ge Baisraele ba bona gore Abimeleke o hwile, ka moka ba boela gae.

56 Ka tsela ye Modimo a lefiša Abimeleke ka setopo bošula bjo a bo dirilego tatagwe ka go bolaya bomorwarragwe ba masome a a šupago.

57 Modimo o ile a dira le gore batho ba Shekeme ba tlaišege ka baka la bobe bja bona, bjalo ka ge Jotamo, morwa wa Gideone, a boletše mola a ba rogaka.

10

1 Ka morago ga lehu la Abimeleke, Tola, morwa wa Puba, Puba morwa wa Dodo, a tšwelela go tlo lokolla Baisraele. Yena e be e le wa kgoro ya Isakara mme a dula kua Shamire, nageng ya dithaba ya Efraime.

2 E bile moetapele wa Baisraele mengwaga ye masome a mabedi le metšo ye meraro. A hwa, a bolokwa kua Shamire.

3 Ka morago ga Tola go ile gwa latela Jaire, Mogileade. Yena ya ba moetapele wa Baisraele mengwaga ye masome a mabedi le metšo ye mebedi.

4 O be a na le barwa ba masome a mararo bao ba bego ba namela dipokolo tše masome a mararo. Ba be ba na le metse ye masome a mararo nageng ya Gileade, ye le bjale e sa bitšwago metse ya Jaire.

5 Jaire a hwa mme a bolokwa kua Kamone.

6 Baisraele ba dira sebe gape pele ga Morena ka go khunamela boBaale le boAstarte, gotee le medimo ya Siria, ya Sidone, ya Moaba, ya Amone, le ya Filistia. Ba furalela Morena mme ba lesa go mo khunamela.

7 Ka gona Morena a galefela Baisraele gomme a lesa Bafilista le Baamone ba ba fenya.

8 E ile ya ba mengwaga ye lesome le ye seswai ditšhaba tšeo di gateletše ebile di tlaiša Baisraele ka moka ba ba dulago nageng ya Baamore ka bohlabela bja noka ya Jordane kua Gileade.

9 Baamone ba ile ba ba ba tshela Jordane go yo lwa le kgoro ya Juda, le ya Benjamene, le ya Efraime. Baisraele ba ba manyaming a magolo.

10 Ke moo ba lletšego Morena ba re: “Re dirile sebe pele ga gago ka go go furalela, wena, Modimo wa rena, gomme ra khunamela boBaale.”

11 Morena a ba fetola a re: “Baegepeta, Baamore, Baamone, Bafilista,

12 Basidone, Baamaleke le Bamaone ba be ba le gateletše mehleng ye e fetilego, gomme la ntelela. A ga se ka le phološa go bona?

13 Le ge go le bjalo, le mphuraletše la khunamela medimo ye mengwe, ka gona nka se le phološe gape.

14 Sepelang le yo llela medimo ye le ikgethetšego yona. A e le phološe ge le tsena bothateng.”

15 Eupša setšhaba sa Israele sa re go Morena: “Re dirile sebe. Re dire se o se ratago, fela hle, lehono gona re phološe!”

16 Ka gona ba tloša medimo ya bona e šele mme ba khunamela Morena, gomme yena a se hlwe a kgotlelela go bona masetlapelo a Baisraele.

17 Baamone ba itokišetša ntwa mme a hloma mešaša Gileade. Baisraele ba kgobokana gomme ba hloma mešaša Mitsepa kua Gileade.

18 Moo baetapele ba dikgoro tša Baisraele ba botšišana ba re: “Ke mang yo a tlago re eta pele ntweng ya rena le Baamone? Yena yoo e tla ba mmuši wa bohle ba ba dulago mo Gileade.”

11

1 Jefta, mohlabani yo bogale wa Gileade, e be e le morwa wa segwebakathobalo. Gileade, tatagwe,

2 o be a na le barwa ba bangwe le mosadi wa gagwe, gomme bona ge ba godile, ba raka Jefta gae. Ba re go yena: “O ka se fiwe bohwa bja tatagorena; o morwa wa mosadi o šele.”

3 Jefta a tšhaba go bomorwarragwe a yo dula nageng ya Tobe. Moo a kalatša dihwirihwiri tše dingwe, gomme tša tšama di hula batho naye.

4 Ka morago ga matšatši Baamone ba yo lwa le Baisraele.

5 Ge go le gare go lwewa, baetapele ba Gileade ba ya go tšea Jefta nageng ya Tobe.

6 Ba re: “Tlaa o be molaodi wa rena ge re elwa le Baamone.”

7 Jefta a ba fetola a re: “Le ile la ntlhoya la ba la nthaka lapeng la tate. Ke ka baka lang le etla go nna bjale ge le le bothateng?”

8 Bona ba re go yena: “Re tlile go wena ka gobane re nyaka gore o ye le rena go yo lwa le Baamone, le gore o be mmuši wa batho ka moka ba Gileade.”

9 Jefta a re go bona: “Ge le re ke boele gae go yo lwa le Baamone, gomme Morena a dira gore re ba fenye, ke tla ba mmuši wa lena.”

10 Ba mo fetola ba re: “Re a dumela. Morena ke hlatse ya rena.”

11 Ka gona Jefta a sepela le baetapele ba Gileade, gomme setšhaba sa mo dira mmuši le moetapele. Jefta, sela a se boditšego baetapele ba Gileade a se boeletša kua Mitsepa pele ga Morena.

12 A roma batseta go kgoši ya Baamone gore ba re go yena: “O re bakiša eng? Ke ka baka lang o šwahletše naga ya rena?”

13 Kgoši ya Baamone ya fetola batseta ba Jefta ya re: “Mola Baisraele ba etšwa Egepeta ba ile ba tšea naga ya ka go tloga nokaneng ya Arnone go fihla nokaneng ya Jaboko le nokeng ya Jordane. Bjale le swanetše go mpušetša naga yeo le sa lwe.”

14 Jefta a roma batseta gape go kgoši ya Baamone

15 gore ba mo fetole ba re: “Ga se therešo gore Baisraele ba tšere naga ya Bamoaba goba naga ya Baamone.

16 Se se diregilego ke gore mohla Baisraele ba tloga Egepeta ba ile ba putla lešoka go yo fihla kgogometšaneng ya Akaba mme ba fihla Kadeshe.

17 Ba roma batseta go kgoši ya Edomo gore ba yo kgopela tumelelo ya go putla nageng ya gagwe. Eupša kgoši ya Edomo ya se ke ya ba dumelela. Ba ile ba kgopela le kgoši ya Moaba, fela le yena a se ke a ba dumelela gore ba putle nageng ya gagwe. Ka gona Baisraele ba dula Kadeshe.

18 Go tloga moo ba tšwela pele ba putla lešoka, ba rarela naga ya Edomo le ya Moaba go fihlela ge ba fihla ka lehlakoreng la ka bohlabela la Moaba, ka mošola wa nokana ya Arnone. Ba hloma mešaša gona, eupša ba se ke ba tshela nokana ya Arnone ka gobane e be e le mollwane wa Moaba.

19 Ke moka Baisraele ba roma batseta go Sihone, kgoši ya Baamore yo a bego a buša a le Heshbone, mme ba mo kgopela tumelelo ya go putla nageng ya gagwe ge ba eya nageng ya bona.

20 Eupša Sihone a se ke a dumelela Baisraele ba putla. A rapa madira a gagwe ka moka, a hloma mešaša kua Jahatse, gomme a hlasela Baisraele.

21 Eupša Morena Modimo wa Israele a gafela Sihone le madira a gagwe diatleng tša Baisraele. Ka gona Baisraele ba thopa naga ka moka ya Baamore bao ba bego ba dula nageng yeo.

22 Ba tšea naga ka moka ya Baamore go tloga nokaneng ya Arnone ka borwa go fihlela go ya Jaboko ka leboa, le go tloga lešokeng ka bohlabela go fihla Jordane ka bodikela.

23 Ka gona e bile Morena Modimo wa Israele yo a leleketšego setšhaba sa gagwe, Baisraele, Baamore. Bjale wena o tlile go leka go ithopela yona?

24 O ka itotela se modimo wa gago, Kemoshe, a go filego sona. Fela le rena re tlile go itotela se Morena Modimo wa rena a re filego sona.

25 A o gopola gore o phala Balaka, morwa wa Tsiporo, kgoši ya Moaba? Ga ke re ga se a ka a fapana le Baisraele? Kgane o kile a lwa le rena?

26 Ke mengwaga ye makgolo a mararo Baisraele ba dutše Heshbone le Aroere le metsaneng ya yona, le metseng ka moka ye e lego mabopong a nokana ya Arnone. Ke ka baka lang o se wa tšea metse yeo nako ye ka moka?

27 Ga se nna ke go fošeditšego. Ke wena o mphošetšago ka go lwa le nna. Morena ke moahlodi. O tla ahlola lehono gore ba phošo ke bafe, Baisraele goba Baamone.”

28 Eupša kgoši ya Baamone ya se ke ya ela molaetša wa Jefta hloko.

29 Ke moo moya wa Morena o ilego wa aparela Jefta. A putla naga ya Gileade le ya Manase mme a gomela motseng wa Mitsepa kua Gileade, gomme a fetela Amone.

30 A holofetša Morena a re: “Ge o ka tloga o gafela Baamone diatleng tša ka,

31 ke tla go direla sehlabelo sa go tšhungwa ka moka ka motho yo e tlago ba wa pele go tšwa lapeng la ka go tlo nkgahlanetša, ge ke boa ke fentše. E tla ba wa Morena.”

32 Ka gona Jefta a tshela noka go yo lwa le Baamone, gomme Morena a gafela Baamone diatleng tša gagwe.

33 A hlasela metse ye masome a mabedi go tloga Aroere go ya tikologong ya Minite, le go yo fihla Abele-Keramime. Gwa bolawa batho ba bantši kudu, gomme Baamone ba fenywa ke Baisraele.

34 Ge Jefta a boela gae Mitsepa, morwedi wa gagwe a tšwa go tlo mo gahlanetša a bina a letša moropa. E be e le ngwana a nnoši wa gagwe; a se ne morwa goba morwedi yo mongwe.

35 Ge a mmona a gagola diaparo tša gagwe ka manyami, a re: “Joo, morwedi wa ka! O nkweša bohloko kudu! Ke ka baka lang e swanetše go ba wena yo a ntlišetšago bošula? Ke enetše Morena, gomme nka se kgone go hlanama!”

36 Morwedi wa gagwe a re go yena: “Ge o enetše Morena, dira se o boletšego gore o tla ntira sona, ka ge Morena a go lefeleditše go Baamone, manaba a gago.”

37 Eupša a kgopela tatagwe a re: “Ntirele selo se tee se: Ntese dikgwedi tše pedi, gore ke sepele le bagwera ba ka re yo ralala dithabeng mme re ilele ge ke swanetše go hwa ke se ka ka ka nyalwa.”

38 O ile a mo lokolla gore a sepele mme a ye dikgwedi tše pedi. Yena le bagwera ba gagwe ba namela dithaba mme ba lla ka gobane o be a tlile go hwa a se a nyalwa, le gona a se ne ngwana.

39 Ka morago ga dikgwedi tše pedi a boela go tatagwe. Tatagwe a dira se a se enetšego Morena, gomme morwediagwe a hwa a se a ka a robala le monna. Setlwaedi sa Baisraele

40 sa gore makgarebe a fele a etšwa matšatši a mane ngwaga wo mongwe le wo mongwe go yo ilela morwedi wa Jefta wa Gileade se thomile gona moo.

12

1 Banna ba kgoro ya Efraime ba ile ba rapa dira; ba tshela noka ya Jordane ba fihla Tsafone, gomme ba re go Jefta: “Ke ka baka lang o tshetše mollwane wa lwa le Baamone ntle le go re bitša gore re ye le wena? Re tla go tšhumelela ka mo ngwakong wa gago!”

2 Eupša Jefta a re go bona: “Nna le setšhaba sa ka re ile ra fapana kudu le Baamone. Ke ile ka le bitša, eupša la se ke la tla go mphološa diatleng tša bona.

3 Ge ke bona le sa tle, ka ipea kotsing ya lehu ka tshela mollwane go yo lwa le bona, gomme Morena a ba gafela diatleng tša ka. Bjale le reng le etla go lwa le nna?”

4 Ke moo Jefta a kgobokantšego banna ka moka ba Gileade, a lwa le banna ba kgoro ya Efraime mme a ba fenya. Baefraime ba be ba ile ba re: “Lena Bagileade le le dulago gare ga Baefraime le Bamanase, ke lena batšhabi kgorong ya Efraime!”

5 Gore Baefraime ba se ke ba tšhaba, Bagileade ba ile ba thopa madibogo a Jordane. Ge Moefraime yo a bego a leka go tšhaba a kgopela tumelelo ya go tshela, banna ba Gileade ba be ba mmotšiša ba re: “A o Moefraime?” Ge a be a ka re: “Aowa,”

6 ba be ba mmotša ba re: “Nke o re ‘Shibolete’.” Fela yena o be a re “Sibolete”, ka gobane o be a sa kgone go bitša lentšu leo gabotse. Ke moo ba bego ba mo swara ba mmolaye fao go le lengwe la madibogo a Jordane. Mehleng yeo go ile gwa bolawa Baefraime ba dikete tše masome a mane le tše pedi.

7 Jefta o ile a eta Baisraele pele mengwaga ye e selelago. Ka morago ga moo a hwa, gomme a bolokwa motseng wa gabo kua Gileade.

8 Ge Jefta a hwile, Ibetsane wa Betlelehema o ile a eta Baisraele pele.

9 O be a na le barwa ba masome a mararo le barwedi ba masome a mararo. Barwedi ba gagwe o ile a ba nyadiša banna bao e sego ba kgorwana ya gagwe, gomme a yo tšea basetsana ba masome a mararo dikgorwaneng tše dingwe gore ba tle ba nyalwe ke barwa bao ba gagwe. Ibetsane o ile a eta Baisraele pele mengwaga ye e šupago.

10 Ka morago ga moo a hwa, gomme a bolokwa Betlelehema.

11 Ge a hwile, Elone wa kgoro ya Sebulone a eta Baisraele pele mengwaga ye lesome.

12 Ka morago ga mo a hwa, gomme a bolokwa kua Ayalone, nageng ya Sebulone.

13 Ge Elone a hwile, Abdone, morwa wa Hilele wa Piratone, a eta Baisraele pele.

14 O be a na le barwa ba masome a mane le ditlogolo tše masome a mararo bao ba bego ba sepela ka dipokolo tše masome a a šupago. Abdone o ile a eta Baisraele pele mengwaga ye seswai.

15 Ka morago ga moo a hwa, gomme a bolokwa Piratone, nageng ya Efraime ya dithaba ya Baamaleke.

13

1 Baisraele ba ile ba dira sebe gape pele ga Morena, gomme yena a dira gore Bafilista ba ba buše mengwaga ye masome a mane.

2 Mehleng yeo go be go na le monna yo a bitšwago Manoa, wa motse wa Tsora. E be e le wa kgoro ya Dane. Mosadi wa gagwe e be e le moopa.

3 Morongwa wa Morena a iponagatša go yena gomme a re: “Ga se wa ka wa belega, eupša o tla ima mme wa ba le morwa.

4 O itlhokomele o se ke wa nwa beine goba bjala, goba wa ja sejo se se iletšwago,

5 ka gobane o tla ima, wa tla wa belega ngwana wa mošemane. O se ke a kotwa moriri, ka gobane go tloga matswalong a gagwe o tla abelwa Morena ya ba Monasire. O tla thoma go phološa Baisraele go Bafilista.”

6 Ke moo mosadi yoo a ilego go monna wa gagwe a re go yena: “Go be go tlile monna wa Modimo mo go nna, mme a boifiša bjalo ka Morongwa wa Modimo. Ga se ka mmotšiša gore o tšwa kae, le gona ga se a mpotša leina la gagwe.

7 Fela se a mpoditšego sona ke gore ke tla ima ka ba le ngwana wa mošemane. O mpoditše le gore ke se ke ka nwa beine goba bjala, goba ka ja sejo se se iletšwago, ka gobane mošemane yoo o tla abelwa Modimo ya ba Monasire bophelo bja gagwe ka moka.”

8 Ke moo Manoa a rapetšego Morena a re: “Hle, Mong wa ka, dira gore monna yola wa Modimo yo o bego o mo romile a tle gape go rena mme a re botše gore re swanetše go dira eng ka mošemanyana yoo ge a tswetšwe.”

9 Modimo o ile a dira se Manoa a se kgopetšego, mme Morongwa wa Modimo a boela go mosadi yola ge a sa dutše kua mašemong. Manoa, monna wa gagwe, o be a se na le yena,

10 ka gona mosadi a kganyelela go yena mme a re: “Bona! Monna yola a bego a tlile go nna letšatši lela o iponagaditše go nna gape.”

11 Manoa a ema mme a latela mosadi wa gagwe. A ya go monna yoo mme a mmotšiša a re: “A ke wena monna yola a boletšego le mosadi wa ka?” Monna yoo a mo fetola a re: “Ee.”

12 Ke moo Manoa a mmotšišitšego a re: “Ge se o se boletšego se phethegile, mošemanyana yoo o swanetše go dira eng? A o swanetše go phela bjang?”

13 Morongwa a mo fetola a re: “Mosadi wa gago o swanetše go hlokomela gore a dire tšohle tše ke mmoditšego tšona.

14 A se ke a ja selo se se tšwago morareng; a se ke a nwa beine goba bjala, goba a ja sejo se se iletšwago. O swanetše go dira tšohle tše ke mmoditšego tšona.”

15 Manoa o be a sa tsebe gore monna yoo ke Morongwa wa Morena, ka gona a re go yena: “Hle, o se ke wa sepela gonabjale. A re go apeele putšane.” Eupša Morongwa wa Morena a re: “Le ge nka dula, nka se je dijo tša gago. Fela ge o nyaka go dira sehlabelo sa go tšhungwa ka moka, se tšhumele Morena.”

16

17 Manoa a mo fetola a re: “Re botše leina la gago, gore re tle re kgone go go hlompha ge seo o se boletšego se phethegile.”

18 Morongwa wa Morena a mmotšiša a re: “Ke ka baka lang o nyaka go tseba leina la ka? Ke leina le le makatšago.”

19 Ka gona Manoa a tšea putšane le kabelo ya bupi a di tšhuma aletareng ya matlapa, a di tšhumela Morena yo a dirago dimakatšo.

20 Ge kgabo e laumela godimo e etšwa aletareng, Manoa le mosadi wa gagwe ba bona Morongwa wa Morena a rotogela legodimong a le moo kgabong ya mollo. Ke gona Manoa a lemogilego gore monna yola ke Morongwa wa Morena, mme yena le mosadi wa gagwe ba itahlela fase ka difahlego. Ba ile ba se hlwe ba bona Morongwa yoo wa Morena gape.

21

22 Manoa a re go mosadi wa gagwe: “Ka kgonthe re tlile go hwa, ka gobane re bone Modimo!”

23 Eupša mosadi a mo fetola a re: “Ge Morena a be a nyaka go re bolaya, a ka be a se a amogela sehlabelo le kabelo ya rena; a ka be a se a re laetša dilo tše ka moka goba a re botša dilo tše a re boditšego tšona bjale.”

24 Mosadi yoo o ile a belega ngwana wa mošemane gomme a mo rea leina la Simsone. Lesoganyana la gola gomme Morena a le šegofatša.

25 Moya wa Morena wa thoma go mo tutuetša ge a le mešašeng ya Dane gare ga Tsora le Eshtaolo.

14

1 Ka letšatši le lengwe Simsone a theogela Timna, moo a ilego a bona mosetsana yo mongwe wa Mofilista.

2 O ile a boela gae gomme a re go tatagwe le mmagwe: “Go na le mosetsana yo mongwe wa Mofilista kua Timna yo ke mo kganyogilego. Sepelang le yo nkgopelela yena; ke nyaka go mo nyala.”

3 Eupša tatagwe le mmagwe ba mmotšiša ba re: “Ke ka lebaka lang o ka ya wa nyala mosadi kua Bafilisteng o tseba ba sa bolle? A ga o kgone go hwetša ngwanenyana mo kgorwaneng ya gaborena, gare ga setšhaba sa gaborena?” Fela Simsone a re go tatagwe: “Ke yena yo ke nyakago gore o nkgopelele yena. O a nkgahla.”

4 Batswadi ba gagwe ba be ba sa tsebe gore Simsone o tutuetšwa ke Morena gore a dire taba yeo, ka gobane Morena o be a nyaka lebaka la go lwa le Bafilista. Ka nako yeo Bafilista ba be ba buša Baisraele.

5 Ka gona Simsone a theogela Timna a na le tatagwe le mmagwe. Ge ba sepela ba putla dirapa tša merara fao, gwa rotoga tau ya lerojana e rora e etla go mo hlasela.

6 Ka bjako moya wa Morena wa tiiša Simsone, gomme a gagoganya tau yela ka diatla a se a swara selo, mo nkego ke putšane. Eupša a se ke a botša batswadi ba gagwe seo a se dirilego.

7 Ke moka a ya a bolela le mosetsana yola, gomme mosetsana a mo kgahlela pele.

8 Ka morago ga matšatši a se makae Simsone a boela go yo mo nyala. Tseleng a phamogela ka thoko go yo bona tau yela a e bolailego, gomme a makala ge a hwetša motšhitšhi wa dinose le mamapo ka gare ga setoto sela.

9 A rafela dinose tšeo diatleng gomme a tšama a eja. A ya go tatagwe le mmagwe a ba fa mamapo a mangwe. Ba a a ja, fela Simsone a se ke a ba botša gore o rafile mamapo ao ka setotong sa tau.

10 Tatagwe a ya ga bokgarebe, gomme Simsone a dira monyanya moo. Seo e be e le setlwaedi sa thaka ya tshogana.

11 Ge Bafilista ba mmona, ba tliša masogana a masome a mararo go tlo dula le yena.

12 Simsone a re go bona: “A ke le hlabeleng nyepo. Ke tla fa yo mongwe le yo mongwe wa lena seaparo le diaparo tša botšhepi ge le ka kgona go nnyepollela yona pele ga ge matšatši a a šupago a monyanya a feta.

13 Ge le ka se kgone, gona yo mongwe le yo mongwe wa lena o swanetše go mpha diaparo tšeo.” Bona ba re: “Re hlabele nyepo ya gago, re e kwe.”

14 Simsone a re: “Thai! “Dijo di tšwile mojing; bose bo tšwile senatleng.” Ka morago ga matšatši a mararo ba be ba sešo ba nyepolla nyepo yela.

15 Ka letšatši la bone ba re go mosadi wa Simsone: “Goketša monna wa gago gore a re nyepollele nyepo yeo. Ge o ka se dire bjalo re tla go tšhuma ka mollo le ngwako wa tatago. Le re laleditše gore le tle le re hule. A ga go bjalo?”

16 Ka gona mosadi wa Simsone a ya go yena a lla a re: “Ga o nthate! O ntlhoile! O hlabetše masogana a gešo nyepo gomme nna ga se wa nnyepollela yona!” Simsone a re: “Bona, le tate le mme ga se ka ba nyepollela yona. Ke ka baka lang ke swanetše go e nyepollela wena?”

17 Mosadi a lla moo pele ga gagwe matšatši ao a šupago a monyanya. Fela ka letšatši la bošupa Simsone a mo nyepollela nyepo yeo ka gobane o be a mo phegeletše kudu. Mosadi yola a ya a botša Bafilista.

18 Ka gona, ka letšatši la bošupa, pele ga ge Simsone a tsena ka phapošing ya malao, banna ba motse woo ba re go yena: “Ke eng se se ka phalago todi ka bose? Ke eng se se ka fetago tau ka maatla?” Simsone a ba fetola a re: “Ge le ka be le se la lema ka sethole sa ka, le ka be le se la nyepolla nyepo ya ka.”

19 Ke moka moya wa Morena wa mo tiiša, mme a theogela Ashkelone moo a ilego a bolaya banna ba masome a mararo, a ba apola diaparo tša botšhepi, a di neela banna bale ba nyepolotšego nyepo yela. Ka morago ga moo a gomela gae a befedišitšwe ke seo se diregilego,

20 mme mosadi wa gagwe a neelwa monna yo e bego e le lekgetla la gagwe moo monyanyeng.

15

1 Ka morago ga matšatši Simsone a yo bona mosadi wa gagwe nakong ya ge go bunwa korong, mme a mo išetša le putšane. A re go tatago mosadi wa gagwe: “Ke nyaka go yo bona mosadi wa ka ka phapošing ya gagwe.” Eupša yena a se ke a mo dumelela gore a tsene ka moo.

2 A re go Simsone: “Ke ile ka gopola gore ga o sa mo nyaka le gatee, ka gona ka mo fa mogwera wa gago. Fela ngwanabo yo monnyane ke yo mobotse go mo feta. O ka tšea yena sebakeng sa yola.”

3 Simsone a re: “Bjale gona nka se be le molato wa se ke tlago se dira Bafilista!”

4 Ka gona a ya a swara diphukubje tše makgolo a mararo, a di tlemaganya mesela ka dipedi ka dipedi, mme moo mahutong a tlemelela dithutse.

5 A tšhuma dithutse tšeo mme a lesa diphukubje tša tšhabela mašemong a Bafilista a korong. Ka tsela ye a se ke a tšhuma fela korong ye e bego e bunnwe, eupša a tšhuma le ye e bego e sa le lehlakeng, gotee le dirapa tša merara le tša mehlware.

6 Ge Bafilista ba botšiša gore ke mang yo a dirilego taba yeo, ba kwa gore e dirilwe ke Simsone ka gobane ratswalagwe, monna wa Timna, o neetše mogwera wa Simsone mosadi yola wa Simsone. Ka gona Bafilista ba ya ba tšhuma mosadi yoo a hwa, ba ba ba tšhuma le ngwako wa tatagwe.

7 Simsone a re go bona: “Ea, le dira ka mokgwa wo! Ke ena gore nka se lese go le otla go fihlela ke lefeleditše batho bao ka lena!”

8 A ba hlasela ka bogale mme a bolaya ba bantši ba bona. Ke moo a tlogilego a yo itulela ka mphatšeng legageng kua Ethamo.

9 Bafilista ba tla ba hloma mešaša Juda, gomme ba itokišetša go hlasela motse wa Lehi.

10 Banna ba Juda ba ba botšiša ba re: “Ke ka baka lang le nyaka go re hlasela?” Bona ba ba fetola ba re: “Re tlile go swara Simsone gore re mo dire se a re dirilego sona.”

11 Ka gona banna ba dikete tše tharo ba Juda ba ya mphatšeng kua Ethamo gomme ba re go Simsone: “A ga o tsebe gore Bafilista ba a re buša? O re dirile eng?” Simsone a ba fetola a re: “Ke ba dirile se ba ntirilego sona.”

12 Banna bao ba re: “Re tlile mo go tlo go tlema, gore re tle re go gafele diatleng tša bona.” Simsone a re: “Nkeneleng gore lena ka bolena le ka se mpolaye.”

13 Bona ba re: “Go lokile, re tlilo go tlema fela mme ra go gafela go bona. Re ka se go bolaye le gatee.” Ka gona ba mo tlema ka dithapo tše pedi tše mpsha mme ba boa naye mphatšeng.

14 Ge a fihla Lehi, Bafilista ba tla ba kganyelela go yena ba mo goelela. Ka bjako maatla a Morena a mo tiiša, gomme a thaola dithapo tšela di bego di mo tlemile diatla le matsogo mo nkego o thaola tlhale ye e swelego.

15 Ke moo a bonego mohlagare wa pokolo ye e sa tšogo hwa. A inama a o topa, gomme a bolaya banna ba sekete ka wona.

16 Ka fao Simsone a opela a re: “Ka mohlagare wa pokolo ke bolaile banna ba sekete; ka mohlagare wa pokolo ke ba bolaile thoo.”

17 Ka morago ga moo a lahla mohlagare wola. Felo fao taba yeo e diregilego gona go ile gwa rewa leina la Ramate-Lehi.

18 Gomme Simsone a swarwa ke lenyora kudu, ka gona a llela Morena a re: “Ke wena o dirilego gore nna, mohlanka wa gago, ke fenye batho ba ka mokgwa wo mogolo wo; a bjale ke tlile go hwa ka lenyora mme ka thopša ke Bafilista ba ba go se bolle?”

19 Ka fao Morena a pharola sekhese sa moo Lehi mme sa tšwa meetse. Simsone a a nwa mme a thoma go ikwa a le kaone kudu. Ka gona mothopo woo wa rewa leina la Hakore; le bjale o sa le gona moo Lehi.

20 Simsone o etile Baisraele pele mengwaga ye masome a mabedi mehleng ya ge Bafilista ba buša naga.

16

1 Ka letšatši le lengwe Simsone a ya motseng wa Bafilista wa Gasa, moo a ilego a bona segwebakathobalo mme a yo robala naso.

2 Batho ba Gasa ba lemoga gore Simsone o fao, ka gona ba dikanetša felo moo mme ba mo lalela bošego ka moka kua kgorong ya motse. Ba lala ba homotše bošego ka moka, ka dipelong ba re: “Re tla letela go fihlela ge go esa, gomme ra mmolaya.”

3 Eupša Simsone a robala fela go fihlela bošegogare. Ke moka a tsoga, a swara mamati a kgoro ya motse a a tomola gotee le dikota tša ona le lepheko. A di šikara gomme a di rwala go ba go yo fihla mmotong wo o okametšego Hebrone.

4 Ka morago ga moo Simsone o ile a ratana le mosadi yo mongwe yo a bego a dula moeding wa Soreke; leina la gagwe e be e le Delila.

5 Magoši a mahlano a Bafilista a ya go mosadi yoo a re: “Goketša Simsone a go botše gore ke ka baka lang a tiile ka mokgwa wo, le gore re ka mo fenya bjang; re tle re mo tleme re mo fetše maatla. Yo mongwe le yo mongwe wa rena o tla go fa dipapetlana tše makgolo a lesome le motšo o tee tša silibera.”

6 Ka gona Delila a re go Simsone: “Hle, mpotše gore ke eng se se go dirago gore o be le maatla ka mokgwa wo. Ge motho a nyaka go go tlema le go go fetša maatla, a ka dira bjang?”

7 Simsone a mo fetola a re: “Ge ba ka ntlema ka mašika a a šupago a mafsa a mosebe a a sego a oma, ke tla felelwa ke maatla bjalo ka mang le mang.”

8 Ka gona magoši ale a Bafilista a tlišetša Delila mašika a a šupago a mafsa a mosebe a a sego a oma, gomme yena a tlema Simsone ka ona.

9 A bea banna ba bangwe ka phapošing ye nngwe gore ba dule ba mo laletše, mme a goa a re: “Simsone! Bafilista ba go wela godimo!” Fela Simsone a thaoganya mašika ale gabonolo bjalo ka tlhale e kgaogago ge e ekwa mollo. Ka gona ba no fela ba sa tsebe sephiri sa maatla a gagwe.

10 Delila a re go Simsone: “Bona, o ntirile setlatla wa se mpotše therešo. Hle, mpotše gore motho a ka go tlema ka eng.”

11 Simsone a mo fetola a re: “Ge ba ka ntsirimetša ka dithapo tše mpsha tše di sego tša ka tša šomišwa, ke tla felelwa ke maatla bjalo ka motho yo mongwe le yo mongwe.”

12 Ka gona Delila a tšea dithapo tše mpsha gomme a mo tlema. A goa a re: “Simsone! Bafilista ba go wela godimo!” Banna bale ba be ba letetše ka phapošing ye nngwe. Eupša Simsone a thaoganya dithapo tšela matsogong a gagwe bjalo ka tlhale.

13 Delila a re go Simsone: “O sa ntira setlatla ga o mpotše therešo. Mpotše gore motho a ka go tlema ka eng.” Simsone a mo fetola a re: “Ge o ka logelela dintšhuthana tše di šupago tša moriri wa ka selogelong, mme wa di kokotela lebotong ka phatša, ke tla felelwa ke maatla bjalo ka motho mang le mang.”

14 Ke moo Delila a mo robaditšego, a tšea dintšhuthana tša moriri wa gagwe tše di šupago, mme a di logelela selogelong. A di kokotela ka phatša mme a goa a re: “Simsone! Bafilista ba go wela godimo!” Eupša o ile a tsoga mme a tomola phatša le selogelo sela.

15 Ka gona Delila a re go yena: “O reng o re o a nthata, etšwe o sa nthate? O ntirile setlatla gararo mme le bjale ga se wa mpotša gore ke eng se se go dirago gore o be le maatla ka mokgwa wo.”

16 O ile a fela a mmotšiša, letšatši ka letšatši. Simsone a tenwa la go hwa ka ge Delila a fela a mo šetše morago ka taba yeo

17 mo e lego gore mafelelong o ile a mmotša therešo a re: “Moriri wa ka ga se wa ka wa kotwa. Ke abetšwe Modimo ka ba Monasire go tloga matswalong a ka. Ge nka kotwa moriri, ke tla lahlegelwa ke maatla mme a mphelela bjalo ka mang le mang.”

18 Ge Delila a bona gore o mmoditše therešo, a romela molaetša go magoši ale a Bafilista a re: “Nke le boeng la mafelelo. O mpoditše therešo.” Ke moo ba ilego ba tla ba swere tšhelete yela.

19 Delila a robaditše Simsone diropeng tša gagwe mme a bitša monna yo mongwe a tla a mo kota dintšhuthana tše di šupago tša moriri. Ke moo Delila a thomilego go mo tlaiša, ka gobane o be a feletšwe ke maatla.

20 A goa a re: “Simsone! Bafilista ba go wela godimo!” O ile a tsoga mme a re ka pelong: “Ke tla tlemologa mme ka lokologa go no swana le mehleng.” O be a sa tsebe gore Morena o mo tlogetše.

21 Bafilista ba mo swara mme ba mo gonya mahlo. Ba mo iša Gasa, ba mo tlema ka diketane tša mphiri, gomme ba mo šidiša ka mehla tšhilong ya ka kgolegong.

22 Fela moriri wa gagwe wa thoma go mela gape.

23 Dikgoši tšela tša Bafilista di ile tša kopana go tlo bina monyanya le go direla modimo wa bona, Dagone, sehlabelo se segolo. Ba be ba opela ba re: “Modimo wa rena o gafetše Simsone, lenaba la rena, diatleng tša rena!”

24 Ba be ba ipshina ba re: “Bitšang Simsone, a tle a re tloše bodutu!” Ge ba ntšhitše Simsone ka kgolegong, ba ile ba mo dira gore a ba tloše bodutu, mme ba mo emiša gare ga dikokwane. Ge batho ba mmona, ba ile ba reta modimo wa bona ba re: “Modimo wa rena o gafetše lenaba la rena diatleng tša rena; ke lona le le sentšego naga ya rena mme le bolailego batho ba bantši ba gaborena!”

25

26 Simsone a re go mošemane yo a bego a mo hlahla ka letsogo: “Anke ke phophole dikokwane tše di swerego moago wo. Ke nyaka go ithekga ka tšona.”

27 Moago woo o be o tletše banna le basadi. Magoši a Bafilista ka mahlano a be a le ka moo, gomme le tlhakeng go be go le banna le basadi ba e ka bago ba dikete tše tharo ba bogetše Simsone ge a ba tloša bodutu.

28 Ke moo Simsone a rapetšego a re: “Morena, Mong wa ka, hle, nkgopole; hle, Modimo, mphe maatla a ka gape lekga le tee fela, gore ka kotlo e tee ye ke itefeletše go Bafilista ka ge ba nkgontše mahlo ka mabedi.”

29 Ka gona Simsone a swara dikokwane tše pedi tša gare tše di swerego moago. A kgorometša ye nngwe ka letsogo la go ja, ye nngwe ka la nngele,

30 mme a goa a re: “A ke hwe le Bafilista!” A kgorometša ka maatla a gagwe ka moka, gomme moago wola wa wela dikgoši tšela tše tlhano le batho bohle ba ba bego ba le ka moo. Simsone a bolaya batho ba bantši ge a ehwa go feta ba a ba bolailego bophelong bja gagwe.

31 Bomorwarragwe le bohle ba lapa labo ba ile ba theoga ba tlo mo tšea. Ba gomela naye morago gomme ba mmoloka gare ga Tsora le Eshtaolo ka lebitleng la Manoa, tatagwe. E be e bile moetapele wa Baisraele mengwaga ye masome a mabedi.

17

1 Go kile gwa ba le monna yo mongwe yo leina la gagwe e bego e le Mika. Yena o be a dula nageng ya dithaba ya Efraime.

2 A re go mmagwe: “Nako yela o utsweditšwe dipapetlana tša silibera tše makgolo a lesome le motšo o tee, o ile wa rogaka lehodu la gona. Ke go kwele ge o le rogaka. Tšhelete yela še! Ke nna yo ke bego ke e tšere.” Mmagwe a re: “A Morena a go šegofatše, morwa wa ka!”

3 O ile a bušetša mmagwe tšhelete yeo, mme mmagwe a re: “Go thibela thogako yela gore e se ke ya wela morwa wa ka, silibera yeo ke e abela Morena gore ka yona go manegwe seswantšho sa kota se se betlilwego. Ka gona, bjale ke go neela dipapetlana tše tša silibera.”

4 Ke moo Mika a di bušeditšego go mmagwe. Mmagwe a tšea tše makgolo a mabedi a di fa morudi wa tshipi, yo a ilego a dira modimo wa seswantšho, a o betla ka kota mme a o manega ka silibera yela. O ile wa bewa ka ngwakong wa Mika.

5 Yo Mika o be a na le lefelo la gagwe la tirelo. O ile a dira medimo ye mengwe ya diswantšho le seaparo se sekgethwa, gomme a bea yo mongwe wa barwa ba gagwe moprista wa gagwe.

6 Go be go se na kgoši mo Israele mehleng yeo; yo mongwe le yo mongwe o be a dira ka moo a ratago ka gona.

7 Ka yona nako yeo go be go na le lesogana la Molefi le le bego le falaletše motseng wa Betlelehema, nageng ya Juda.

8 Le ile la tloga Betlelehema go yo nyaka mo le ka dulago ntshe. Ge le ralala le ile la ba la fihla lapeng la Mika, nageng ya dithaba ya Efraime.

9 Mika a le botšiša a re: “A o tšwa kae?” Lesogana leo la mo fetola la re: “Ke nna Molefi yo a tšwago Betlelehema, nageng ya Juda. Ke nyaka mo nka dulago gona.”

10 Mika a re: “Dula mo ga ka. Baa moeletši le moprista wa ka, gomme ke tla go fa dipapetlana tša silibera tše lesome ka ngwaga, le diaparo le dijo.”

11 Lesogana leo la Molefi la dumela go dula ka ga Mika gomme la ba bjalo ka morwa wa gagwe.

12 Mika a mmea moprista wa gagwe, mme yena a dula ka lapeng la Mika.

13 Mika a re: “Bjale ka gore moprista wa ka ke Molefi, ke tseba gore Morena o tla ntšhegofatša.”

18

1 Mehleng yeo go be go se na kgoši mo Israele. Ba kgoro ya Dane ba be ba sa inyakela naga ye ba ka dulago go yona, ka gobane ba be ba se ba tšwa ba arolelwa naga gare ga dikgoro tša Israele.

2 Ka gona batho ba Dane ba kgetha banna ba bahlano ba bogale malapeng ka moka a kgoro yeo, gomme ba ba roma go tloga motseng wa Tsora le wa Eshtaolo ba ba laela gore ba yo lekola naga. Ge ba fihla nageng ya dithaba ya Efraime ba lala lapeng la Mika.

3 Ge ba sa le moo ba lemoga mmolelo wa lesogana lela la Molefi, gomme ba ya go lona ba le botšiša ba re: “A o dirang fa? Ke mang yo a go tlišitšego mo?”

4 Yena a ba fetola a re: “Ke kwane le Mika, mme o nthwetše gore ke be moprista wa gagwe.”

5 Bona ba re go yena: “Hle, botšiša Morena ge eba re tla atlega leetong la rena.”

6 Moprista a ba fetola a re: “Le se ke la tshwenyega ka selo. Morena o le hlokometše mo leetong le.”

7 Ka gona banna bale ba bahlano ba tloga ba ya motseng wa Laishe. Ba bona ka moo batho ba moo ba phelago ba bolokegile ka gona, go swana le Basidone. Ba be ba sa gonone selo le gona ba se ne borumolane; gare ga bona go se seganka se se gatelelago motho ka se sengwenyana. Ba be ba dula kgolekgole le Basidone gomme ba sa dirišane le batho ba bangwe.

8 Ge banna bale ba bahlano ba boela Tsora le Eshtaolo, banna ba gabobona ba ile ba ba botšiša gore ba bone bjang.

9 Bona ba ba fetola ba re: “A re yeng re yo hlasela Laishe! Re bone naga yeo, gomme ke ye botse kudu. Le reng le dikadika? Itlhaganeleng! A re tseneng nageng yeo mme re e thopeng!

10 Ge le fihla kua le tla bona gore batho ba gona ba dutše ba iketlile. Ke naga ye kgolo ye e sa hlokego selo, mme Modimo o le gafetše yona.”

11 Ka gona banna ba makgolo a a selelago ba kgoro ya Dane ba tloga Tsora le Eshtaolo ba itlhametše ntwa.

12 Ba rotoga mme ba hloma mešaša ka bohlabela bja Kiriate-Jearime kua Juda. Ke ka lebaka leo felo fao go sa bitšwago mešašeng ya Dane.

13 Go tloga moo ba tšwela pele mme ba fihla kgauswi le lapa la Mika, nageng ya dithaba ya Efraime.

14 Ke moka banna bale ba bahlano ba ba bego ba kile ba tla go hlola naga ya go dikologa Laishe, ba re go banna ba gabobona: “Afa le a tseba gore ka ngwakong wo mongwe gona mo go na le modimo wa seswantšho wa kota wo o manegilwego ka silibera, le medimo ye mengwe ya diswantšho, le seaparo se sekgethwa? Bjale ge, le a tseba se le swanetšego go se dira.”

15 Ka gona ba phamogela lapeng la Mika, ngwakong wo go wona go bego go dula lesogana lela la Molefi, mme ba le dumediša.

16 Madira ale a makgolo a a selelago a Dane ona a be a eme kua kgorong a itlhametše ntwa.

17 Dihlodi tšela di fetšago seatla tša leba ka ngwakong mme tša tšea modimo wola wa seswantšho wa kota wo o manegilwego ka silibera, le medimo ye mengwe ya diswantšho, le seaparo se sekgethwa, mola moprista a eme kua kgorong le banna bale ba makgolo a a selelago ba ba itlhamilego.

18 Ge banna bale ba tsena ka ngwakong wa Mika mme ba tšea dilo tšela tša gagwe tše kgethwa, moprista a ba botšiša a re: “A le dirang?”

19 Bona ba re: “Homola! Se hlwe o bolela! Sepela le rena o be moeletši le moprista wa rena. A ga o nyake go ba moprista wa kgoro ka moka ya Israele go ena le gore o be moprista wa lapa la monna o tee?”

20 Seo se ile sa thabiša moprista, ka gona a tšea dilo tšela tše kgethwa a sepela nabo.

21 Ba ile ba retologa ba sepela, bana le diruiwa le tšohle tša bona di etile pele.

22 Ba be ba šetše ba le kgole le lapa leo ge Mika a bitša baagišani ba gagwe gore ba ye ntweng le yena. Ba ile ba swara banna bale ba Dane tseleng

23 gomme ba ba hlabela lešata. Banna ba Dane ba retologa ba botšiša Mika ba re: “A molato ke eng? Ke ka baka lang o rapile lekoko le lekaaka le?”

24 Mika a ba fetola a re: “A le rang ge le re: ‘Molato ke eng?’ Le tšere moprista wa ka le medimo ye ke e dirilego mme la sepela! A nna ke šaletšwe ke eng?”

25 Banna ba Dane ba re: “Go kaone o ikhomolele; go sego bjalo gona o tla ferehla banna ba mme ba go bolaya gotee le ba lapa la gago.”

26 Ge ba seno realo ba sepela. Mika a bona gore ba mo feta ka maatla, ka gona a retologa a ipoelela gae.

27 Ka morago ga ge banna ba Dane ba tšere moprista le dilo tšela tše kgethwa tše Mika a di dirilego, ba ya ba hlasela Laishe, motse wola wa batho ba go se gonone selo ba go se be le borumolane, wo o bego o le molaleng wo go wona go bego go le Bethe-Rehobo. Ba bolaya badudi ba moo mme ba tšhuma motse woo. Gwa se ke gwa ba le yo a ba hlakodišago, ka gobane Laishe e be e le kgole le Sidone mme batho ba gona ba sa dirišane le batho ba bangwe. Banna ba Dane ba ile ba aga motse woo ka lefsa, mme ba dula go wona.

28

29 Ba fetoša leina la wona la Laishe ba re ke Dane, ba o reela rakgolokhukhu wa bona, Dane, morwa wa Jakobo.

30 Banna ba Dane ba hloma modimo wola wa seswantšho gore ba o khunamele, gomme Jonathane, morwa wa Gershome, setlogolo sa Moshe, ya ba moprista wa kgoro ya Dane, mme ditlogolo tša gagwe ya ba baprista ba bona go fihlela batho bao ba išwa bothopša.

31 Modimo wola wa seswantšho wa Mika o ile wa no fela o le moo nako ka moka ya ge Tente ye Modimo a bego a khunamelwa go yona e sa le Shilo.

19

1 Mehleng yeo, pele ga ge nageng ya Israele go eba le kgoši, go be go na le Molefi yo mongwe yo a bego a falaletše kua kgole nageng ya dithaba ya Efraime. O ile a tšea mosetsana kua Betlelehema, nageng ya Juda, gore e be motlabo wa gagwe,

2 fela mosetsana a mo ngala, a boela lapeng la tatagwe kua Betlelehema, mme a dula gona dikgwedi tše nne.

3 Ke moka monna yoo a mo latela go yo mo goketša gore a boele go yena. O ile a tšea mohlanka wa gagwe le dipokolo tše pedi. Mosetsana yoo a tsenya Molefi yola ka ngwakong, gomme ge tatagomosetsana a bona monna yoo, a mo amogela ka lethabo.

4 A phegelela gore a dule, gomme a dula le bona matšatši a mararo. Molefi yo le mosetsana ba be ba eja, ba enwa, ba robala fao.

5 Mosong wa letšatši la bone ba tsoga e sa le bošego mme ba itokišetša go sepela. Fela tatagomosetsana a re go Molefi: “Jaa dijonyana pele. Di tla go lapološa. Ka morago ga moo le ka itshepelela.”

6 Ka gona banna bao ba babedi ba dula fase ba ja, ba nwa mmogo. Ke moo tatagomosetsana a itšego go Molefi: “Hle, robala mo o lale o iketlile.”

7 Molefi a ema a re ke a sepela, eupša tatagomosetsana a mo tutuetša gore a dule, ka gona a robala moo gape.

8 Ya re e sa le bošego mosong wa letšatši la bohlano Molefi a thoma gore ke a itokišetša go sepela, fela tatagomosetsana a re: “Hle, jaa dijo. Ema go fihlela ka merithi.” Ka gona banna bao ba babedi ba ja mmogo.

9 Ge monna yola le motlabo wa gagwe le mohlanka wa gagwe ba thoma gape gore ba a tloga, tatagomosetsana a re: “Bona, letšatši le šetše le ile bjale; lala mo. Leswiswi le tla swara gonabjale; dula mo o iketle. Ka moswane o ka tsogela tseleng wa boela gae.”

10 Eupša monna yola o be a sa nyake go robala moo gape, ka gona yena le motlabo wa gagwe ba wela tsela le mohlanka wa bona le dipokolo tša bona tše pedi tše di saleditšwego. E be e šetše e le mantšiboa ge ba fihla kgauswi le motse wa Jebuse, ke go re Jerusalema, ka gona mohlanka a re go mong wa gagwe: “Hle, a re phamogeng re robaleng mo motseng wo wa Bajebuse.”

11

12 Eupša mong wa gagwe a re: “Re ka se phamogele motseng woo badudi ba wona e sego Baisraele. A re feteng re yeng pejana re yo robala Gibea goba Rama.”

13

14 Ka gona ba sepela ba feta Jebuse ba tšwela pele le leeto la bona. Letšatši le be le dikela ge ba fihla Gibea nageng ya kgoro ya Benjamene.

15 Ba ile ba aroga tsela go yo robala moo. Ba tsena motseng mme ba dula lepatlelong la motse, eupša gwa se be le yo a ba biletšago lapeng la gagwe gore ba robale gona.

16 Ge ba sa le moo gwa rotoga mokgalabje yo mongwe yo a bego a tšo hlwa mašemong. Motho yoo ka setlogo e be e le wa naga ya dithaba ya Efraime, fela bjale a falaletše mo Gibea. Batho ba bangwe moo e be e le ba kgoro ya Benjamene.

17 Mokgalabje yoo o ile a bona mosepedi yola moo kgorong ya motse gomme a mmotšiša a re: “A o tšwa kae? O ya kae?”

18 Molefi yoo a mo fetola a re: “Re be re ile kua Betlelehema, nageng ya Juda, mme bjale re tseleng ya go ya gae kua kgole nageng ya dithaba ya Efraime. Ga go yo a re filego marobalo lapeng la gagwe,

19 le ge re itshwaretše ditlhaka le bjang bja dipokolo tša rena; re swere le senkgwa le beine tše di lekanego nna le motlabo wa ka le mohlanka wa ka. Re na le tšohle tše re di nyakago.”

20 Mokgalabje yoo a re: “A re yeng lapeng la ka. Ke tla le fa se le ka se hlokago; le se lale mo lepatlelong la motse.”

21 Ka gona a ba iša ga gagwe, a fepa dipokolo tša bona. Ba re go hlapa maoto ba ja, ba nwa.

22 Ba rile ba sa iketlile gwa tšwelela banna ba dihlola, ba dikanetša ngwako, gomme ba thoma go opaopa lemating. Ba re go mokgalabje yola: “Ntšha monna yola a tlilego nago mo gae. Re nyaka go mo robala!”

23 Fela mokgalabje yola a tšwela ntle gomme a re go bona: “Aowa, banna ba gešo! Hle, se direng taba ya bohlola ka mokgwa wo! Monna yo ke moeng wa ka.

24 Bonang mo! Motlabo wa gagwe šo, le morwedi wa ka yo a sego a ka a robala le monna šo. Ereng ke le ntšhetše bona gonabjale, le robale bona, mme le direng ka bona se le se ratago. Fela monna yo le se ke la mo dira taba yeo ya bohlola.”

25 Eupša banna bao ba se ke ba mo theetša. Ka gona Molefi a swara motlabo yola wa gagwe a mo ntšhetša ntle go bona. Ba mo kata, ba dira ka yena se ba se ratago bošego ka moka, mme ba mo lesa ge go esa.

26 Ka mahube mosadi yola a tla a wela lemating la ngwako wa mokgalabje yola, ka moo monna wa gagwe a bego a le ka gona. O be a sa le moo ge letšatši le hlaba.

27 Ge monna wa gagwe a tsoga mosong woo mme a bula lemati gore a wele tsela, a hwetša motlabo yola wa gagwe a rapaletše pele ga ngwako, diatla tša gagwe di obeletše lemati.

28 A re: “Tsoga, re sepele.” Eupša gwa hlokega karabo. Ka gona a tšea mohu yoo a mo nametša pokolo gomme a swara leeto la gagwe la go ya gae.

29 Ge a fihla, a tsena ka ngwakong, a tšea thipa. A tšea setopo sela sa motlabo wa gagwe a se ripaganya diripa tše lesome le tše pedi, gomme a romela seripa kgorong ye nngwe le ye nngwe ya Israele.

30 Yo mongwe le yo mongwe yo a di bonego o ile a re: “Ga se ra ka ra kwa taba ya mohuta wo! Ga se gwa ka gwa direga taba ye e swanago le ye go tloga mola Baisraele ba tlogago Egepeta. Naganang ka taba ye, le bolele se re ka se dirago.”

20

1 Baisraele ka moka, go tloga Dane go fihla Beresheba, le go tloga nageng ya Gileade, ba ile ba emaema. Ba bokana pele ga Morena kua Mitsepa ka pelo e tee.

2 Baetapele ba dikgoro ka moka tša Israele ba be ba le gona moo kgobokanong ye ya setšhaba sa Modimo, gomme go be go na le bahlabani ba go sepela ka maoto ba dikete tše makgolo a mane.

3 Babenjamene ba kwa gore Baisraele ba bangwe ba bokane kua Mitsepa. Baisraele ba re: “Re laodišetšeng tša tiragalo ye mpe ye.”

4 Molefi yola motlabo wa gagwe a bolailwego a re: “Nna le motlabo wa ka re ile ra fihla Gibea, nageng ya Benjamene, ra lala gona.

5 Bošego banna ba Gibea ba tla ba ntlhasela, gomme ba dikanetša ngwako. Ba be ba ikemišeditše go mpolaya; bakeng sa go mpolaya ba kata motlabo wa ka, mme a hwa.

6 Ke ile ka tšea setopo sa gagwe, ka se ripaganya, gomme ka romela seripa kgorong ye nngwe le ye nngwe ya Israele. Batho bao ba dirile taba ye mpe ya bohlola mo nageng ya Israele.

7 Bjale ge bohle le kgobokane mo lena Baisraele, rerišanang ka taba ye le kwane.”

8 Setšhaba ka moka sa emelela mmogo sa re: “Go se be le o tee wa rena yo a yago gae, e ka ba mošašeng goba ka ngwakong.

9 Sese se re tlago se dira motse wa Gibea: Re tla dira matengwa a go kgetha batho ba ba tlago hlasela Gibea.

10 Monna o tee go ba lesome mo nageng ya Israele o tla swarela madira dijo, mme ba bangwe bona ba tla ya ba otla Gibea ka baka la taba ye mpe ye ba e dirilego mo Israele.”

11 Ka gona banna ka moka ba Israele ba bokana ka morero o tee – go hlasela motse woo.

12 Dikgoro tša Baisraele tša roma batseta nageng ka moka ya kgoro ya Benjamene gore ba re go bona: “Ke molato mang wo le o obilego wo?

13 Bjale ge, re gafeleng dihlola tšeo tša Gibea gore re tle re di bolaye mme re tloše bobe bjo mo Israele.” Eupša Babenjamene ba se ke ba theetša Baisraelekabona.

14 Ba ile ba tšwa metseng yohle ya Benjamene ba tla Gibea go tlo lwa le dikgoro tše dingwe ka moka tša Israele.

15 Tšatšing leo ba rapa bahlabani ba dikete tše masome a mabedi a metšo ye e selelago metseng ya bona. Ntle le bao, baagi ba Gibea ba kgobokanya banna ba ba kgethilwego ba makgolo a a šupago bao ba bego ba šomiša matsogo a nngele. Yo mongwe le yo mongwe wa bona o be a kgona go foša leswika ka seragamabje a itia kgomo lenaka gomme a ka se tsoge a le phošitše.

16

17 Baisraele ba bangwe bona ba rapa bahlabani ba ba hlahlilwego ba dikete tše makgolo a mane.

18 Baisraele ba ile ba ya felo ga tirelo kua Bethele, gomme fao ba botšiša Modimo ba re: “A ke kgoro efe ye e swanetšego go hlasela Babenjamene pele?” Morena a ba fetola a re: “Ke kgoro ya Juda.”

19 Ka gona Baisraele ba tšwa dira mosong wa le le latelago, gomme ba hloma mešaša kgauswi le motse wa Gibea.

20 Ge ba yo hlasela madira a Benjamene, ba ile ba beakanya bahlabani gabotse go lebana le motse.

21 Madira a Benjamene a tšwa motseng, mme tšatši leo ba bolaya bahlabani ba Baisraele ba dikete tše masome a mabedi a metšo ye mebedi.

22 Ke moo Baisraele ba ilego felo ga tirelo mme ba lla pele ga Morena go fihlela mantšiboa. Ba mmotšiša ba re: “A re swanetše go yo lwa le bomorwarragorena Babenjamene gape?” Morena a ba fetola a re: “Ee.” Ka gona madira a Baisraele a ba le mafolofolo, gomme ba bea bahlabani ba bona gabotse gona mola ba bego ba ba beile maabane a ntshe.

23

24 Ba yo hlasela madira a Babenjamene lekga la bobedi.

25 Le ka lekga le Babenjamene ba tšwa Gibea gomme tšatši leo ba bolaya bahlabani ba Baisraele ba ba hlahlilwego ba dikete tše lesome le tše seswai.

26 Ke moo Baisraele – setšhaba ka moka – ba ilego Bethele, mme ba fihla ba lla. Ba dula moo pele ga Morena ba ikonne dijo go fihlela mantšiboa. Ba dira dihlabelo tša kagišano le tša go tšhungwa ka moka pele ga Morena.

27 Polokelo ya Kgwerano ya Modimo e be e dula moo Bethele mehleng yeo, gomme e hlokometšwe ke Finease, morwa wa Eleasara, Eleasara morwa wa Arone. Setšhaba se ile sa botšiša Morena sa re: “Na re tšwe dira gape re yo lwa le bomorwarragorena, Babenjamene, goba re lese?” Morena a ba fetola a re: “Tšwaang dira. Ka moswane ke tla ba gafela diatleng tša lena.”

28

29 Ka gona Baisraele ba bea balaledi go dikologa Gibea.

30 Ka lekga le la boraro, ge ba etla go lwa le Babenjamene, ba bea bahlabani ba bona go lebana le Gibea, bjalo ka makgeng a pele.

31 Babenjamene ba tšwa go tlo lwa, gomme ba išwa kgole le motse. Bjalo ka maloba ba ile ba thoma go bolaya Baisraele ba bangwe molaleng, tseleng ya go ya Bethele le tseleng ya go ya Gibea. Ba bolaya Baisraele ba e ka bago ba masome a mararo.

32 Babenjamene ba re: “Re ba fentše bjalo ka maloba.” Baisraele ba be ba kwane gore ba katakate gore ba ba tloše motseng ba ba iše kua ditseleng.

33 Ka gona, ge bontši bja madira a Baisraele bo gomela morago mme bo ipopa gape kua Baale-Tamare, banna bale ba bego ba dikaneditše Gibea ba rutlologa mo ba bego ba laletše ntshe mola molaleng wa motse.

34 Banna ba dikete tše lesome bao ba hlaotšwego go Baisraele ka moka ba hlasela Gibea, gomme ntwa ya ba ye šoro. Babenjamene ba be ba sa lemoge gore ba batametše go fedišwa.

35 Morena a gafela Babenjamene diatleng tša Baisraele. Tšatšing leo Baisraele ba bolaya manaba a dikete tše masome a mabedi le tše tlhano le lekgolo,

36 gomme Babenjamene ba lemoga gore ba fentšwe. Bontši bja madira a Baisraele bo ile bja boela morago ka gobane bo be bo tshephile banna ba ba bego ba laletše go dikologa Gibea.

37 Banna bao ba ile ba kganyelela Gibea ka bjako; ba bolaya yo mongwe le yo mongwe fao.

38 Bontši bja madira a Baisraele le banna bale ba bego ba laletše ba be ba kwane ka sešupo. Ge ba bona leru le legolo la muši le kuelela motseng,

39 Baisraele bale ba bego ba le kua go lwewago gona ba be ba swanetše go retologa. Ka nako yeo Babenjamene ba be ba šetše ba bolaile Baisraele bale ba masome a mararo. Ka pelong ba be ba re: “Ruri, re tloga re ba fentše bjalo ka maloba.”

40 Gwa napa gwa bonagala sešupo sela; leru la muši la thoma go kuelelela godimo le etšwa motseng. Babenjamene ba lebelela morago, gomme ba makala ge ba bona motse ka moka o lauma kgabo ya mollo.

41 Ke mo Baisraele ba retologilego, gomme Babenjamene ba thoma go tlalelwa ka gobane ba ile ba lemoga gore ba kgauswi le go fedišwa.

42 Ba tšhaba Baisraele ba leba lešokeng, eupša ba se ke ba phologa. Ba gakanega gare ga bontši bja madira le banna bale ba bego ba etšwa motseng, gomme ba fedišwa.

43 Baisraele ba dikanetša manaba a bona, gomme ba ba rakediša go tloga moo ba bego ba khuditše gona go ba go yo fihla ka bohlabela bja Gibea, ba tšama ba ba bolaya.

44 Go ile gwa bolawa bahlabani ba Babenjamene ba dikete tše lesome le tše seswai, bohle e le bahlabani ba bagale.

45 Ba bangwe ba retologa ba tšhabela lešokeng kua letlapeng la Rimone. Ditseleng tše kgolo go ile gwa bolawa ba dikete tše tlhano ba bona. Baisraele ba rakediša ba ba šetšego go yo fihla Gidomo, ba bolaya ba dikete tše pedi.

46 Babenjamene ba ba bolailwego mohlang woo e bile ba dikete tše masome a mabedi le tše tlhano, ka moka ga bona e le bahlabani ba bogale.

47 Fela banna ba makgolo a a selelago ba ile ba kgona go tšhabela lešokeng letlapeng la Rimone, gomme ba dula moo dikgwedi tše nne.

48 Baisraele ba boa ba hlasela Babenjamene bale ba bangwe, gomme ba bolaya se sengwe le se sengwe se ba se hwetšago – batho, gotee le diruiwa. Ba tšhuma motse wo mongwe le wo mongwe moo tikologong yeo.

21

1 Mola Baisraele ba be ba bokane kua Mitsepa ba ile ba enela Morena ba re: “Ga go le o tee wa rena yo a tlago dumelela Mobenjamene go nyala morwedi wa gagwe.”

2 Setšhaba sa Israele sa ya Bethele gomme sa dula fao pele ga Modimo go fihlela mantšiboa. Ba hlaboša mantšu ba lla gabohloko ba re:

3 “Morena Modimo wa Israele, ke ka baka lang taba ye e diregile, ge kgoro ya Benjamene e nyaka go timelela mo Israele?”

4 Ka le le latelago setšhaba sa tsogela go aga aletare moo, sa dira dihlabelo tša kagišano le tša go tšhungwa ka moka.

5 Ba botšišana ba re: “Mo go dikgoro ka moka tša Israele ke ofe yo a ilego a se ye kopanong pele ga Morena kua Mitsepa?” Ba be ba enne ba tiišitše gore yo a bego a se a ya Mitsepa o tla bolawa.

6 Setšhaba sa Israele se ile sa šokela bomorwarragosona Babenjamene, gomme sa re: “Lehono Baisraele ba lahlegetšwe ke ye nngwe ya dikgoro tša bona.

7 Re tla dira eng gore banna ba Benjamene ba ba šetšego re ba hweletše basadi? Ke rena re enetšego Morena gore re ka se ba fe barwedi ba rena.”

8 Ge ba botšišana ge eba go na le yo mongwe wa dikgoro tša Israele yo a ilego a se ke a ya kopanong yela ya kua Mitsepa, ba ile ba lemoga gore ga go le o tee wa Jabeshe kua Gileade yo a bego a ile;

9 ge go bitšwa madira ka maina ga go le o tee wa Jabeshe yo a ilego a araba.

10 Ka gona kopano yeo ya roma banna ba dikete tše lesome le tše pedi ba bogale ba yona mme ya ba laela ya re: “Sepelang le yo bolaya badudi bohle ba kua Jabeshe, gammogo le basadi le bana.

11 Le bolayeng banna le bašemane ka moka, le mosadi yo mongwe le yo mongwe yo a kilego a robala le monna.”

12 Gare ga batho ba Jabeshe ba ile ba hwetša makgarebe a makgolo a mane a a sego a ka a robala le banna, ka gona ba ba tliša mešašeng kua Shilo, motse wo o lego nageng ya Kanana.

13 Ke moka kopano ya roma batseta go Babenjamene ba ba bego ba le letlapeng la Rimone, gomme ba ba begela gore ba fediša ntwa.

14 Babenjamene ba ile ba boa, gomme Baisraele ba bangwe ba ba fa basetsana bale ba Jabeshe bao ba bego ba se ba ba bolaya. Eupša ba be ba sa ba lekane.

15 Setšhaba sa šokela Babenjamene ka gobane Morena o be a sentše seboka sa dikgoro tša Israele.

16 Ka gona baetapele ba kopano yeo ba re: “Basadi ka moka kgorong ya Benjamene ba bolailwe. Re ka dirang go hweletša banna ba ba šetšego basadi?

17 Baisraele ga se ba swanela go lahlegelwa ke ye nngwe ya dikgoro tša bona tše lesome le tše pedi. Re swanetše go loga maano a gore kgoro ya Benjamene e fele e phela,

18 eupša re ka se ba dumelele gore ba nyale barwedi ba rena, ka gobane re rogakile yo mongwe le yo mongwe wa rena yo a dumelelago Mobenjamene go nyala yo mongwe wa barwedi ba gagwe.”

19 Ke moka ba re: “Bonang, ngwaga ka ngwaga go na le monyanya wa Morena kua Shilo.” Shilo e ka leboa la Bethele, ka borwa bja Lebona, ka bohlabela bja tsela ye e lego gare ga Bethele le Shekeme.

20 Ba ile ba re go Babenjamene: “Sepelang le yo lalela kua dirapeng tša merara

21 mme le ntšhe mahlo dinameng. Ge basetsana ba Shilo ba etšwa go tlo bina nakong ya monyanya, le tsupologeng dirapeng tša merara. Yo mongwe le yo mongwe wa lena a ithopele mosadi go basetsana bao, gomme a boele naye nageng ya Benjamene.

22 Ge botatagobona goba dikgaetšedi tša bona ba ka tla go lena ba belaela, le re go bona: ‘Hle, re leseng re duleng nabo, ka gobane ga se ra ba tšea go lena ntweng gore e be basadi ba rena. Gomme ka ge le se la re fa bona, ga le na le molato wa go tshela keno yela ya lena.’ ”

23 Babenjamene ba dira bjalo; yo mongwe le yo mongwe wa bona a ikgethela mosadi go basetsana ba ba bego ba bina kua Shilo gomme a mo tšhabiša. Ke gona ba boetšego nageng ya bona, ba tsošološa metse ya bona, mme ba dula moo.

24 Ka yona nako yeo Baisraele ba bangwe le bona ba tloga, gomme monna yo mongwe le yo mongwe a ipoelela kgorong ya gabo, le lapeng la gagwe, karolong ye a e abetšwego ya naga.

25 Go be go se kgoši mo Israele mehleng yeo. Yo mongwe le yo mongwe o be a dira boithatelo.