1

1 Šea maina a barwa ba Jakobo bao ba ilego ba ya le yena Egepeta, yo mongwe le yo mongwe le lapa la gagwe:

2 Rubene, Simeone, Lefi, Juda,

3 Isakara, Sebulone, Benjamene,

4 Dane, Naftali, Gade le Asere.

5 Batho ka moka ba leloko la Jakobo ka madi e be e le ba masome a a šupago; Josefa, morwagwe, yena o be a šetše a le Egepeta.

6 Josefa le bomorwarragwe ka moka le batho ka moka ba mehleng yeo ba ile ba hwa.

7 Fela Baisraele, ditlogolo tša Jakobo, ba ba le thari ba ata kudu, ba ba le maatla gagolo mme ba enela, ba tlala naga ya Egepeta.

8 Ka morago ga lebaka gwa bewa kgoši ye mpsha Egepeta ye e bego e sa tsebe selo ka Josefa.

9 Ya re go batho ba yona: “Bonang! Baisraele ba ba ata kudu, ba ba le maatla go re feta.

10 Ge ntwa e ka tsoga ba ka ema le manaba, ba lwa le rena mme ba tšhaba nageng ye. A re logeng maano gore ba se hlwe ba ata go ya pele.”

11 Ka fao Baegepeta ba beela Baisraele bahlapetši ba go ba šomiša sekgoba, gore ba ba fetše maatla ka go ba diriša mešomo ye boima. Baisraele ba agela kgoši metse ye megolo ya polokelo ya Pitome le Ramsese.

12 Eupša ge Baegepeta ba gatelela Baisraele kudu, ya ba moo Baisraele ba atago go fetišiša, ba tlala naga moo e lego gore Baegepeta ba ile ba thoma go tlalelwa.

13 Ba napa ba gapeletša Baisraele bokgoba ka sehlogo;

14 ba ba galakišetša bophelo ka go ba gapeletša mediro ye boima ya maraga le ditena le mediro ka moka ya mašemong ka sehlogo se segolo.

15 Bjale kgoši ya Egepeta ya bolela le babelegiši ba basadi ba Baheberu; leina la yo mongwe e be e le Shifra, la yo mongwe e le Pua.

16 A re go bona: “Le hlokomeleng ge le belegiša basadi ba Baheberu; ge le hwetša leseana e le mošemane le le bolaye, fela ge le hwetša e le mosetsana le le lese le phele.”

17 Fela babelegiši ba be ba boifa Modimo mme ba se ke ba dira ka moo kgoši a ba laetšego, eupša ba lesa bašemane ba phela.

18 Ka gona kgoši a bitša babelegiši a re go bona: “Le direlang taba ye? Le reng le lesa bašemane ba phela?”

19 Bona ba fetola kgoši ba re: “Basadi ba Baheberu ga ba swane le basadi ba Baegepeta; ba Baheberu ba belega sesolo, mme pele mmelegiši a fihla go bona ba be ba šetše ba belege.”

20 Ka ge babelegiši ba be ba boifa Modimo, Modimo a ba fa bana. Gomme Baisraele ba fela ba ata ba eba le maatla kudu.

21

22 Ke moo kgoši a laetšego setšhaba sa gagwe ka moka a re: “Mošemanyana yo mongwe le yo mongwe wa Moheberu yo a belegwago le mo lahlele ka nokeng ya Naele, fela banenyana le ba lese ba phele.”

2

1 Monna yo mongwe wa kgoro ya Lefi o ile a nyala mosadi kgorong ya gabo ya Lefi.

2 Gomme mosadi yoo a belega morwa; ge a bona leseana le tloga le kgahliša, a le uta dikgwedi tše tharo.

3 Mola a sa hlwe a kgona go ka mo uta, a tšea sešegwana sa mahlaka a se botela ka borokhu le moti gore meetse a se ke a tsena. A robatša leseana ka sešegwaneng, a le bea ka gare ga lehlakanoka lešing la noka ya Naele.

4 Kgaetšedi ya leseana ya hlapetša e le kgojana go bona se se ka le hlagelago.

5 Morwedi wa kgoši a theogela nokeng go yo hlapa, mola bahlokomedi ba gagwe ba makgarebe ba itshepelela khwiting ya noka. Ge a re gadi a bona sešegwana ka gare ga lehlakanoka, gomme a roma mohlankedi wa gagwe wa mosetsana go yo mo tšeela sona.

6 Morwedi wa kgoši a se khurumolla, a hwetša lesea, lesogana le itelela! A le kwela bohloko a re: “Etse ruri yo ke yo mongwe wa bana ba Baheberu!”

7 Ke moo kgaetšedi ya lesea a kgopetšego morwedi wa kgoši a re: “A nka se ye ke go biletša mosadi wa motswetši wa Moheberu gore a tle a go antšhetše lesea le?”

8 Morwedi wa kgoši a re go yena: “Sepela, hle!” Ke gona mosetsana a tlogilego a yo bitša yola mmagolesea.

9 Morwedi wa kgoši a botša mosadi yoo a re: “Tšea lesea le o nkantšhetše lona, mme nna ke tla go lefa.” Ka fao mosadi yoo a tšea lesea a le antšha.

10 Ge ngwana a tshwele, a mo iša go morwedi wa kgoši, yena a mo dira morwa wa gagwe. Gomme morwedi wa kgoši a mo rea leina la Moshe ka ge a be a re: “Ke ka gobane ke mo ntšhitše meetseng.”

11 Mola Moshe a godile, o ile a tšwa a ya go batho ba gabo mme a bona ka moo ba bego ba gapeletšwa mešomo ye boima ka gona. A bona Moegepeta a itia Moheberu wa gabo o šoro.

12 A gaša mahlo thoko tšohle, mme ge a bona a sa bonwe ke motho, a bolaya Moegepeta, a mo epela lešabašabeng.

13 Ge a eya gape ka letšatši le le latelago, a makala a hwetša banna ba babedi ba Baheberu ba elwa. A re go yoo a nago le phošo: “A o itielang Moheberu wa geno?”

14 Mme yoo a mo fetola a re: “Ke mang a go beilego mmuši le moahlodi wa rena? A o ikemišeditše go mpolaya bjalo ka ge o bolaile Moegepeta?” Ke moo Moshe a tšhogilego mme a kgotsa a re: “Kganthe taba yela e a tsebja!”

15 Ya re ge kgoši a ekwa taba ye, a nyaka gore Moshe a bolawe, eupša Moshe a tšhaba a yo dula nageng ya Midiane. Moprista wa Midiane o be a na le barwedi ba ba šupago. Ka letšatši le lengwe ge Moshe a dutše sedibeng, barwedi ba moprista ba tla fao go gelela meetse le go tlatša magopo gore ba noše dihuswane tša tatagobona.

16

17 Fela badiši ba bangwe ba tla ba ba raka; eupša Moshe a emelela, a ba thuša, a noša dihuswane tša bona.

18 Ge ba boela go Reuele, tatagobona, yena a ba botšiša a re: “Go tlile bjang gore le goroše e sa le ka pela lehono?”

19 Bona ba mo fetola ba re: “Moegepeta yo mongwe o re namoletše diatleng tša badiši, a ba a re gelelela meetse a noša dihuswane.”

20 Tatagobona a ba botšiša a re: “A bjale o kae? Le be le reng le mo tlogela? Sepelang le yo mmitša, le tle le mo fe tša go ja.”

21 Moshe a dumela go dula ka ga Jetro, gomme yena a mo nyadiša Tsipora, morwedi wa gagwe.

22 Tsipora a belegela Moshe morwa, gomme Moshe a mo rea leina la Gershome, ka gobane a be a re: “Ke nna mofaladi nageng e šele.”

23 Ka morago ga mengwaga kgoši ya Egepeta ya hwa. Baisraele bona ba fela ba tsetla bokgobeng, ba lla sello se bohloko ba tsoma thušo. Sello sa bona sa rotogela go Modimo.

24 Modimo a kwa metsetlo ya bona, mme a gopola kgwerano ya gagwe le Abrahama le Isaka le Jakobo.

25 A bona bokgoba bja Baisraele mme a ba šokela.

3

1 Ka letšatši le lengwe Moshe o be a dišitše dihuswane tša ratswalagwe Jetro, moprista wa Midiane. O be a fudišetša mohlape go ya bosobela lešokeng, a ba a fihla Horebe, thabeng ya Modimo.

2 Gona moo morongwa wa Morena a iponagatša go yena ka kgabo ya mollo e lauma e etšwa gare ga mošwana. Ya re ge a lebelediša, a tlabega a bona mošwana o tuka mollo eupša o sa swe.

3 Moshe a re: “Anke ke batamele ke bontšhiše semaka se: E reng mošwana o sa swe?”

4 Ge Modimo a bona Moshe a batamela, a mmitša a le gare ga mošwana a re: “Moshe, Moshe!” Moshe a araba a re: “Ke nna e!”

5 Modimo a re: “O se ke wa batamela mo. Rola dieta tša gago gobane mo o emego gona ke felo mo gokgethwa.

6 Ke nna Modimo wa borakgolokhukhu ba gago, Modimo wa Abrahama le Isaka le Jakobo.” Moshe a ipipa sefahlego ka gobane o be a tšhaba go lebelela Modimo.

7 Ke moo Modimo a boletšego a re: “Ke bone gabotse ka moo setšhaba sa ka se tlaišwago ka gona kua Egepeta; ke kwele ba golola ba llela go hlakodišwa diatleng tša bahlapetši ba go ba šomiša sekgoba. Ke tseba mohlako wa bona ka moka.

8 Ke fologetše go tlo ba hlakodiša diatleng tša Baegepeta le go ba ntšha Egepeta go ba iša nageng ye e nonnego ye e nabilego. Ke naga ya mokhora le monono yeo bjale e dulwago ke Bakanana le Bahete le Baamore le Baperise le Bahibe le Bajebuse.

9 Ke kwele sello sa setšhaba sa ka, gomme ke bona ka moo Baegepeta ba ba gatelelago ka gona.

10 Bjale ge, ke go roma go kgoši ya Egepeta gore o tle o ete setšhaba sa ka pele o se ntšhe nageng yeo.”

11 Moshe a botšiša Modimo a re: “Ke nna mang nka yago go kgoši le gona ka ntšha Baisraele Egepeta?”

12 Modimo a mo fetola a re: “Ke tla ba le wena. E tla re ge o ntšhitše Baisraele nageng ya Egepeta, la tla la nkhunamela mo thabeng ye, ke moo o tlago lemoga gore o be o rongwa ke nna.”

13 Moshe a mo araba a re: “Ge ke fihla go Baisraele ke ba botša ke re: ‘Modimo wa borakgolokhukhu ba lena o nthomile go lena,’ ba tla mpotšiša ba re: ‘Leina la gagwe ke mang?’ Ke ba botše ke reng?”

14 Modimo a re: “Ke nna yo ke lego yena.” A tiišetša a re: “O ba botše o re: ‘KE NNA o nthomile go lena.’

15 O tsebiše Baisraele gore nna, Morena, Modimo wa borakgolokhukhu ba bona, Modimo wa Abrahama le Isaka le Jakobo, ke go romile go bona. Le ke leina la ka go ya go sa felego; ba meloko ka moka ya ka moso ba tla mpitša ka lona leina le.

16 Eya o rape pitšo ya bagolo ba Baisraele o ba botše gore nna, Morena, Modimo wa borakgolokhukhu ba bona, Modimo wa Abrahama le Isaka le Jakobo, ke iponagaditše go wena, gomme ke go laetše gore o ba botše o re: ‘Ke be ke le etše hloko, gomme ka bona tše Baegepeta ba le dirago tšona.

17 Ke ikemišeditše go le ntšha Egepeta, nageng ye le tlaišwago go yona, ka le iša nageng ya mokhora le monono, nageng ya Bakanana, Bahete, Baamore, Baperise, Bahibe le Bajebuse.’

18 “Setšhaba sa ka se tla theeletša se o se bolelago. O ye le bagolo ba Baisraele go kgoši ya Egepeta, le fihle le mmotše le re: ‘Morena, Modimo wa Baheberu, o gahlane le rena; ka gona, re dumelele re sepele leeto la matšatši a mararo re tšwele lešokeng re yo direla Morena Modimo wa rena dihlabelo.’

19 Fela nna ke a tseba gore kgoši ya Egepeta e ka se le dumelele go ya, ka ntle le ge e ka gapeletšwa.

20 Ka gona ke tla otlolla letsogo la ka, ka otla Egepeta ka mehlolo ye ke tlago e dira moo. Ka morago ga fao kgoši ya Egepeta e tla le lesa la sepela.

21 “Ke tla dira gore Baisraele ba hwetše botho go Baegepeta, gore e tle e re ge setšhaba sa ka se huduga, se se tloge se le fela.

22 “Mosadi yo mongwe le yo mongwe wa Moisraele o tla ya go moagišani wa gagwe wa Moegepeta, le go mosadi yo mongwe le yo mongwe wa Moegepeta yo a dulago le yena ka lapeng, a mo kgopela diaparo le dikgabišo tša gauta le tša silibera. Baisraele ba tla di apeša barwa le barwedi ba bona, ya ba ge ba hula Baegepeta.”

4

1 Moshe a mo fetola a re: “Ge Baisraele ba ka se nkgolwe gomme ba gana go kwa tše ke ba botšago, ke tla reng ge ba ka re Morena ga se a iponagatša go nna?”

2 Morena a botšiša Moshe a re: “Ka seatleng o swereng?” Moshe a mo fetola a re: “Ke swere lepara.”

3 Morena a re: “Le lahlele fase.” Ge Moshe a lahlela lepara lela fase, la fetoga noga, mme a tsaroga.

4 Ke moka Morena a laela Moshe a re: “Otlolla letsogo o e sware ka mosela.” Moshe a hlaeletša letsogo a e swara, mme noga ya fetoga lepara.

5 Morena a re: “O dire sona se go Baisraele go ba kgodiša gore Morena, Modimo wa borakgolokhukhu ba bona, Modimo wa Abrahama le Isaka le Jakobo, o iponagaditše go wena.”

6 Morena a bolela le Moshe gape a re: “Anke o tsenye seatla ka seaparong kgareng.” Moshe a se tsenya, mme ge a se ntšha, a tšhoga se pherile se kgamathetše dipue tše tšhweu nke ke lehlwa.

7 Ke mo Morena a itšego go Moshe: “Bušetša seatla ka seaparong kgareng.” A se bušetša, gomme ge a se ntšha gape, a makala se fodile se swana le mmele ka moka.

8 Morena a re: “Ge ba ile ba se ke ba go kgolwa, goba ba se ke ba ušwa pelo ke mohlolo wa pele, wo wa bobedi wona o tla ba kgotsofatša.

9 Ge ba ka fela ba sa go kgolwe le ge o ba diretše mehlolo ye mebedi ye, gomme ba se ke ba kwa seo o se bolelago, o ge meetse nokeng ya Naele o a kgaphetše fa go omilego. Meetse a tla fetoga madi fao.”

10 Moshe a re: “Aowaowa, Mong wa ka, nka se ye. Ga se nke ka ba seboledi, le gonabjale ge o bolela le nna, mohlanka wa gago, ga se ka fetoga seboledi. Ke lešaedi la polelo, ke a gakanega ka itoma diteme.”

11 Morena a re go Moshe: “Ke mang yo a fago motho molomo? Ke mang a dirago motho semuma goba sefoa? Ke mang a mo fago sefahlego goba a mo foufatša? A ga se nna, yena Morena?

12 Bjale sepela; ke tla go thuša go bolela, le gona ke tla go botša se o swanetšego go se bolela.”

13 Eupša Moshe a mo fetola a re: “Aowa hle, Mong wa ka, roma yo mongwe, e sego nna.”

14 Morena a tukela Moshe bogale a re: “A ke re o na le morwarrago Arone, wa Molefi? Ke tseba gore yena o kgona polelo gabotse. Le gonabjale ge ke bolela šole o šetše a le tseleng go go gahlanetša, mme o tla thaba ge a go bona.

15 O boledišane naye o mmotše gore a bolele a reng. Nna ke tla le thuša go bolela, ka ba ka le laetša gore le dire eng.

16 Arone yena o tla go bolelela le setšhaba. E tla ba yena motseta wa gago, gomme wena o tla ba bjalo ka Modimo go yena, wa mmotša gore a bolele eng.

17 Tšea lepara le o le sware; ka lona o tla dira mehlolo.”

18 Moshe o ile a boela go Jetro, ratswalagwe, a re go yena: “Anke o ntumelele ke boele Egepeta ke yo hlola ba gešo le go bona gore na ba sa phela.” Jetro a re: “Tselatšhweu.”

19 Ya re Moshe a sa le Midiane Modimo a re go yena: “Boela Egepeta; bale ba bego ba nyaka go go bolaya ba hwile ka moka.”

20 Ka gona Moshe a tšea mosadi le barwa ba gagwe, a ba nametša pokolo, a wela tsela go ya Egepeta a swere lepara lela Modimo a go mo laela go le swara.

21 Morena a bolela le Moshe a re: “Bjale ka gore o ya Egepeta, o itokišetše go dira mehlolo yela ka moka ke go filego maatla a go e dira pele ga kgoši. Fela nna ke tla thatafatša pelo ya gagwe, mme o tla gana go lesa setšhaba se sepela.

22 Ke moo o swanetšego go tsebiša kgoši gore nna, Morena, ke re: ‘Israele ke morwa wa ka wa leitšibolo.

23 Ke go boditše gore o lese morwa wa ka a sepele gore a yo nkhunamele, eupša wena o ganne. Bjale ke tlilo bolaya morwago wa leitšibolo.’ ”

24 Ya re ge ba le tseleng, felo mo go robalwago gona, Morena a gahlana le Moshe gomme a nyaka go mmolaya.

25 Ke moo Tsipora, mogatšaMoshe, a topilego legakabje a ripa ntlhana ya morotwana wa morwagwe; a tšea ntlhana yeo a kgwatha maoto a Moshe ka yona. Tsipora a re go Moshe: “O mogatšake wa madi.”

26 Ge a realo o be a era lebollo leo. Ka gona Morena a lesa Moshe.

27 Morena o be a rile go Arone: “Sepelela lešokeng o gahlanetše Moshe.” Ke moo Arone a tšwetšego go gahlanetša Moshe thabeng ya Modimo. E rile ge a gahlana naye, a mo atla.

28 Moshe a laodišetša Arone ditaba ka moka tše Morena a mo laetšego tšona ge a mo roma; a mmotša le ka mehlolo yela ka moka Morena a bego a mo laetše go e dira.

29 Moshe le Arone ba sepela ba ya Egepeta, gomme ba rapa pitšo ya bagolo ba Baisraele.

30 Arone a ba laodišetša tšohle tše Morena a di laetšego Moshe, yena a dira mehlolo yela pele ga setšhaba.

31 Ba ile ba kgolwa, gomme ge ba ekwa gore Morena o be a ba etše hloko mme a bona ka moo ba tlaišwago ka gona, ba obama ba rapela.

5

1 Ke gona Moshe le Arone ba ilego go kgoši ya Egepeta ba re go yena: “Morena, Modimo wa Baisraele, o re: ‘Lesa setšhaba sa ka se sepele, gore se ye go ntirela monyanya lešokeng.’ ”

2 Kgoši a ba botšiša a re: “Morena ke mang yo nkago ba ka mo theeletša, ka lesa Baisraele ba sepela? Nna Morena ga ke mo tsebe; ka gona nka se lese setšhaba sa Israele se sepela.”

3 Bona ba re: “Modimo wa Baheberu o ikutolotše go rena. Anke o re dumelele re sepele leeto la matšatši a mararo re tšwele lešokeng go yo direla Morena Modimo wa rena dihlabelo, gore a se tlo re otla ka dinkhu goba ka ntwa.”

4 Kgoši ya re go Moshe le Arone: “Le reng le tlogediša batho modiro wa bona? A makgoba ao a boele modirong!

5 Lena batho tenang le šetše le ntšifetše go feta Baegepeta. Gomme bjale le nyaka go ba lesiša mošomo!”

6 Ka lona letšatši leo kgoši a laela bahlapetši ba go ba šomiša sekgoba ba Baegepeta le dintona tša Baisraele a re:

7 “Le se hlwe le efa batho ditlhaka ge ba dira ditena bjalo ka mehleng, eupša batho bona ka bobona ba itopele ditlhaka.

8 Palo ya ditena yona le ba beele ya go lekana le ya pele, ba se fokoletšwe le ka setena se tee! Ke dibodu, ke ka baka leo ba felago ba ntlhodia ba re ke ba lese ba yo direla Modimo wa bona dihlabelo!

9 Gapeletšang banna ba go šoma go fetiša, le gona le ba swareleleng gore ba se ke ba ba le sebaka sa go theeletša mabarebare a maaka.”

10 Bahlapetši ba go ba šomiša sekgoba le dintona tša Baisraele ba tšwa ba ya go Baisraele ba re: “Kgoši o re a ka se hlwe a le fa ditlhaka.

11 Sepelang le yo itopela tšona mo le ka di hwetšago gona, fela modiro wa lena wona o ka se fokotšwe.”

12 Ka gona batho ba phatlalala le naga ya Egepeta ba tsoma dikutwana go di diriša bjalo ka ditlhaka.

13 Bahlapetši ba go ba šomiša sekgoba ba Baegepeta ba phegelela go ba diriša ditena tše di lekanago le tšela ba bego ba di dira ka letšatši mola ba sa fiwa ditlhaka.

14 Ba itia dintona tša Baisraele tše ba bego ba di beile baokamedi ba bašomi, ba fela ba ba botšiša ba re: “Le reng le šitwa go dira ditena bjalo ka pele?”

15 Dintona tša ba tša ya go kgoši tša mo llela tša re: “O re direlang ka mokgwa wo, rena bahlanka ba gago?

16 Ga re fiwe ditlhaka, eupša re sa laelwa gwa thwe: ‘Dirang ditena!’ Šefa bjale re a otlwa, e le gore molato ke wa batho ba gago.”

17 Kgoši ya ba fetola ya re: “Le dibodu, ga le rate go šoma, ke ka baka leo le nkgopelago gore ke le lese le yo direla Morena wa lena dihlabelo.

18 Tlogang mo le boeleng mošomong! Le ka se ke la fiwa ditlhaka, fela le swanetše go dira ditena tša palo ya mola pele.”

19 Dintona tša lemoga gore bjale gona di wetše bothateng ge di botšwa gore di swanetše go dira ditena tša palo ye e lekanago le ya mola pele letšatši ka letšatši.

20 Ge ba boa ba gahlana le Moshe le Arone bao ba bego ba ba letetše, ba re go bona: “Morena o bone se le se dirilego mme o tla le otla ka ge le dirile gore kgoši le bakgomana ba yona ba re hloye. Le ba buletše tsela ya go re bolaya.”

21 Moshe a napa a itebanya le Modimo gape a re: “Mong wa ka, o reng o hlokofatša setšhaba se? O be o reng o nthomela fa?

22 Go tloga mohlang wola ka go ya go kgoši ke romilwe ke wena, kgoši o napile o hlokofatša setšhaba se. Gomme wena, Morena, ga se wa dira selo go hlakodiša setšhaba sa gago!”

6

1 Ke moo Morena a rilego go Moshe: “Bjale ke gona o tlago bona se ke tlago se dira kgoši. Ke tla mo gapeletša go lesa setšhaba sa ka gore se sepele. Ee, ke tla mo gapeletša go ba raka nageng ya gagwe.”

2 Modimo a re go Moshe: “Ke nna Morena.

3 Ke iponagaditše go Abrahama le Isaka le Jakobo ke le Modimo Ramaatlaohle, fela ga ka itsebiša bona ka leina la ka la Morena.

4 Gape ke dirile kgwerano ya ka le bona, ke ba holofetša naga ya Kanana, naga yeo ba bego ba falaletše go yona.

5 Bjale nna ke kwele metsetlo ya Baisraele bao Baegepeta ba ba dirilego makgoba, gomme ke gopotše kgwerano ya ka.

6 Ka gona botša Baisraele gore ke re go bona: ‘Ke nna Morena; ke tla le ntšha mešomong ye boima, ka le lokolla bokgobeng bja lena go Baegepeta. Ke tla emiša letsogo la ka le le maatla ba welwa ke kotlo ye šoro, gomme lena ka le phološa.

7 Ke tla le dira setšhaba sa ka, mme nna ka ba Modimo wa lena. Le tla tseba gore ke nna Morena Modimo wa lena ge ke le ntšha mešomong ye boima ya Baegepeta.

8 Ke tla le goroša nageng ye ke e enetšego Abrahama le Isaka le Jakobo; ke tla le fa yona ya ba bohwa bja lena. Ke nna Morena.’ ”

9 Moshe o ile a botša Baisraele taba tše, eupša bona ba gana go mo theeletša ka ge ba be ba nolegile moko ka baka la bošoro bja bokgoba.

10 Morena a napa a re go Moshe:

11 “Sepela o botše kgoši ya Egepeta gore a lese Baisraele ba tloge mo nageng ya gagwe.”

12 Fela Moshe a mo fetola a re: “E ka re le Baisraele ba sa ntheeletše, kgoši yena a ntheeletša bjang? Nna polelo e a mpalela.”

13 Morena o laetše Moshe le Arone go ya go Baisraele le go kgoši ya Egepeta gore ba ete Baisraele pele ba ba ntšhe Egepeta.

14 Dihlogo tša malapa a bona ke tše: Rubene, leitšibolo la Jakobo, o bile le barwa ba: Enoko, Palu, Hetserone le Karmi. Bona e bile borakgolokhukhu ba dikgorwana tša Rubene.

15 Simeone yena o bile le barwa ba: Jemuele, Jamine, Ohade, Jakine, Tsohare le Shaulo, morwa wa mosadi wa Mokanana. Bona e bile borakgolokhukhu ba dikgorwana tša Simeone.

16 Lefi yena o bile le barwa ba: Gershone, Kehate le Merari. Bona e bile borakgolokhukhu ba dikgorwana tša Lefi. Lefi o phetše mengwaga ye 137.

17 Gershone o bile le barwa ba: Libni le Shimi, gomme le bona ba bile le magorwanagorwana.

18 Kehate o bile le barwa ba: Amramo, Jitsara, Hebrone le Usiele. Kehate o phetše mengwaga ye 133.

19 Merari o bile le barwa ba: Magli le Mushi. Tše ke tšona dikgorwana tša Lefi le ditlogolo tša ona.

20 Amramo o ile a nyala rakgadiagwe yo a bitšwago Jogobede, gomme yena a mmelegela Arone le Moshe. Amramo o phetše mengwaga ye 137.

21 Jitsara o bile le barwa ba: Korage, Nefege le Sikri.

22 Usiele le yena o bile le barwa ba: Mishaele, Elitsafane le Sitri.

23 Arone o nyetše Elisheba, morwedi wa Aminadaba, kgaetšedi ya Nagshone. Elisheba o mmelegetše Nadaba, Abihu, Eleasara le Ithamara.

24 Korage o bile le barwa ba: Asire, Elkana le Abiasafo; bona e bile borakgolokhukhu ba dikgorwana tša Korage.

25 Eleasara, morwa wa Arone, yena o ile a nyala morwedi yo mongwe wa Putiele, gomme yena a mmelegela Finease. Ba e bile bona dihlogo tša malapa le dikgorwana tša kgoro ya Lefi.

26 Ge e le Moshe le Arone ke bona bao Morena a rilego go bona: “Ntšhang dikgoro tša Baisraele nageng ya Egepeta ka go hlatlamana ga tšona.”

27 Gomme Moshe le Arone e bile bona ba go bolela le kgoši ya Egepeta gore a lokolle Baisraele.

28 Mola Morena a bolela le Moshe nageng ya Egepeta,

29 o ile a re: “Ke nna Morena. Botša kgoši ya Egepeta tšohle tše ke go botšago tšona.”

30 Eupša Moshe a mo fetola a re: “Hle, Morena, o a tseba gore nna polelo e a mpalela; kgoši o tla be a ntheetša a ekwa eng?”

7

1 Morena a re: “Bjale tseba ke tla go dira gore o be bjalo ka Modimo go kgoši, gomme Arone, morwarrago, o tla bolela naye a le bjalo ka moprofeta wa gago.

2 Wena o botše Arone ka moka tše ke go laelago tšona, gomme yena o tla botša kgoši gore a lese Baisraele ba tšwe mo nageng ye.

3 Fela nna ke tla thatafatša pelo ya kgoši, mme a ka se go theeletše, le ge nka atiša mehlolo ya ka mo nageng ya Egepeta. Ke moo ke tlago swara Egepeta ka diatla ka e tlišetša kotlo ye šoro, mme ka ntšha dikgoro tša setšhaba sa ka nageng ye.

4

5 Baegepeta bona ba tla tseba gore ke nna Morena ge ke ba emela ka maoto, mme ke ntšha Baisraele go bona.”

6 Moshe le Arone ba dirile ka mo Morena a ba laetšego ka gona.

7 Moshe o be a na le mengwaga ye masome a seswai, Arone yena a na le ye masome a seswai le metšo ye meraro ge ba bolela le kgoši.

8 Morena o rile go Moshe le Arone:

9 “Ge kgoši a ka re le dire mohlolo, o botše Arone gore a tšee lepara la gagwe a le lahlele fase dinaong tša kgoši, gomme le tla fetoga noga.”

10 Ke gona Moshe le Arone ba ilego go kgoši mme ba dira ka moo Morena a ba laetšego ka gona. Arone a lahlela lepara la gagwe fase pele ga kgoši le bakgomana ba gagwe, mme la fetoga noga.

11 Ke moo kgoši a biditšego dihlalefi le didupe le boramaselamose, mme ka maselamose a bona le bona ba dira bjalo.

12 Yo mongwe le yo mongwe wa bona a lahlela lepara la gagwe fase, mme la fetoga noga. Eupša lepara la Arone la metša a bona.

13 Kgoši a fela a thatafetše pelo, a gana go theeletša Moshe le Arone, gwa ba bjalo ka ge Morena a boletše.

14 Ke moo Morena a rilego go Moshe: “Kgoši e retetše pelo mme e gana go lesa setšhaba se sepela.

15 Sepela o gahlane le yena e sa le ka meso ge a theogela nokeng ya Naele. O tšee lepara la gago lela la go fetoga noga, gomme o mo letele lekoribeng la noka.

16 O re go yena: ‘Morena, Modimo wa Baheberu, o nthomile go go botša gore o lese setšhaba sa gagwe se sepele, gore se yo mo khunamela lešokeng. Fela go fihlela bjale o ganne.

17 Bjale, Morena o re o tla tseba gore yena ke yena mang ka seo a tlago se dira. Šedio ge, ke tlile go itia meetse a noka ye ka lepara le, gomme meetse a tla fetošwa madi.

18 Dihlapi di tla hwa mme noka ya nkga mo e lego gore Baegepeta ba ka se sa kgona go nwa meetse a yona.’ ”

19 Morena a re go Moshe: “Laela Arone gore a tšee lepara la gagwe a le lobalatše ka godimo ga meetse a Egepeta: ka godimo ga dinoka le mekero le megobe ka moka. Meetse ohle a tla fetoga madi, gomme nageng ka moka go tla ba le madi, ešita le magopong le meeteng.”

20 Moshe le Arone ba ile ba dira ka mo Morena a ba laetšego ka gona. Ba le pele ga kgoši le bakgomana Arone a emiša lepara la gagwe a itia meetse a noka, mme meetse ohle a noka a fetoga madi.

21 Dihlapi tša ka nokeng tša hwa, gwa šala go nkga go re phu mo Baegepeta ba ilego ba šitwa go nwa nokeng. Nageng ka moka ya Egepeta gwa ba madi.

22 Eupša boramaselamose ba kgoši le bona ba dira sona seo ka maselamose a bona, pelo ya kgoši ya thatafalela go ya pele. Gwa phethagala le le boletšwego ke Morena, kgoši ya gana go theeletša Moshe le Arone.

23 A napa a retologa a ipoelela mošate, gomme le tšona tšeo tša se mo tsene.

24 Baegepeta ka moka ba epa didiba tša meetse a go nwa lebopong la noka, gobane ba be ba šitwa ke go nwa meetse a ka nokeng.

25 Go ile gwa feta matšatši a a šupago ka morago ga ge Morena a iteile meetse a noka.

26 Ya ba gona Morena a rego go Moshe: “Yaa go kgoši o mmotše gore Morena o re: ‘Lesa setšhaba sa ka se sepele, gore se yo nkhunamele.

27 Ge o gana ke tla otla naga ya gago ka go e tlatša digwegwe.

28 Noka ya Naele e tla re go tlala digwegwe tša ba tša pharuma tša tšwa ka nokeng, tša rotogela ntlong ya mošate, tša tsenelela phapošing ya gago, le godimo ga malao a gago, le nywakong ya bakgomana ba gago le ya setšhaba sa gago, ešita le dibešong le ka dipitšeng.

29 Di tla pharumela godimo ga gago le setšhaba sa gago le bakgomana ba gago ka moka.’ ”

8

1 Morena a re go Moshe: “Botša Arone a phagamiše lepara la gagwe ka godimo ga dinoka le mekero le megobe ka moka, gomme a dire gore digwegwe di rotoge di tlale naga ya Egepeta.”

2 Ke mo Arone a phagamišitšego lepara ka godimo ga meetse ohle, mme digwegwe tša unyologa tša tlala naga.

3 Eupša boramaselamose ba diriša maselamose a bona, mme le bona ba dira gore digwegwe di rotogele nageng.

4 Kgoši ya bitša Moshe le Arone, ya re go bona: “Rapelang Morena gore a tloše digwegwe tše, mme nna ke tla lesa setšhaba gore se sepele se yo direla Morena dihlabelo.”

5 Moshe a mo fetola a re: “Ke tla thabela go go rapelela. Wena bea nako mme ke tla go rapelela, ka rapelela le bakgomana ba gago le setšhaba sa gago gore o ikhutše digwegwe, go se ke gwa šala le se tee nageng ge e se ka nokeng ya Naele.”

6 Kgoši ya mo fetola ya re: “O nthapelele ka moswane.” Moshe a re: “Ke tla dira ka moo o kgopelago, ke moo o tlago tseba gore ga go na le modimo yo a swanago le Morena Modimo wa rena.

7 Wena le bakgomana ba gago le setšhaba sa gago le tla ikhutša digwegwe, gomme go ka se šale le se tee ge e se ka nokeng ya Naele.”

8 Ke moo Moshe le Arone ba tlogilego pele ga kgoši, gomme Moshe a llela Morena gore a tloše digwegwe tšeo a bego a di rometše go kgoši.

9 Morena o ile a dira ka moo Moshe a kgopetšego, gomme digwegwe ka nywakong le malapeng le mašemong tša hwa gai.

10 Baegepeta ba di bokela ya ba dintotomatotoma, naga ya šala e nkga e re hang.

11 Ge kgoši e bona gore digwegwe di hwile, ya retela pelo gape, bjalo ka ge Morena a boletše, gomme ya gana go theeletša Moshe le Arone.

12 Morena a laela Moshe a re: “Botša Arone gore a itie mobu ka lepara la gagwe, gomme lerole nageng ya Egepeta ka moka le tla fetoga menang.”

13 Ke moo Arone a iteilego mobu ka lepara la gagwe, gomme lerole ka moka la naga ya Egepeta la fetoga menang, ya bokanela batho le diphoofolo.

14 Boramaselamose ba leka go diriša maletlana a bona go dira menang, eupša ba palelwa. Menang ya tsenelela mo gohle,

15 boramaselamose ba re go kgoši: “Tše ke ditiro tša Modimo.” Fela pelo ya kgoši ya thatafala bjalo ka ge Morena a boletše, gomme a gana go theeletša Moshe le Arone.

16 Morena a re go Moshe: “Ka la ka moswane o tsogele o yo letela kgoši ge a eya nokeng, gomme o mmotše o re Morena o re: ‘Lesa setšhaba sa ka se sepele, gore se yo nkhunamela.

17 Eupša ge o ka gana se sepela, ke tla go otla ka go go romela diboba, wena le bakgomana ba gago le setšhaba sa gago. Dintlo tša Baegepeta di tla tlala diboba, gomme fase e tla ba legogwa la tšona fela.

18 Fela ke tla šikologa selete sa Goshene mo go dulago setšhaba sa ka, gore kua ntshe go se be le diboba, gore o tle o lemoge gore nna, Morena, ke nna ke šomago nageng ye.

19 Setšhaba sa ka le sa gago nka se di sware go swana. Mohlolo wo o tla direga ka la ka moswane.’ ”

20 Morena a romela metšhitšhi ye megolo ya diboba mošate le mantlong a bakgomana ba mošate. Diboba tša lobiša naga ka moka ya Egepeta.

21 Ke moka kgoši a bitša Moshe le Arone, gomme a re go bona: “Sepelang le ye go direla Modimo wa lena dihlabelo mo nageng ye.”

22 Moshe a mo fetola a re: “Go ka se loke go dira ka mokgwa woo, ka gobane Baegepeta ba tla bona e le bohlola ka diruiwa tše re tlago di hlabela Modimo wa rena. Ge re ka dira dihlabelo ka diruiwa tše di iletšwago ke Baegepeta bona ba re lebeletše, a ba tla se re bolaye ka maswika?

23 Re swanetše go sepela leeto la matšatši a mararo re tšwele lešokeng go direla Morena Modimo wa rena dihlabelo ka moo a re laetšego ka gona.”

24 Kgoši ya re: “Ke tla le lesa la sepela la yo direla Morena Modimo wa lena dihlabelo kua lešokeng, fela le se ke la sepelela kgole kudu. Le nthapeleleng.”

25 Moshe a mo fetola a re: “Gona bjale ge ke seno tloga fa, ke tla rapela Morena gore ka la ka moswane diboba di tlogele kgoši le bakgomana ba yona le setšhaba sa yona. Fela kgoši a se ke a re fora gape ka go thibela setšhaba go ya go direla Morena dihlabelo.”

26 Moshe a tloga pele ga kgoši a ya go rapela,

27 gomme Morena a dira ka moo Moshe a kgopetšego ka gona. Diboba tša tlogela kgoši le bakgomana ba yona le setšhaba sa yona; gwa se šale le seboba se tee!

28 Fela le ka wona mohla woo kgoši o ile a thatafatša pelo, mme a gana gape go lesa setšhaba se sepela.

9

1 Morena a re go Moshe: “Yaa go kgoši o e botše gore Morena, Modimo wa Baheberu, o re: ‘Lesa setšhaba sa ka se sepele, gore se yo nkhunamela.

2 Ge o gana go ba lesa ba sepela, o fela o ba swareletše,

3 ke tla otla diruiwa tša gago ka moka ka bolwetši bjo bošoro: dipere, dipokolo, dikamela, dikgomo le dihuswane tša gago.

4 Nka se sware diruiwa tša Baisraele le tša Baegepeta go swana, mme le se tee seruiwa sa Baisraele se ka se hwe.

5 Nna, Morena, ke beile letšatši la ka moswane gore e be la go phethagatša taba ye.’ ”

6 Ka la ka moswane Morena a dira ka moo a bego a boletše, mme diruiwa ka moka tša Baegepeta tša hwa, eupša mo go tša Baisraele gwa se hwe le e tee.

7 Kgoši ya botšiša ka seo se diregilego, mme ya botšwa gore ga go na le seruiwa se tee sa Baisraele se se hwilego. Eupša a fela a retetše pelo, a gana go lesa setšhaba se sepela.

8 Morena a re go Moshe le Arone: “Gamarang magoswi a mošidi leubelong, gomme Moshe a o gaše moyeng pele ga kgoši.

9 Mošidi o tla tšitlana le naga ya Egepeta bjalo ka lerole, gomme nageng ka moka wa ntšha batho le diphoofolo dišo tše di pherilego.”

10 Ka gona ba gamara mošidi, ba ya ba ema pele ga kgoši. Moshe a gaša mošidi moyeng, gomme mošidi wa tšitlana wa tšama o ntšha batho le diphoofolo dišo tše di pherago.

11 Boramaselamose ba šitwa go tšea kgang le Moshe ka ge le bona ba be ba tšwile dišo bjalo ka Baegepeta ka moka.

12 Fela Morena a thatafatša pelo ya kgoši, gomme kgoši a se ke a theeletša Moshe le Arone, bjalo ka ge Morena a boditše Moshe.

13 Morena a re go Moshe: “Ka la ka moswane goseng o ye o eme pele ga kgoši, o mmotše gore nna, Morena, Modimo wa Baheberu, ke re: ‘Lesa setšhaba sa ka se sepele, gore se yo nkhunamela.

14 Lehono nka se otle bakgomana ba gago le setšhaba sa gago fela, ke tla itia le wena hlogo, gore o tle o tsebe gore ga go yo a swanago le nna lefaseng ka moka.

15 Bjale mola ke be ke ile ka emišetša letsogo la ka go otla wena le setšhaba sa gago ka bolwetši, nkabe ke go feleleditše sa ruri.

16 Fela ke go lesitše wa phela gore ke tle ke go bontšhe maatla a ka, le gore leina la ka le tle le tsebege lefaseng ka moka.

17 Eupša wena o sa ikgogomoša, o gana go lesa setšhaba sa ka sa sepela.

18 Ka la ka moswane ka yona nako ye ke tla neša sefako se se šiišago, seo Egepeta e sa lego e eba gona se sego sa ka sa na.

19 Bjale ntšha taelo ya gore diruiwa tša gago le tšohle tše di lego kua nageng di šireletšwe. Sefako se tla rothotha batho le diphoofolo tše di sego tša šireletšwa nageng, tša hwa ka moka.’ ”

20 Bakgomana ba bangwe ba kgoši ge ba ekwa taba ye ya Morena ba ile ba boifa, ba tliša makgoba a bona le diruiwa tša bona, ba di tšhabišetša ka mantlong mo go šireletšegilego.

21 Ba bangwe bona ba se ke ba šetša tshebotšo ya Morena, ba tlogela makgoba a bona le diruiwa tša bona kgakala.

22 Ke moka Morena a re go Moshe: “Emišetša letsogo la gago leratadimeng, ke gona sefako se tlago na nageng ka moka ya Egepeta; se tla rothotha batho, diphoofolo le dibjalo ka moka mašemong.”

23 Ka gona Moshe a emišetša lepara la gagwe leratadimeng – Morena a romela ledumaedi le sefako, tladi ya ratha fase. Morena a theoša

24 sefako se se šiišago, le dikgadima tša thalaganya. E bile ledimo le le šiišago le Egepeta e sa lego e eba gona e sego ya ka ya le bona.

25 Nageng ka moka ya Egepeta sefako sa rothotha se sengwe le se sengwe se se bego se le kgakala, batho le diphoofolo ka moka. Sa rothotha dibjalo ka moka mašemong, sa roba mehlare ka moka.

26 Selete sa Goshene sona, moo go bego go dula Baisraele, e bile sona se nnoši moo sefako se ilego sa se ne.

27 Kgoši a bitša Moshe le Arone, a re go bona: “Lehono gona ke sentše; Morena ga a na phošo, ba ba nago le phošo ke nna le setšhaba sa ka.

28 Rapelang Morena; ge e le ledumaedi le sefako tšona re di bone go lekane. Ke tla le lesa le sepele; ga le a swanela go hlwa le dutše le rena mo.”

29 Moshe a re go yena: “Ge ke seno tšwa mo motseng wo, ke tla emiša diatla ka rapela Morena. Dikgadima di tla homola, le sefako se tla kgaotša; ke moo o tlago lemoga gore lefase ke la Morena.

30 Fela ke a tseba gore wena le bakgomana ba gago ga se la tšwe le boifa Morena Modimo.”

31 Leokodi le garase di ile tša rothothelwa fase, gobane garase e be ya butšwa gomme leokodi le khukhuša.

32 Ge e le korong yona e ile ya se ke ya senyega, ka gobane e butšwetša morago.

33 Moshe a tloga go kgoši, a tšwa motseng, a napa a emiša diatla a rapela Morena. Dikgadima le sefako tša kgaotša, le pula ya khula.

34 Ge kgoši e bona go khudile ya senya gapegape. A retela pelo, yena le bakgomana ba gagwe.

35 Kgoši a thatafatša pelo, a gana go lesa Baisraele ba sepela, bjalo ka ge Morena a boletše ka Moshe.

10

1 Morena a re go Moshe: “Eya go kgoši, gobane ke nna ke mo reteditšego pelo, yena le bakgomana ba gagwe, gore ke tle ke dire mehlolo ye ya ka gare ga bona,

2 le gore wena o tle o kgone go botša bana ba gago le ditlogolo ka moo ke dirilego Baegepeta diebela ge ke dira mehlolo. Lena ka moka le tla tseba gore ke nna Morena.”

3 Ka gona Moshe le Arone ba ya go kgoši, ba fihla ba re go yena: “Morena, Modimo wa Baheberu, o re: ‘O tla gana go fihla neng go ineela go nna? Lesa setšhaba sa ka se sepele, gore se yo nkhunamela.

4 Ge o fela o gana, gona nna ke tla romela tšie nageng ya gago ka la ka moswane.

5 E tla ba leru la tšie gomme ya pipetša gohle fase gwa hloka le bobono. E tla ja se sengwe le se sengwe se se le šaletšego mola sefako se rothotha, le mohlare wo mongwe le wo mongwe wa lena wo o rego o a hloga o tla lewa.

6 Tšie e tla tlala nywakong ya gago le ya bakgomana ba gago le ya Baegepeta ka moka. E tla ba sehlogo kudu go fetiša ka moo borrago le borakgolwago ba kilego ba bona.’ ” Moshe a fularela kgoši a sepela.

7 Bakgomana ba re go kgoši: “Na monna yo o tla re tshwenya go fihlela neng? Lesa banna ba Baisraele ba sepele gore ba yo khunamela Morena Modimo wa bona. Afa o a lemoga gore naga ya Egepeta e šetše e senyegile?”

8 Ka gona Moshe le Arone ba bušetšwa pele ga kgoši, gomme kgoši ya re go bona: “Sepelang le yo khunamela Morena Modimo wa lena! Le re ke bomang ba ba yago?”

9 Moshe a mo fetola a re: “Rena ka moka re tla ya le bana ba rena le batšofadi ba rena. Re tla tšea barwa le barwedi ba rena le dihuswane tša rena le dikgomo tša rena ka moka, ka gobane re nyaka go yo direla Morena monyanya.”

10 Kgoši ya re: “Ruri, ke ena ka Morena gore nka se le lese la tšea basadi le bana ba lena! Go molaleng gore le fehla mpherefere.

11 Ke a gana! A go ye banna fela go yo khunamela Morena, ge e ka ba seo ke se le se nyakago.” Ba napa ba lelekwa pele ga kgoši.

12 Morena a re go Moshe: “Emišetša letsogo la gago godimo ga naga ya Egepeta gore tšie e tle. Yona e tla udubatša naga, ya ja dibjalo ka moka, tšohle tše di šetšego mohla wola wa sefako.”

13 Ka gona Moshe a emiša lepara la gagwe, gomme Morena a tsoša phefo ye e tšwago bohlabela, ya tšutla nageng letšatši leo ka moka le bošego bjoo ka moka. Ge go esa ke ge e tlišitše tšie.

14 Tšie ya tla e le metšhitšhitšhitšhi ya aparela naga ka moka. E be e le motšhitšhi wo mogologolo wo o bego o se wa ke o bonwa, goba wo o kago tsoga o bonwe gape.

15 Tšie ya pipetša naga, naga ya šala e fifetše; ya ja dibjalo le dienywa tšohle mehlareng tšeo sefako se di tshetšego. Gwa se ke gwa šala le lehlašana goba bjanyana bjo botalana nageng ka moka ya Egepeta.

16 Kgoši ya phakiša ya bitša Moshe le Arone ya re: “Ke senyeditše Morena Modimo wa lena, le lena ke le senyeditše.

17 Hle, ke a le rapela, ntebaleleng bosenyi bja ka mo lekgatheng le e be moka, gomme le rapeleng Morena Modimo wa lena, gore a upše a tloše kotlo ye ya go bolayago dimela tšohle.”

18 Moshe a re go tloga fao pele ga kgoši a rapela Morena.

19 Gomme Morena a fetoša phefo yela ya bohlabela a e dira phefo ye maatla ya bodikela; ya rwalelela tšie ya e gogolela ka Lewatleng la Mahlaka. Le e tee tšie ya se hlwe e bonwa nageng ya Egepeta ka moka.

20 Fela Morena a thatafatša pelo ya kgoši, gomme ya gana go lesa Baisraele ba sepela.

21 Morena a re go Moshe: “Emišetša letsogo la gago leratadimeng, gomme go tla wa leswiswi le legolo la go phopholwa la apeša naga ya Egepeta.”

22 Moshe a emišetša letsogo leratadimeng, gwa wa kgampipi ya leswiswi nageng ya Egepeta ka moka la tšea matšatši a mararo.

23 Baegepeta ba se ke ba kgona go bonana, gwa se ke gwa ba le o tee a tšwago ntlong ya gagwe lebakeng leo. Baisraele ka moka bona ba be ba na le seetša mo ba dulago gona.

24 Kgoši ya bitša Moshe ya re: “Sepelang le yo khunamela Morena; le basadi le bana ba lena ba ka no ya le lena. Ge e le dihuswane le dikgomo tša lena tšona le di tlogele mo.”

25 Moshe a mo fetola a re: “Gona wena o swanetše go re fa diruiwa tša dihlabelo tša go tšhungwa ka moka le tša dihlabelo tše dingwe go direla Morena Modimo wa rena.

26 Diruiwa tša rena le tšona di swanetše go ya le rena, go se šale le se tee, gobane mo go tšona re tla hlaola tšeo ka tšona re tlago direla Morena Modimo wa rena. Le gona rena ka noši re ka se kgone go tseba pele re fihla kua gore ke dife tšeo ka tšona re swanetšego go direla Morena.”

27 Morena a thatafatša pelo ya kgoši, gomme kgoši a gana go ba lesa ba sepela.

28 Kgoši ya befelelwa Moshe ya re: “Tloga mo! O hlokomele gore ke se hlwe ke go bona! Tšatši le ke go bonago o tla hwa!”

29 Moshe a mo fetola a re: “O boletše taba! Nnaena o ka se hlwe o mpone.”

11

1 Morena a re go Moshe: “Ke tla otla kgoši le Baegepeta ka moka ka kotlo e tee gape. Ka morago ga yona o tla le lesa la sepela. Gabotsebotse, o tla le koba la tšwa nageng ye.

2 Bjale ge, loma Baisraele tsebe, o ba botše gore yo mongwe le yo mongwe a kgopele dikgabišo tša gauta le tša silibera go moagišani wa gagwe.”

3 Morena a dira gore Baisraele ba hwetše botho go Baegepeta. Gomme le yena Moshe a hlompšha ke bakgomana le setšhaba ka moka; ba mmona e le motho yo mogolo kudu.

4 Moshe a re go kgoši: “Morena o re: ‘Mašegogare ke tla putlaganya naga ya Egepeta,

5 gomme maitšibolo ka moka a bašemane ba Baegepeta a tla hwa, go thoma ka morwa wa pele wa kgoši, mojalefa wa bogoši, go fihlela ka morwa wa pele wa lekgoba la mosadi, leo sa lona e lego go šila. Le maitšibolo a dikgomo le ona ka moka a tla hwa.

6 Go tla ba sello se segolo nageng ya Egepeta ka moka, sello se se sa kago sa ba gona, le gona se ka se tsogego se bile gona gape.

7 Fela mo go Baisraele go ka se ke gwa ba le mpša le e tee ye e gobago motho goba phoofolo. Ke gona le tlago tseba gore nna, Morena, ga ke sware Baegepeta le Baisraele go swana.’ ”

8 Moshe a iša pele a re: “Bakgomana ba gago ka moka ba tla tla go nna, ba ntotšha, ba nthapela gore ke tšee setšhaba sa gešo ka moka ke se huduše. Ka morago ga fao ke tla huduga.” Ke moka Moshe a tloga pele ga kgoši a befetšwe kudu.

9 Morena o be a rile go Moshe: “Kgoši e tla tšwela pele le go gana go le theeletša, gore ke atiše mehlolo ya ka nageng ya Egepeta.”

10 Moshe le Arone ba dirile mehlolo ye ka moka pele ga kgoši, fela Morena a thatafatša pelo ya gagwe, gomme a se lese Baisraele ba etšwa nageng ya gagwe.

12

1 Morena o boletše le Moshe le Arone nageng ya Egepeta a re:

2 “Ye kgwedi ke yona e tlago ba kgwedi ya mathomo ya ngwaga wa lena.

3 Botšang setšhaba sa Israele ka moka le re: Ka letšatši la lesome la yona kgwedi ye, monna yo mongwe le yo mongwe a hlaolele lapa la gagwe kgapana goba phookwana.

4 Ge lapa la gagwe e le le lennyane mo le ka palelwago ke go ja sehuswane seo la se fetša, a lapa leo le kwane le moagišani go abagana sehuswane seo go ya ka palo ya batho, le ka moo motho o tee a ka jago ka gona.

5 Monna a hlaole kgapana goba phookwana mohlapeng, e be tona ya ngwaga o tee ye e se nago bosodi.

6 Gomme a e hlahlelele thoko go fihlela ka maabane a letšatši la lesome le metšo ye mene la kgwedi, mme setšhaba sa Israele ka moka se hlabe dihuswane tšeo.

7 Ba tšee madi ba a tlotše direpoding ka godimo le ka mathoko mejakong ya nywako yeo dihuswane di tlago jelwa go yona.

8 Bošegong bjoo nama e bešwe, e lewe le mešunkwane ye e galakago le dinkgwa tše di se nago komelo.

9 Go se be le nama ye e lewago e le ye tala goba e apeilwe, eupša nama yohle e bešwe e sa na le hlogo le meomo le dikateng.

10 E se ke ya šadišwa molatša go lewa ka la ka moswane; ye e ka šalago e tšhungwe.

11 Le e je le itlhaganetše – le apere tša maeto, le rwele dieta dinaong, le swere mapara ka diatla. Ke wona Monyanya wa Paseka wa go nkgodiša, nna, Morena.

12 “Bošegong bjoo ke tla putlaganya naga ya Egepeta ka bolaya bašemane ba maitšibolo, le maitšibolo a diruiwa a dipholwana, ka otla le medimo ya Egepeta ka moka. Ke nna Morena.

13 Madi a mo direpoding e tla ba leswao la nywako ye le dulago ka go yona. Ge ke bona madi ke tla le feta gomme ka se ke ka le dira bošula ge ke otlaka Baegepeta.

14 Tšatši le e be letšatši la segopotšo go lena, mme ka lona le bine monyanya wa Morena go ikgopotša se nna, Morena, ke se dirilego. Ka lona lena le ditlogolo tša lena le bine monyanya e le molao wa ka mehla le mabakeng a a tlago.”

15 Morena a re: “Mo matšatšing a a šupago le se ke la ja dinkgwa tše di nago le komelo, le jeng fela dinkgwa tše di se nago komelo. Ka letšatši la mathomo le tloše komelo ka moka mo nywakong ya lena, ka gobane ge yo mongwe wa lena a ka ja selo se se ometšwego mo matšatšing a a šupago, o tla kgaolwa setšhabeng sa Israele.

16 Ka letšatši la mathomo le ka letšatši la bošupa le phuthegele tirelo ye kgethwa. Mo matšatšing ao a šupago go se ke gwa dirwa modiro wo mongwe ge e se fela tše motho a swanetšego go dija.

17 Le bineng monyanya wo ka mehla gobane ke ka lona letšatši le mo ke ntšhitšego dikgoro tša lena Egepeta. Ka mehla yohle ye e tlago, go iša ditlogolwaneng, le sware letšatši le e le la monyanya wa molao.

18 Go tloga mantšiboa a letšatši la lesome le metšo ye mene la kgwedi ya pele go fihlela mantšiboa a la masome a mabedi le motšo o tee, le se ke la ja dinkgwa tše di nago le komelo.

19 Mo matšatšing a a šupago go se ke gwa hwetšwa hlabego nywakong ya lena, gobane ge yo mongwe a ka ja se se hlabegilwego, o tla kgaolwa setšhabeng sa Israele, e ka ba ngwana wa mobu goba mofaladi.

20 Le se ke la ja selo se se ometšwego; nywakong ya lena ka moka le je dinkgwa tše di sego tša hlabegwa.”

21 Moshe o ile a bitša bagolo ka moka ba Israele, a re go bona: “Yaang le yo hlaolela lapa le lengwe le le lengwe kgapana goba phookwana, le di hlabe gore le je Paseka.

22 Le tšeeng motšitlo wa hisopo, le o ine mogopong wo o nago le madi a sehuswane, le tlotše direpodi tša mojako ka godimo le ka mathoko. Go se be le o tee yo a tšwago ngwakong wa gagwe go be go se.

23 E tla re ge Morena a putlaganya naga go bolaya Baegepeta, a bona madi direpoding, a feta mme a se dumelele Morongwammolai go tsena nywakong ya lena go le bolaya.

24 Lena le bana ba lena le swareng ditaelo tše e be molao wa lena go ya go ile.

25 Ge le goroga nageng ye Morena a tlago le fa yona bjalo ka ge a boletše, le direng tirelo ye leboelela.

26 Ge bana ba lena ba le botšiša ba re: ‘Tirelo ye e šupa eng?’

27 le ba fetole le re: ‘Ke sehlabelo sa Paseka go godiša Morena, gobane o fetile nywako ya Baisraele kua Egepeta. O ile a bolaya Baegepeta, mme a šireletša malapa a rena.’ ” Baisraele ba obama ba rapela.

28 Ba ile ba tloga, ba dira tšeo Modimo a di laetšego Moshe le Arone.

29 Bošegogare Morena a bolaya bašemane ba maitšibolo nageng ya Egepeta, go thoma ka morwa wa kgoši yo e bego e le yena mojalefa wa bogoši, go fihlela ka morwa wa sebofša se se lego ka kgolegong; maitšibolo ka moka a diruiwa le wona a bolawa.

30 Bošego bjoo kgoši le bakgomana ba gagwe le Baegepeta ka moka ba ile ba phafoga. Gwa kwala sello se segolo nageng ya Egepeta, ka gobane go be go se le lapa le tee moo go bego go se na le mohu.

31 Bošegong bjoo kgoši a bitša Moshe le Arone, a ba laela a re: “Tlogang! Etšwang setšhabeng sa ka, lena le Baisraele ba gabolena; eyang le yo khunamela Morena ka moo le kgopetšego ka gona.

32 Gapang mehlape ya lena le sepeleng. Le nna le nkgopeleleng tšhegofatšo.”

33 Baegepeta ba tutuetša Baisraele gore ba potlake ba tšwe Egepeta; ba re: “Re tla hwa ka moka ge le sa sepele.”

34 Ka gona Baisraele ba tšea maupi a bona a a dubilwego ka ntle le komelo, ba phuthela megopo ka mašela, ba e šikara magetleng.

35 Baisraele ba be ba dirile ka mokgwa woo Moshe a ba laetšego, ba kgopetše Baegepeta dikgabišo tša gauta le tša silibera, le diaparo.

36 Morena o ile a dira gore Baisraele ba hwetše botho go Baegepeta, mme Baegepeta ba neela Baisraele se ba se kgopelago. Ka tsela ye Baisraele ba hula Baegepeta.

37 Baisraele ba ile ba thoma leeto go tloga Ramsese go ya Sukote. Ge go sa balwe le basadi le bana, e be e ka ba banna ba 600 000 ba ba sepelago ka maoto.

38 Batho ba bangwe ba bantši ba mahlakanasela ba sepela le bona, le dihuswane le dikgomo tše dintši.

39 Ba apea diphaphatha ka maupi a a se nago komelo ao ba a dubilego ge ba etšwa Egepeta. Ba be ba lelekilwe Egepeta ka lephakuphaku mo ba hlokilego le nako ya go dira mefago le go duba maupi a a nago le komelo.

40 Baisraele ba dutše Egepeta nywaga ye 430.

41 Ka lona letšatši la ge go fela nywaga ye 430, dikgoro ka moka tša setšhaba sa Morena tša huduga Egepeta.

42 E be e le bošego bjo Morena a bego a letše a letetše go ba ntšha nageng ya Egepeta. Ngwaga ka ngwaga bošegong bjo Baisraele bohle le ditlogolo tša bona ba swanetše go lala ba letetše, e le go godiša Morena.

43 Morena o rile go Moshe le Arone: “Še melawana ya Paseka: Motho o šele a se ke a ja dijo tša Paseka,

44 eupša lekgoba le motho a le rekilego le ka ja Paseka ge le boloditšwe.

45 Moeng goba mothwalwa a se ke a ja Paseka.

46 Dijo tša Paseka a di jelwe ngwakong woo di apeetšwego ka go wona; nama ya sehuswane e se ke ya ntšhetšwa ntle. Mašapo a sona a se ke a robja.

47 Setšhaba ka moka sa Baisraele se bine monyanya wo.

48 Monna yo a sego a bolla a se ke a ja Paseka. Ge mofaladi a dula le lena gomme a rata go ja Paseka go godiša Morena, banna le bašemane ka moka lapeng la gagwe ba bolotšwe pele. Ka morago ga fao o tla ba bjalo ka Moisraele ka go tswalwa, gomme a ka batamela a keteka monyanya.

49 Melawana yeo e ama Baisraele ka matswalo le bafaladi ba ba dutšego gare ga bona.”

50 Baisraele ka moka ba ile ba phetha melawana ye Morena a e laetšego Moshe le Arone.

51 Ka lona tšatši leo Morena o ntšhitše dikgoro ka moka tša Baisraele nageng ya Egepeta.

13

1 Morena a re go Moshe:

2 “O nneele maitšibolo ka moka a matona. Leitšibolo le lengwe le le lengwe la Moisraele le e lego mošemane ke la ka, le leitšibolo le lengwe le le lengwe la seruiwa le letona ke la ka.”

3 Moshe a re go setšhaba: “Gopolang letšatši le; ke letšatši le ka lona le tšwilego Egepeta, mo le bego le le makgoba. Le ke lona letšatši le Morena a le ntšhitšego ka maatla a gagwe a magolo. Go se ke gwa lewa se se ometšwego.

4 Le huduga Egepeta lehono mo kgweding ya mathomo, kgwedi ya Abibi.

5 Morena o enetše borakgolokhukhu ba lena gore o tla le fa naga ya Bakanana le Bahete le Baamore le Bahibe le Bajebuse. Ke naga ya mokhora le monono. Ge Morena a le goroša nageng yeo, le keteke monyanya wo mo kgweding ya mathomo ya ngwaga wo mongwe le wo mongwe.

6 Matšatši a a šupago le je dinkgwa tše di se nago komelo, gomme ka letšatši la bošupa go be le monyanya wa go godiša Morena.

7 Matšatši a a šupago ao le se ke la ja dinkgwa tše di nago le komelo; go se ke gwa ba le komelo goba selo se se nago le komelo mo gohle nageng ya lena.

8 Tšatšing leo yo mongwe le yo mongwe a hlathollele morwa wa gagwe gore o bina monyanya ka baka la seo Morena a mo diretšego sona mohla a etšwa Egepeta.

9 Tirelo ye e tla ba segopotšo bjalo ka selo se se tlemeletšwego seatleng goba phatleng; e tla le gopotša go fela le ikgakolla le ithuta melao ya Morena, ka gobane Morena a le ntšhitše Egepeta ka maatla a magolo.

10 Le keteke monyanya wo ka nako ye e beilwego, ngwaga ka ngwaga, e le molao.”

11 “Morena o tla le goroša nageng ya Bakanana ye a e enetšego lena le borakgolokhukhu ba lena. Mohla a le abela yona,

12 lena le abele Morena mošemane yo mongwe le yo mongwe wa leitšibolo. Leitšibolo le lengwe le le lengwe le letona la seruiwa ke la Morena;

13 ge e le leitšibolo le letona la pokolo lona le rekollwe go Morena ka kgapana. Ge le sa rate go rekolla pokolo, gona le e robeng molala. Le rekolleng morwa wa lena wa leitšibolo.

14 Ka moso ge morwa wa gago a go botšiša gore tirelo ye e šupa eng, o mo fetole ka go re: ‘Ka maatla a magolo Morena o re ntšhitše Egepeta, mo re bego re le makgoba.

15 Mola kgoši ya Egepeta e ngangabetše e gana go re lesa re sepela, Morena o ile a bolaya maitšibolo ka moka a matona nageng ya Egepeta, go thoma ka a batho go iša go a diruiwa. Ke ka baka leo re direlago Morena sehlabelo ka leitšibolo le letona, barwa ba rena ba maitšibolo bona ra ba rekolla.

16 Tirelo ye e tla ba segopotšo, go swana le selo se se tlemeletšwego diatleng goba diphatleng tša rena; e tla re gopotša gore Morena o re ntšhitše Egepeta ka maatla a gagwe a magolo.’ ”

17 E rile ge kgoši ya Egepeta e lesa Baisraele ba sepela, Modimo a se ke a sepediša Baisraele ka tsela ya go ipata ka lewatle go leba nageng ya Bafilista, le ge tsela ye e be e kgaoletša kudukudu. Modimo o itše: “Ga ke nyake gore setšhaba se hlanoge mme se gomele Egepeta ge se bona gore se tlile go swanelwa ke go lwa.”

18 Ka baka leo a ba tepoša ka tsela ya morarela, ba putla lešoka, ba leba Lewatlekhubedu. Ba tšwile Egepeta ba itlhamile ba ipeakanyeditše tlhabano.

19 Moshe o ile a tšea mašapo a Josefa a sepela nao, ka ge Josefa a be a ile a eniša Baisraele gore ba tloge nao. O be a ile a re: “Ka kgonthe Morena o tla le hlakodiša, gomme mohla a le hlakodiša, le rwale mašapo a ka le tloge nao fa.”

20 Ba tlogile Sukote, ba ya ba hloma mešaša kua Ethamo, mafelelong a lešoka.

21 Mosegare Morena o be a ba eta pele ka thololo ya leru go ba laetša tsela, gomme bošego a ba eta pele ka thololo ya mollo go ba bonegela, gore ba sepele bošego le mosegare.

22 Thololo ya leru e be e fela e ba eta pele mosegare, mme thololo ya mollo e ba bonegela bošego.

14

1 Morena a re go Moshe:

2 “Botša Baisraele ba gome mme ba hlome mešaša pele ga Pi-Hagirote, kgatheng ga Migdolo le Lewatle la Mahlaka, kgauswi le Baale-Tsefone, lebopong la lewatle.

3 Kgoši o tla bona nke Baisraele ba tlaruma le naga, ba thibetšwe ke lešoka.

4 Ke tla mo thatafatša pelo mme a le hlomara, gomme go fenya kgoši ga ka le madira a gagwe go tla nkgodiša. Ke gona Baegepeta ba tlago tseba gore ke nna Morena.” Baisraele ba dira ka moo ba botšwago.

5 Ge kgoši ya Egepeta e tsebišwa gore setšhaba sa Israele se tšhabile, yena le bakgomana ba gagwe ba hlanoga ba re: “E bago re dirile eng? Re lesitše Baisraele ba sepela, gomme re lahlegetšwe ke makgoba!”

6 Kgoši a napa a lokiša koloi ya gagwe ya ntwa le madira.

7 A tšwa dira ka makoloi a ntwa ka moka a gagwe, a ntšha le makoloi a ntwa a makgolo a a selelago a mošate, a a laolwago ke balaodi ba bogale.

8 Morena a thatafatša pelo ya kgoši, a hlomara Baisraele bao ba bego ba sepela ba šireleditšwe ke Morena.

9 Madira a Baegepeta ka dipere le makoloi a ntwa le banamedi ba dipere ka moka ba hlomara Baisraele ba ba ba fihla go bona, moo ba bego ba hlomile mešaša lebopong la Lewatle la Mahlaka, kgauswi le Pi-Hagirote le Baale-Tsefone.

10 Ge Baegepeta ba batamela, Baisraele ge ba lebelela, ba bona kgoši le madira a gagwe a ba wela. Ba tšhoga kudu, ba llela go Morena ba nyaka thušo.

11 Ba botšiša Moshe ba re: “Na go be go se ne mabitla kua Egepeta? A o re tlišitše mono lešokeng gore re tle re hwele gona? Bona tše o re dirilego tšona ka go re ntšha Egepeta!

12 A ga se ra go botša pele re huduga Egepeta gore re tla welwa ke tšona tše? Re go boditše ra re o re tlogele re iphelele re le makgoba a Baegepeta. Go ka be go bile kaone go iphelela re le makgoba go phala ge re tlilo hwela mo lešokeng.”

13 Moshe a ba fetola a re: “Se boifeng! Emang le tie, gomme le tla bona se Morena a tlago go se dira go le phološa lehono; le ka se tsoge le bone Baegepeta ba gape.

14 Morena o tla le hlabanela, mme lena le ka se itapiše ka selo.”

15 Morena a re go Moshe: “Le reng le lla le nyaka thušo? Laela setšhaba se rutlologele pele.

16 Wena o emiše lepara la gago, o le lobalatše ka godimo ga lewatle. Meetse a tla arogana, mme Baisraele ba tla tshela lewatle mo go omilego.

17 Ge e le nna ke tla re go thatafatša pelo tša Baegepeta, ba tsenelela morago ga Baisraele, gomme go fenya kgoši ga ka le madira a gagwe le makoloi a gagwe a ntwa le banamedi ba gagwe ba dipere go tla nkgodiša.

18 Baegepeta ba tla tseba gore ke nna Morena ge ke ithopela kgodišo ka go fenya kgoši le makoloi a ntwa le banamedi ba gagwe ba dipere.”

19 Morongwa wa Modimo yo a bego a etile madira a Israele pele, a ya ka morago ga Baisraele. Le thololo ya leru ya rotologa go fihlela e ema

20 kgathe ga Baegepeta le Baisraele. Leru la dira leswiswi pele ga Baegepeta, mola Baisraele bona le ba bonegela. Ka gona madira a Baegepeta le a Baisraele a se ke a batamelana bošego bjoo ka moka.

21 Moshe a emiša letsogo ka godimo ga lewatle, gomme Morena a budulela lewatle morago ka phefo ye maatla ya bohlabela. Ya tšutla bošego ka moka, gomme moo e bego e le lewatle gwa fetoga naga ye e omilego. Meetse a aroganywa,

22 gomme Baisraele ba tshela lewatle mo go omilego, mme meetse e le maboto ka mathoko.

23 Baegepeta ba ba hlomara, ba tsenelela lewatleng ka dipere le makoloi a ntwa le banamedi ba dipere ka moka.

24 Ka masa Morena a okamela madira a Baegepeta a le thololong ya mollo le leru, a ba gakantšha.

25 A dira gore maotwana a makoloi a bona a ntwa a tanywe, ba ritše ka bothata bjo bogolo. Baegepeta ba ba ba re: “Morena o hlabanela Baisraele. A re ba gomeleng!”

26 Morena a re go Moshe: “Emiša letsogo la gago ka godimo ga lewatle, gomme meetse a tla boa a pitametša Baegepeta le makoloi a bona a ntwa le banamedi ba dipere.”

27 Ka gona Moshe a emiša letsogo ka godimo ga lewatle, gomme ge letšatši le hlaba, meetse a boela seemong sa ona sa ka mehla. Baegepeta ba katana go tšwa meetseng, eupša Morena a ba lahlela ka gare ga lewatle.

28 Meetse a boa a pitametša makoloi a ntwa le banamedi ba dipere le madira ka moka a Baegepeta a a bego a hlomere Baisraele go tsenelela lewatleng; gwa se phonyokge le o tee.

29 Ge e le Baisraele bona ba tshela lewatle mo go omilego, mme meetse e le maboto ka mathoko.

30 Letšatšing leo Morena o phološitše Baisraele diatleng tša Baegepeta, gomme Baisraele ba bona Baegepeta ba hwile lebopong la lewatle.

31 Ba bona maatla a magolo ao ka ona Morena a fentšego Baegepeta, gomme setšhaba sa boifa Morena; ba dumela go Morena le go mohlanka wa gagwe, Moshe.

15

1 Ke moo Moshe le Baisraele ba opeletšego Morena kopelo ye: “A ke opelele Morena kopelo, gobane o fentše ka mokgwa wo o makatšago; pere le monamedi o lahletše lewatleng.

2 Morena ke molwedi wa ka yo maatla; ke yena yo a mphološitšego. Ke Modimo wa ka, ke tla mo reta, ke Modimo wa tate, ke tla mo godiša.

3 Morena ke mohlabani; Morena ke leina la gagwe.

4 “Madira a kgoši ya Egepeta le makoloi a ntwa o kgoromeleditše lewatleng; bagalegale ba gagwe ba sobeletšwa Lewatleng la Mahlaka.

5 Maphoto a lewatle a ba ribegetša; ba tekela ntshobeleleng bjalo ka leswika.

6 “Morena, letsogo la gago la go ja ke le maatlamaatla; letsogo la gago la go ja, Morena, le roboketša manaba.

7 O uša manaba a gago o rokame ka bogoši; pefelo ya gago e tuka bogale, ya tšhuma bjalo ka hlaga.

8 O budutše ka dinko, meetse a kgobokana; maphoto a kubuga, a ema bjalo ka meboto, botengteng bja lewatle bja thema.

9 Lenaba le rile: ‘Ke tla ba hlomara ka ba swara; ke tla abaganya thoto tša bona, ka tšea tšohle tše ke di kganyogago; ke tla bekenya tšhoša ya ka ka ba gapagapa.’

10 Eupša o budutše gatee, Morena, meetse a pitametša Baegepeta; ba teka bjalo ka morodi meetseng a mašoro.

11 “Morena, ke mang gare ga medimo yo a swanago le wena? Ke mang a swanago le wena, Yomokgethwakgethwa? Ke mang a dirago mehlolo le ditiro tše šiišago tše maatla bjalo ka tša gago?

12 O otlolotše letsogo la gago la go ja, lefase la metša manaba a rena.

13 Setšhaba se o se phološitšego o se etile pele ka potego, ka mo o se holofeditšego; ka maatla a gago o se hlahlile, wa se goroša nageng ya gago ye kgethwa.

14 Baditšhaba ba kwele, mme ba thothomela ka poifo; Bafilista ba swerwe ke motlhakgaselo.

15 Magoši a Edomo a tšhogile; banna ba dinatla ba Moaba ba a tlekatleka; badudi bohle ba Kanana ba nolega moko.

16 Letšhogo le poifo di ba wela godimo. Ba bona maatla a gago, wena Morena, mme ba tsetseana ka poifo, go fihlela setšhaba sa gago se feta, sona setšhaba se o se lokolotšego bokgobeng.

17 O a ba goroša mme wa ba hloma thabeng ya gago, felo moo, wena Morena, o ikgethetšego bodulo, e lego Tempele ye, wena Mong wa ka, o e agilego ka noši.

18 Wena Morena, o tla buša ka mehla yohle.”

19 Ba opetše bjalo ka gobane dipere tša kgoši le makoloi a gagwe a ntwa le banamedi ba gagwe ba dipere ba ile ba tsenelela ka lewatleng. Morena a thenkgolla lewatle la ba pitametša, mola Baisraele bona ba ile ba iphetela mo go omilego gare ga lewatle.

20 Moprofeta Miriamo, kgaetšedi ya Arone, a tšea moropa a o pidinya, basadi ka moka ba mo latela ka ya bona ba bina.

21 Miriamo a ba opelela a re: “Opelelang Morena kopelo, gobane o fentše ka mokgwa wo o makatšago; pere le monamedi o lahletše lewatleng.”

22 Go tloga moo Lewatleng la Mahlaka, Moshe o etile Baisraele pele, ba ya lešokeng la Shure. Ba sepela leeto matšatši a mararo lešokeng ba sa hwetše meetse.

23 Ka morago ba fihla felo mo go bitšwago Mara, fela meetse a gona a be a galaka kudu mo a bego a pala ka ganong. Ke ka baka leo felo fao go bitšwago Mara.

24 Batho ba ngongoregela Moshe ba re: “Re tlilo nwang?”

25 Moshe a rapela a llela Morena, gomme Morena a mo laetša kotana ye Moshe a ilego a e lahlela meetseng, mme meetse ya ba a mabose. Gona fao Morena a ba fa melao le ditaelo, a ba a ba leka ba le gona fao.

26 A re: “Ge le ka ntheeletša gabotsebotse, la dira tše ke bonago di lokile, la phetha ditaelo tša ka, gona nka se le otle le ka bjo botee bja malwetši ale ke otlilego Baegepeta ka ona. Gobane ke nna Morena, Moalafi wa lena.”

27 Go tloga moo ba fihlile Elime, felo ga methopo ye lesome le ye mebedi, le mehlare ya mepalema ye masome a a šupago; ba hloma mešaša ya bona moo kgauswi le meetse.

16

1 Setšhaba ka moka sa Israele se rutlologile sa tloga Elime, gomme ka letšatši la lesome le metšo ye mehlano la kgwedi ya bobedi ge ba tlogile Egepeta, ba fihla lešokeng la Tsine, le le lego kgatheng ga Elime le Sinai.

2 Ge ba le moo lešokeng, ka moka ba ngongoregela Moshe le Arone

3 ba re: “Re duma ge nkabe Morena a re bolaile re sa le Egepeta, moo re bego re kgona go itulela pele ga dipitša tša nama, ra ja ra khora. Bjale le re ntšhitše Egepeta la re tliša mo lešokeng go bolaya setšhaba se ka moka ka tlala.”

4 Morena a re go Moshe: “Bona, ke tlilo le nešetša dijo tše di tšwago legodimong. Batho a ba tšwe letšatši ka letšatši ba yo itopela tše di lekanego letšatši leo. Ka tsela ye ke tla ba leka gore ke bone ge eba ba tla phetha ditaelo tša ka, goba ba ka se di phethe.

5 Ka letšatši la boselela ba itopele tše di lekanego matšatši a mabedi, gomme ba di apee.”

6 Ka gona Moshe le Arone ba re go Baisraele ka moka: “Mantšiboeng a lehono le tla tseba gore ke Morena yo a le ntšhitšego nageng ya Egepeta.

7 Mosong le tla bona seetša se se fahlago sa letago la Morena, gobane o kwele ge le mo tsota. Gape le tsota yena, gobane ge e le rena re bomang moo le ka hlwago le re tsota?”

8 Ke moka Moshe a re: “Ge Morena a le fa nama mantšiboeng, gomme goseng a le fa bogobe bjo bo lekanego go le khoriša, ka ge a kwele ka mo le mo tsotago, rena re bomang? Ge le tsota rena, gabotsebotse le tsota Morena.”

9 Moshe a re go Arone: “Botša setšhaba ka moka se batamele pele ga Morena, gobane o kwele dingongorego tša bona.”

10 Ge Arone a bolela le setšhaba sohle, ba lebiša difahlego lešokeng, gomme ka bjako seetša se se fahlago sa letago la Morena sa bonagala lerung.

11 Morena a re go Moshe:

12 “Ke kwele dingongorego tša Baisraele. Ba botše gore ka maabane ba tla ba le nama ya go ja, gomme goseng ba khorišwa ka bogobe. Ke gona ba tlago tseba gore nna, Morena, ke Modimo wa bona.”

13 Mantšiboa gwa rotoga dikhwiri tša aparela mešaša, gomme goseng phoka e be e wele go dikologa mešaša.

14 Ge phoka e tologa, gwa šala dikgakgapšana tše tshesenyane tša go gwaša di ikadile nageng. E be e le tše boletiana bjalo ka tšhwaane.

15 Ge Baisraele ba di fahlogela ba se ke ba tseba gore ke eng, mme ba botšišana ba re: “Ke eng tše?” Moshe a re go bona: “Tše ke bogobe bjo Morena a le filego bjona gore le je.

16 Morena o laetše gore yo mongwe le yo mongwe wa lena a tope ka mo go lekanego, yo mongwe le yo mongwe lapeng a hwetše dilitara tše pedi.”

17 Baisraele ba dira bjalo, ba bangwe ba topa kudu mola ba bangwe ba topa gannyane.

18 Ge ba ela, gwa hwetšagala gore ba ba topilego kudu ga ba topa kudu go fetiša tekanyo, mme bao ba topilego gannyane le bona ga ba nyenyefatša kudu go hlaetša. Yo mongwe le yo mongwe o topile ka mo go mo lekanego.

19 Moshe a re go bona: “Go se be le yo a šadišago dijo molatša a beela la ka moswane.”

20 Ba bangwe ba bona ba se ke ba theeletša Moshe, gomme ba šadiša molatša. Ka la ka moswane ke ge dijo di nyeuma diboko di nkga sebodi, gomme Moshe a ba befelelwa.

21 Mosong wa tšatši le lengwe le le lengwe yo mongwe le yo mongwe o be a topa fela ka tekanyetšo; ge letšatši le thoma go fiša, tše di šetšego nageng di be di tologa.

22 Ka letšatši la boselela ba topa dijo tše di lekanego matšatši a mabedi, dilitara tše nne hlogo ya motho. Baetapele ka moka ba setšhaba ba tla go Moshe ba mmegela taba ye,

23 gomme yena a re go bona: “Morena o laetše gore la ka moswane ke letšatši le lekgethwa la go khutša, le kgethetšwe Morena. Lehono le bešeng se le ratago go se beša, le apeeng se le ratago go se apea. Tšohle tše le di šadišago le di bolokeleng la ka moswane.”

24 Ba dira ka mo Moshe a ba laetšego ka gona, ba bolokela tše di šetšego la ka moswane; dijo tša se ke tša senyega, le gona tša se be le diboko.

25 Moshe a re: “Di jeng lehono, gobane lehono ke Sabatha, letšatši la go khutša le le kgethetšwego Morena, gomme le ka se hwetše dijo kua nageng lehono.

26 Le tope dijo matšatši a a selelago, eupša ka la bošupa, letšatši la go khutša, go ka se be le selo.”

27 Ka letšatši la bošupa ba bangwe ba setšhaba ba tšwa go yo topa, eupša ba se hwetše selo.

28 Ke mo Morena a rilego go Moshe: “Go tla fihlela neng le gana go phetha melao le ditaelo tša ka?

29 Gopolang gore nna, Morena, ke le file letšatši la go khutša, ke ka baka leo ka letšatši la boselela ke tlago fela ke le fa dijo tša matšatši a mabedi. Yo mongwe le yo mongwe a hlwe gae, a se ke a tloga mo a dulago ntshe ka letšatši la bošupa.”

30 Ka gona setšhaba sa khutša ka letšatši la bošupa.

31 Setšhaba sa Israele sa rea dijo tšeo leina la manna. A be a swana le pewana ye tšhwaanyana, mme ka ganong a kwala bjalo ka dinkgwana tša magegetswana tša go dirwa ka todi ya nose.

32 Moshe a re: “Morena o re laetše go lota manna a mangwe, gore a bolokelwe ditlogolo tša rena, di tle di bone dijo tše Morena a re filego tšona re le lešokeng gore re je ge a re ntšha Egepeta.”

33 Moshe a re go Arone: “Tšea pitšana o tšhele dilitara tše pedi tša manna ka go yona, gomme o e bee pele ga sefahlego sa Morena gore a lotelwe ditlogolo.”

34 Arone a bea manna pele ga Polokelo ya Kgwerano, ka moo Morena a laetšego Moshe, gore a tle a lotege.

35 Baisraele ba lle manna mengwaga ye masome a mane, go fihlela ba fihla nageng ye e dutšwego ke batho, mellwaneng ya naga ya Kanana.

36 Pitšana yeo ya go swara dilitara tše pedi e be e tsena galesome ka moeteng.

17

1 Setšhaba ka moka sa Baisraele se tlogile lešokeng la Tsine, sa ralala le naga ka moo Morena a ba laelago ka gona. Ba hloma mešaša Refidime, fela fao setšhaba sa hloka meetse a go nwa.

2 Ba omanya Moshe ba re: “Re fe meetse re nwe.” Moshe a ba fetola a re: “Le reng le nkomanya? Le lekelang Morena?”

3 Fela setšhaba se be se tloga se swerwe ke lenyora; sa phegelela sa ngongoregela Moshe sa re: “O be o reng o re ntšha Egepeta? O re ntšheditše go re bolaya ka lenyora, rena le bana ba rena le mehlape ya rena?”

4 Moshe a rapela a llela Morena a re: “Bjale ke direng ka setšhaba se? Ba šetše ba nyaka go mpolaya ka maswika.”

5 Morena a re go Moshe: “Eta setšhaba pele, o tloge le ba bangwe ba bagolo ba Baisraele. O tšee lepara lela la gago wa go itia noka ya Naele ka lona.

6 Nna ke tla ema pele ga gago mola godimo ga leswika thabeng ya Sinai. O tie leswika, gomme meetse a tla tšwa leswikeng, mme setšhaba sa nwa.” Moshe a dira bjalo pele ga bagolo ba Baisraele.

7 Ba rea felo fao leina la Masa le Meriba, ka gobane Baisraele ba omane ba leka Morena mola ba botšiša ba re: “A Morena o na le rena goba ga a na le rena?”

8 Baamaleke ba tla ba hlasela Baisraele gona moo Refidime.

9 Moshe a re go Joshua: “Kgetha banna ba o tlago ya le bona go lwa le Baamaleke ka la ka moswane. Nna ke tla ema godimo ga thabana ke emišitše lepara lela Modimo a go ntaela go le swara.”

10 Joshua a dira ka moo Moshe a mo laetšego ka gona, a tšwa dira go lwa le Baamaleke, mola Moshe le Arone le Hure ba nametše godimo ga thabana.

11 Ge Moshe a emišitše matsogo, Baisraele ba be ba fenya, eupša ge a a khutšiša, Baamaleke ba be ba thoma go fenya.

12 Ya re ge Moshe a thoma go lapa matsogo, Arone le Hure ba mo tlišetša leswika gore a dule godimo ga lona, mola bona ba mo eme ka mathoko ba emišitše matsogo a gagwe. Ka fao matsogo a Moshe a hlwa a emišitšwe go fihlela letšatši le dikela,

13 gomme Joshua a fenyetša Baamaleke sa ruri.

14 Ke gona Morena a rilego go Moshe: “Ngwala ditaba tše pukung gore di tle di gopolwe, gomme o di tsebiše Joshua, o be o mmotše tsebegokwa gore ke tla feleletša Baamaleke sa ruriruri.”

15 Moshe a aga aletare, a e rea leina la “Morena ke sefoka sa ka”.

16 A ba a re: “Phagamišetšang sefoka sa Morena godimo! Morena o tla lwa le Baamaleke go ya go ile!”

18

1 Ratswale wa Moshe, Jetro, moprista wa Midiane, a kwa ka tšohle tše Modimo a di diretšego Moshe le setšhaba sa Israele ge a ba ntšha Egepeta.

2 Ka gona a tla go Moshe a na le Tsipora, mogatša wa Moshe, yo Moshe a bego a mmušeditše gagabo,

3 le Gershome le Eliesere, barwa ba babedi ba Tsipora. Moshe o be a ile a re: “Ke nna mofaladi nageng e šele”; ka gona a rea yo mongwe wa barwa ba gagwe leina la Gershome.

4 Le gona o be a ile a re: “Modimo wa tate o nthušitše a mphološa lehung diatleng tša kgoši ya Egepeta”; ka gona a rea morwa wa gagwe wa bobedi leina la Eliesere.

5 Jetro le mogatša wa Moshe le barwa ba babedi ba Moshe ba tla go Moshe lešokeng moo a bego a hlomile mešaša thabeng ya Modimo.

6 Jetro o be a ile a tsebiša Moshe gore ba etla,

7 ka gona Moshe a tšwa go yo ba gahlanetša, gomme a obama pele ga Jetro a mo atla. Ba botšišana maphelo, mme ba tsena ka mošašeng wa Moshe.

8 Moshe a laodišetša Jetro tšohle tše Morena a di dirilego kgoši le setšhaba sa Egepeta ka baka la Baisraele. A mo laodišetša le mathata a ba bilego nao leetong, le ka moo Morena a ba hlatlotšego.

9 Jetro a thaba kudu ge a ekwa tše botse ka moka tše Morena a di diretšego Baisraele.

10 A re: “Retang Morena yo a le namoletšego go kgoši le setšhaba sa Egepeta! Retang Morena yo a lokolotšego setšhaba sa gagwe bokgobeng!

11 Bjale gona ke tseba gore Morena ka bogolo o feta medimo ka moka, gobane o dirile tše bjalo mola Baegepeta ba nyatša Baisraele.”

12 Jetro a napa a tliša sehlabelo sa go tšhungwa ka moka le dihlabelo tše dingwe gore di hlabelwe Modimo; Arone le bagolo ba Baisraele ka moka ba ya le Jetro go yo ja dijo tše kgethwa, e le gona ge ba khunamela Modimo.

13 Ka letšatši le le latelago Moshe o be a dutše gare ga setšhaba a ahlola melato, gomme batho ba mo dulela go tloga goseng go fihlela mantšiboa.

14 Ya re ge Jetro a bona tšohle tše Moshe a tlemegilego go di dira, a mmotšiša a re: “O reng o direla setšhaba ka mokgwa wo? O reng o ahlola o nnoši, batho ba go emeletša go tloga goseng go fihlela mantšiboa?”

15 Moshe a mo fetola a re: “Ke tlemegile go dira bjalo, gobane setšhaba se tla go nna gore se tsebe thato ya Modimo.

16 Ge batho ba babedi ba fapane, ba tla go nna, gomme nna ka ba ahlola, ka napa ka ba tsebiša ditaelo tša Modimo le melao ya gagwe.”

17 Ke gona Jetro a itšego: “Taba ye o e dirago ga e botse.

18 O tla itlhagatša, wena gammogo le setšhaba se. Ke go ithweša boima go dira taba ye o nnoši.

19 Bjale a ke go fe keletšo ye botse, mme Modimo o tla ba nago. Sa gago ke go emela setšhaba go Modimo, wa fihliša ditaba tša bona pele ga gagwe.

20 Lemoša setšhaba ditaelo tša Modimo, gomme o ba hlathollele gore ba phedišane bjang le gore ba dire eng.

21 Godimo ga fao, wena hlaola banna ba mafolofolo, o ba bee bagolo ba setšhaba: baokamedi ba ba dikete, ba ba makgolo, ba ba masome a mahlano, ba ba masome. E be banna ba ba boifago Modimo, ba ba botegago, mme ba ka se amogelego tsogolekobong.

22 A ba direle setšhaba e le baahlodi ka dinako tšohle. Bona ba ka go begela melato ka moka ye methata, fela bona ka noši ba phethe melatwana ka moka ye mennyane. Se se tla go imolla ka ge le bona ba go rwadiša morwalo wo wa gago.

23 Ge o dira se ka mo Modimo a laelago, o tla swarelela, gomme le batho ba ka moka ba tla ipoelela magae melato ya bona e ahlotšwe.”

24 Moshe a tšea keletšo ya Jetro.

25 A hlaola banna ba mafolofolo gare ga Baisraele ka moka, a ba bea baokamedi ba ba dikete le ba ba makgolo le ba ba masome a mahlano le ba ba masome.

26 Ba direla setšhaba e le baahlodi ka dinako tšhole, ba tliša melato ye methata go Moshe, melatwana ye mennyane yona ba e ahlola ka noši.

27 Ke moo Moshe le Jetro ba laelanego, mme Jetro a ipoelela gae.

19

1 Setšhaba sa Israele sa tloga Refidime, mme ka letšatši la pele la kgwedi ya boraro morago ga ge ba tlogile Egepeta, ba fihla lešokeng la Sinai. Ba hloma mešaša go lebana le thaba ya Sinai,

2

3 gomme Moshe a rotogela thabeng go kopana le Modimo. Morena a mmolediša a le thabeng, a mmotša gore a botše Baisraele, ditlogolo tša Jakobo, a re:

4 “Le bone se nna, Morena, ke se dirilego Baegepeta, le ka mo ke le kukilego bjalo ka ntšu e belege matswiana a yona mafegong, gomme ka le tliša fa go nna.

5 Bjale, ge le ka ntheeletša gabotse mme la botegela kgwerano ya ka, le tla ba setšhaba sa ka se se kgethilwego gare ga ditšhaba ka moka. Lefase lohle ke la ka, eupša lena le tla ba

6 setšhaba se se kgethetšwego nna ke nnoši, gomme le tla ntlhankela le le baprista.”

7 Ke gona Moshe a fologilego a kgobokanya bagolo ba setšhaba, a ba botša tšohle tše Morena a mo laetšego tšona.

8 Ke moo setšhaba ka moka se fetotšego mmogo sa re: “Re tla dira tšohle tše Morena a re boditšego tšona.” Moshe a begela Morena taba ye.

9 Morena a re go Moshe: “Ke tla theogela go wena ka sepipa sa leru, gore setšhaba se nkwe ge ke bolela le wena, ba tle ba go kgolwe go tloga bjale.” Moshe a botša Morena ka moo setšhaba se fetotšego ka gona.

10 Morena a re go yena: “Eya go setšhaba o ba botše gore lehono le ka moswane ba hlwe ba itlhwekiša. Ba hlatswe diaparo tša bona,

11 ba itokišetše letšatši le le latelago letšatši la ka moswane. Ka lona letšatši leo ke tla theogela thabeng ya Sinai mo setšhaba ka moka se ka kgonago go mpona.

12 Dira mollwane go dikologa thaba, mme o botše setšhaba se hlokomele gore se se ke sa namela thaba, ešita le go e batamela. Yo a tlago gata thaba o tla hwa lehu;

13 go se be le yo a mo kgwathago ka seatla, eupša a bolawe ka maswika, goba a thunywe ka mesebe – e ka ba seruiwa goba motho – se se ke sa phela. E tla re ge phalafala e lla, e be gona batho ba namelelago thabeng.”

14 Ke gona Moshe a fologilego thaba gomme a tsebiša setšhaba gore se itlhwekiše. Ka fao ba hlatswa diaparo tša bona,

15 mme Moshe a re go bona: “Itokišetšeng letšatši le le latelago letšatši la ka moswane, gomme monna a se ke a robala mosadi lebakeng le.”

16 Goseng ga letšatši la boraro thabeng gwa ba medumo le dikgadima, sepipa sa leru sa rotoga, gomme phalafala ye maatla ya galagala. Setšhaba ka moka mešašeng sa thothomela ka letšhogo.

17 Moshe a ba hlahla ba tšwa mešašeng go gahlana le Modimo, gomme ba ema tlase ga thaba.

18 Thaba ka moka ya Sinai e be e pipeditšwe ke muši, gobane Morena o be a theogetše godimo ga yona ka mollo. Muši o be o kuelelela godimo bjalo ka muši o etšwa leubeng, gomme setšhaba ka moka sa tlekatleka o šoro.

19 Go lla ga phalafala gwa galagala go eya. Moshe a bolela, gomme Modimo a mo fetola ka modumo.

20 Morena a fologela ntlheng ya thaba ya Sinai, a bitša Moshe gore a namelele thabeng. Moshe a namelela,

21 gomme Morena a re go yena: “Theogela tlase o yo botša setšhaba gore se se ke sa šwahla mollwane gore se mpone, ka gore ba ka hwa ka bontši.

22 Le bona baprista ba ba mpatamelago ba itlhwekiše, gore ke se ba hlokofatše.”

23 Moshe a re go Morena: “Setšhaba ga se dumelelwe go namela thaba ye, gobane wena mong o re boditše gore re tšee thaba ye e le ye kgethwa, le gore re e beele mollwane.”

24 Morena a mo fetola a re: “Theoga, o boe le Arone. Fela baprista le setšhaba ba se ke ba šwahla mollwane go rotogela go nna, gore ke se ba hlokofatše.”

25 Moshe a theogela go setšhaba a se botša tše Morena a di boletšego.

20

1 Modimo o boletše a laya setšhaba a re:

2 “Ke nna Morena Modimo wa gago yo a go ntšhitšego Egepeta, mo o bego o le lekgoba.

3 “O se ke wa direla modimo wo mongwe ka ntle ga ka.

4 “O se ke wa itirela seswantšho sa selo se sengwenyana sa legodimong, goba sa lefaseng, goba sa ka meetseng ka fase ga lefase.

5 O se ke wa di obamela goba wa di direla, gobane ke nna Morena Modimo wa gago, Modimo yo a sa kgotlelelego tirelo ya medingwana ya diswantšho. Ke otla ba ba ntlhoilego le ditlogolo tša bona, ka latišiša go fihlela molokong wa boraro le wa bone.

6 Eupša diketekete tša meloko ya bao ba nthatago, ba phethago melao ya ka, ke di direla ka lerato.

7 “O se ke wa goboša leina la ka, gobane nna, Morena Modimo wa gago, ke tla otla yoo a gobošago leina la ka.

8 “Hlompha Sabatha mme o se kgethwafatše.

9 Ka matšatši a a selelago o dire mediro ya gago ka moka,

10 fela letšatši la bošupa ke la go khutša, le kgethetšwe nna, Modimo wa gago. Ka lona o se ke wa dira modiro ofe le ofe – wena, goba ngwana wa gago, goba lekgoba la gago, goba seruiwa sa gago, goba mofaladi yo a dulago nageng ya geno.

11 Ka matšatši a a selelago nna, Morena, ke dirile lefase le legodimo le mawatle le tšohle tše di lego go tšona, eupša ka letšatši la bošupa ka khutša. Ke ka baka leo nna, Morena, ke šegofaditšego letšatši la Sabatha ka le dira le lekgethwa.

12 “Hlompha tatago le mmago gore o phele nako ye telele nageng ye nna, Morena Modimo wa gago, ke go fago yona.

13 “O se ke wa bolaya.

14 “O se ke wa otswa.

15 “O se ke wa utswa.

16 “O se ke wa bolela bohlatse bja maaka ka yo mongwe.

17 “O se ke wa duma ngwako wa yo mongwe. O se ke wa duma mosadi wa gagwe, goba lekgoba la gagwe, goba kgomo ya gagwe, goba pokolo ya gagwe, goba se sengwe se e lego sa gagwe.”

18 Ya re ge setšhaba se ekwa medumo le segalo sa phalafala mme ba bona dikgadima le thaba e kuela muši, ba thothomela ka poifo, ba emela kgole.

19 Ba re go Moshe: “A e be wena o bolelago le rena, hle, re tla theeletša; a e se be Modimo a bolelago le rena, re se tlo hwa.”

20 Moshe a ba fetola a re: “Se boifeng; Modimo o tletše fela go le leka le go le tiišetša gore le fele le mmoifa, mme le se senye.”

21 Eupša setšhaba sa fela se emetše kgole, ya ba Moshe fela a batamelago leru leo le leso mo Modimo a bego a le gona.

22 Morena o laetše Moshe gore a botše Baisraele a re: “Le iponetše ka bolena gore nna, Morena, ke boletše le lena ke le legodimong.

23 Le se ke la itirela medimo ya silibera goba ya gauta go e khunamela legatong la go khunamela nna.

24 O ntirele aletare ya mobu, gomme godimo ga yona o dire dihlabelo ka dihuswane tša gago le dikgomo tša gago e be dihlabelo tša go tšhungwa ka moka le dihlabelo tša kagišano. Lefelong le lengwe le le lengwe leo ke tlago go kgethela go ntirela go lona, ke tla tla go wena ka go šegofatša.

25 Ge o ntirela aletare ya matlapa o se ke wa e aga ka matlapa a a betlilwego, gobane ge o betla matlapa, o a a tšhilafatša.

26 O se ke wa nkagela aletare ye e namelelwago ka manamelo; ge o ka dira bjalo, o tla bonelwa ge o rotoga ka manamelo.”

21

1 “Šedi ditaelo tše o swanetšego go di fa Baisraele:

2 Ge o reka lekgoba le e lego Moheberu, le go hlankele nywaga ye e selelago. Ka ngwaga wa bošupa a lokollwe a sa lefe selo.

3 Ge a be a se a nyala ge a thoma go go hlankela, a se sepele le mosadi ge a tloga; eupša ge a be a nyetše ge a eba lekgoba la gago, gona a tloge le mosadi wa gagwe.

4 Ge mong wa gagwe a mo nyadišitše mosadi, gomme mosadi yoo a mmelegela barwa goba barwedi, gona mosadi le bana ba gagwe ke ba mong, gomme monna a tloge a nnoši.

5 Fela ge monna wa lekgoba a ka ikana gore o rata mong wa gagwe le mosadi wa gagwe le bana ba gagwe, ka gona ga a nyake go lokollwa,

6 gona mong wa gagwe a tsene naye felo ga tirelo. Fao a mmapetše le lemati goba serepodi, gomme a mo phule tsebe ka tšhwana. Gona mohlanka e tla ba lekgoba la mong wa gagwe bophelo ka moka.

7 “Ge monna a ka rekiša morwedi wa gagwe gore e be lekgoba, morwedi a se ke a rekollwa bjalo ka makgoba a banna.

8 Ge morwedi a ka rekišetšwa monna yo a mmeeleditšego, fela monna yoo a ikhwetša a sa rate mosadi yo, gona morwedi a rekollelwe go tatagwe; mong wa gagwe ga a na tokelo ya go mo rekiša setšhabeng se šele, ka ge monna yoo a forile mosadi yoo.

9 Ge monna a ka rekela morwagwe lekgoba la mosetsana, a monna yoo a sware mosetsana mo nkego ke morwediagwe.

10 Ge monna a ka nyala mosadi wa bobedi, a fele a efa mosadi wa pele dijo le diaparo le ditokelo tša nyalano bjalo ka mehleng.

11 Ge monna a sa phethe ditshwanelo tše tharo tše, gona mosadi yoo a tloge a lokologile, monna a sa lefiwe selo.”

12 “Motho yo a ka itiago yo mongwe a hwa, le yena a bolawe.

13 Fela ge a bolaile yo mongwe e se ka boomo, e le tiro tša ka, nna, Modimo, gona a ka no tšhabela mo nna, Morena, ke tlago mo laolela gona.

14 Fela ge motho a ka rera yo mongwe a mmolaya ka boomo, le yena a bolawe, le ge a ka tšhabela aletareng ya ka gore a lotege.

15 “Motho yo a itiago tatagwe goba mmagwe, a bolawe.

16 “Motho yo a utswago yo mongwe go mo rekiša, goba go mo dira lekgoba, a bolawe.

17 “Motho yo a rogago tatagwe goba mmagwe, a bolawe.

18 “Ge batho ba elwa gomme motho a itia yo mongwe ka leswika goba ka letswele, fela a se hwe, yo bjalo motho a se otlwe. Ge monna yo a iteilwego a ka ikoka a robetše,

19 fela ka morago a tielela, a totobela ka ntle le ge e le ka go ikokotlela ka lehlotlo, moitei wa gagwe a se ke a bonwa molato, fela a lefele nako ya ge moiteiwa a be a robetše, mme a be a bone gore o folela sa ruri.

20 “Ge motho a ka itia lekgoba la gagwe la monna goba la mosadi ka molamo, gomme lekgoba la hwa semeetseng, mmolai yoo a otlwe.

21 Fela ge lekgoba le ka se hwe, gwa ba gwa feta letšatši goba a mabedi, mong wa lekgoba a se ke a otlwa, ka gobane lekgoba leo ke thoto ya gagwe.

22 “Ge banna ba ka re ba elwa, ba thula mosadi wa moimana gomme mpa ya senyega, eupša yena mosadi a se gobale ka mokgwana wo mongwe, monna yo a gobaditšego moimana yoo a lefišwe ka mo monna wa mosadi yoo a nyakago ka gona le baahlodi ba dumelago.

23 Fela ge eba moimana a gobetše, gona kotlo e ebe ya go lefeletša bophelo ka bophelo,

24 leihlo ka leihlo, leino ka leino, seatla ka seatla, leoto ka leoto,

25 mollo ka mollo, ntho ka ntho, mogogoma ka mogogoma.

26 “Ge motho a ka fahla lekgoba la gagwe la monna goba la mosadi mme a le gonya leihlo, a motho yoo a lokolle lekgoba leo e le tefelo ya leihlo.

27 Ge motho a ka re a itia lekgoba a le kgola leino, a lokolle lekgoba leo e le tefelo ya leino.”

28 “Ge poo e ka hlaba motho ya mmolaya, poo yeo e bolawe ka maswika, mme nama ya yona e se ke ya lewa; mong wa yona yena a tšwe molatong.

29 Eupša ge poo yeo e tsebja e ehlwa e hlaba batho, gomme mong wa yona a lemošitšwe taba ye fela a sa e diše, gomme ya bolaya motho, e bolawe ka maswika, mong wa yona le yena a bolawe.

30 Fela ge mong wa yona a ka dumelelwa go ntšha setseka gore a phele, a a lefe tefelo ka moka ya molato yeo a e lefišwago.

31 Ge poo e ka bolaya mošemanyana goba mosetsana, a go dirišwe wona molao wo.

32 Ge poo e ka bolaya lekgoba la monna goba la mosadi, mong wa yona a lefe mong wa lekgoba dipapetlana tša silibera tše masome a mararo, gomme yona e bolawe ka maswika.

33 “Ge motho a ka khurumolla molete goba a epa molete a se o khurumele, gomme poo goba pokolo ya yo mongwe ya wela ka gare,

34 motho yoo a lefele seruiwa seo. A lefe mong wa sona ka tšhelete, gomme yena a šale le setoto.

35 Ge poo ya motho e ka bolaya ya yo mongwe, banna ba babedi bao ba rekiše poo ye e phelago, mme ba arogane tšhelete ya thekišo; ba arogane le nama ya kgomo ye e bolailwego.

36 Eupša ge go tsebja gore poo yeo e tlwaetše go hlaba, gomme mong wa yona a se e diše, mong yoo a lefe yo a lobilego ka poo ye e phelago, yena a šale le setoto.”

37 “Ge motho a ka utswa kgomo goba nku gomme a e bolaya goba a e rekiša, a lefe kgomo yeo ka kgomo tše tlhano, mme nku yeo ka dihuswane tše nne.”

22

1 “A lefele se a se utswitšego. Ge a se ne selo, a rekišwe e be lekgoba go lefa se a se utswitšego. Ge seruiwa se se utswitšwego – e ka ba kgomo goba pokolo goba nku – se ka hwetšwa diatleng tša gagwe se sa phela, a lefe se tee ka tše pedi. “Ge lehodu le ka hwetšwa le thuba ntlo bošego mme la bolawa, yo a le bolailego ga a ne molato wa polao. Fela ge e le mosegare o na le molato wa polao.

2

3

4 “Ge motho a ka re a fudiša diruiwa mo tšhemong goba serapeng sa merara a di lesa tša ja tšhemong ya yo mongwe, mong wa tšona a lefe tshenyegelo ya yo mongwe yoo ka tše kaonekaone tša tšhemong ya gagwe goba tša ka serapeng sa gagwe sa merara.

5 “Ge motho a ka re a goditše mollo tšhemong ya gagwe, mollo wa tšhuma hlaga wa tshelela tšhemong ya yo mongwe gomme wa tšhuma mabele lehlakeng, goba ao a kgobetšwego, goba wa tšhuma tšhemo, yoo a goditšego mollo a lefele tshenyegelo ka moka.

6 “Ge motho a ka re a neetše yo mongwe tšhelete goba dilo tše dingwe tša mohola gore a mo lotele tšona, tša utswiwa ngwakong wa gagwe gomme lehodu la swarwa, a le lefe selo se tee ka tše pedi.

7 Eupša ge lehodu le sa swarwe, motho yoo a bego a lotile tšeo tša mohola a tlišwe felo ga tirelo, mme fao a ene gore ga se a utswa dilo tšeo tša yo mongwe.

8 “Ge batho ba bakišana dilo, e ka ba kgomo, goba pokolo, goba nku, goba seaparo, goba se sengwe se se timetšego, a babakišani ba tlišwe felo ga tirelo. Yo Modimo a mo hwetšago molato a lefe yo mongwe yola gabedi.

9 “Ge motho a ka re a fišitše yo mongwe pokolo, goba kgomo, goba nku, goba seruiwa se sengwe, seruiwa seo sa hwa, goba sa gobala, goba sa thopša ke manaba, mme gwa hlokega hlatse,

10 mofišetšwa a ye felo ga tirelo gomme a ene gore ga se a utswa seruiwa sa yo mongwe yoo. Ge seruiwa se se sa utswiwa, mong wa sona a dumele mofišetšwa gomme mofišetšwa a se ke a lefa selo;

11 eupša ge seruiwa se utswitšwe diatleng tša mofišetšwa, mofišetšwa a lefe mong.

12 Ge seruiwa se bolailwe ke dibata, motho a tliše mašaledi gore e be bohlatse; a se ke a lefa se se bolailwego ke dibata.

13 “Ge motho a adimile seruiwa go yo mongwe, gomme seruiwa sa gobala goba sa hwa mong wa sona a se gona, motho yoo a se lefe.

14 Fela ge seo se ka direga mong wa seruiwa a le gona, moadingwa a se ke a lefa. Ge seruiwa se adimilwe ka tšhelete, tahlegelo e lefše ka tefo ya kadimo.”

15 “Ge monna a ka pateletša kgarebe ye e sego ya beeletšwa a e robala, a ntšhe magadi a nyale kgarebe yeo.

16 Fela ge tatagokgarebe a ka tloge a mo ganetša go mo nyala, gona monna yoo a lefe tatagokgarebe tšhelete ye e lekanego magadi a kgarebe.

17 “Mosadi yo a loyago a bolawe.

18 “Monna yo a robalago phoofolo, a bolawe tho.

19 “Motho yo a direlago modimo wo mongwe dihlabelo ka ntle ga ka, le yena a bolawe tho.

20 “O se ke wa tlaiša goba wa gatelela mofaladi; gopola gore le lena le be le le bafaladi Egepeta.

21 Le se ke la tlaiša bahlologadi goba ditšhuana.

22 Ge le ka ba tlaiša, nna, Morena, ruri ke tla ba araba ge ba ntelela ba nyaka thušo,

23 ke tla tuka bogale ka le bolaya ntweng. Gomme basadi ba lena ba tla fetoga bahlologadi, le bana ba lena ya ba ditšhuana.

24 “Ge o ka adima modiidi tšhelete setšhabeng sa ka, o se ke wa etša baadimiši ba ditšhelete, wa re e boe e tsweše.

25 Ge o ka tšeela yo mongwe kobo e le setlemo sa gore a go lefe, o mmušetše yona pele ga ge letšatši le sobela,

26 gore a se ke a bolawa ke phefo, gobane ke sona seaparo sa gagwe se nnoši. Kgane wena o re a robale ka eng? Ge a ntelela ke tla mo thuša, gobane nna ke yo botho.

27 “O se ke wa nyatša Modimo, le gona o se ke wa rogaka moetapele wa setšhaba sa geno.

28 “O mphe ka pelo ka moka kabelo ye e tšwago mabeleng a gago, le beineng ya gago, le makhureng a gago a mohlware ka mabaka a gona. “O nkabele morwa wa gago wa leitšibolo.

29 O nkabele maitšibolo a dikgomo tša gago le a dihuswane tša gago. Leitšibolo la pholwana le hlwe le mmagolona matšatši a a šupago, gomme ka letšatši la seswai o nkabele lona.

30 “Ke lena batho ba ka ba bakgethwa, ka gona le se ke la ja nama ya seruiwa se se bolailwego ke dibata; nama ye bjalo le e fe dimpša.

23

1 “O se ke wa phatlalatša mabarebare a maaka. O se thuše motho yo a rwelego molato ka bohlatse bja maaka.

2 O se ke wa ya le mogofe ge o dira phošo goba ge o hlatsela ka maaka go kgopamiša toka.

3 O se ke wa emelela modiitšana tshekong e le ka ge e le modiitšana.

4 “Ge o ka bona kgomo goba pokolo ya lenaba la gago e timela, o e bušetše go mong wa yona.

5 Ge pokolo ya yo a go hloilego e pharame ka morwalo, o thušane le mong wa yona go e tsoša; o se ke wa no feta.

6 “O se ke wa pateletša mohloki tshekong.

7 O se rweše motho molato ka maaka. O se bolaye motho yo a se nago molato, gobane ge o ka mmolaya, ke tla go bona molato.

8 O se ke wa amogela tsogolekobong, gobane tsogelekobong le foufatša motho yo a bonago therešo gabotse, mme a senyeletša ba ba se nago molato.

9 “O se ke wa tlaiša mofaladi; lena ka noši le a tseba gore go bjang go ba mofaladi, gobane le be le le bafaladi Egepeta.”

10 “Mengwageng ye e selelago o leme tšhemo ya gago gomme o kgobele tše o di bunnego.

11 Eupša ka ngwaga wa bošupa o e ladiše, o se bune selo se se hlogago go yona. Badiitšana ba bune se se melago moo, le diphoofolo tša naga di fule ka boithatelo. Le dirapeng tša gago tša merara le mehlareng ya gago ya mehlware o dire bjalo.

12 “O šome ka matšatši a a selelago, eupša ka la bošupa o se šome, gore makgoba le bafaladi ba ba go šomelago, le tšona diruiwa tša gago, ba khutše.

13 “Le ele hloko tšohle tše nna, Morena, ke le boditšego tšona. Le se ke la rapela medimo ye mengwe; le ona maina a yona le se ke la a bolela.”

14 “O ntirele menyanya ye meraro mo ngwageng.

15 Mo kgweding ya Abibi, kgwedi ye o tšwilego ka yona Egepeta, o dire Monyanya wa Dinkgwa tše di se nago komelo, ka moo ke go laetšego ka gona. Mo matšatšing a a šupago a monyanya wo o se je dinkgwa tše di hlabegilwego. O se ke wa tla go nkhunamela o se wa ntshwarela kabelo.

16 “O bine Monyanya wa Puno nakong ya ge o thoma go buna. “O bine Monyanya wa Kgobelo lehlabula ge o kgobela dienywa tša gago mašemong.

17 Ngwaga ka ngwaga, menyanyeng ye meraro ye, banna ba geno bohle ba tle go ntirela, nna, Morena Modimo.

18 “Ge o ntirela sehlabelo o se se tliše gotee le senkgwa se se nago le komelo. Makhura a diruiwa tše di hlabilwego menyanyeng ye a se ke a latšwa go fihlela ka la ka moswane.

19 “Dithakangwaga tše kaonekaone tša ka mašemong a gago o di tliše ntlong ya Morena Modimo wa gago. “O se ke wa apea kwanyana goba putšanyana ka maswi a mmayo.”

20 “Bona, ke tla go romela morongwa a go eta pele go go šireletša tseleng le go go goroša felo fa ke go lokišitšego.

21 O mo ele hloko, o mo theeletše. O se mo nyatše; o romilwe ke nna, gomme a ka se kgotlelele lenyatšo.

22 Fela ge o ka tloga o mo theeletša, wa dira tšohle tše ke go laelago tšona, ke tla go lwela manabeng a gago ka moka.

23 Morongwa wa ka o tla go eta pele, a go goroša nageng ya Baamore le Bahete le Baperise le Bakanana le Bahibe le Bajebuse, gomme ke tla ba thubaganya.

24 O se ke wa obamela medimo ya bona, goba wa e khunamela, goba wa latela ditlwaedi tša bona. Medimo ya bona o e pšhatlaganye, o pšhatlaganye le dikokwane tša bona tša borapedi tša maswika.

25 Ge le nkhunamela, nna, Morena Modimo wa lena, ke tla le šegofatša ka dijo le meetse, gomme ka tloša malwetši ka moka gare ga lena.

26 Mo nageng ya gabolena go ka se be le mosadi yo a senyegelwago ke mpa, goba wa moopa. Ke tla le phediša galelele.

27 “Ke tla dira gore batho ba ba le lwantšhago ba tšhoge nna; ke tla dira gore batho ba le lwago nabo ba gakanege, ka ba ka dira gore manaba a lena a hlanole direthe.

28 Ke tla tšhoša manaba a lena; ke tla leleka Bahibe le Bakanana le Bahete ge le goroga.

29 Nka se ba leleke ka ngwaga o tee gore naga e se tlo fetoga lešoka, gomme diphoofolo tša naga tša le bekiša.

30 Ke tla ba leleka gannyane gannyane, go fihlela le atafetše, naga e eba ya lena.

31 Ke tla dira gore mellwane ya naga ya lena e thome kgogometšaneng ya Akaba e fihle nokeng ya Yufratese, e tloge Lewatleng la Mediteraniene e sobelele lešokeng. Ke tla le fa maatla gore le fenye badudi ba naga yeo, gomme le tla ba leleka ge le goroga.

32 Le se ke la dira kgwerano le bona goba le medimo ya bona.

33 Le se ke la ba dumelela go dula nageng ya lena. Ge le ka ba dumelela, ba tla le diriša sebe pele ga ka. Mohla le khunamelago medimo ya bona, le tsebe gore le wetše molabeng.”

24

1 Morena o rile go Moshe: “Rotogela go nna thabeng o na le Arone le Nadaba le Abihu le bagolo ba Baisraele ba masome a a šupago, gomme le obame le le kgojana.

2 Wena o le noši o mpatamele, ba bangwe bona ba se mpatamele. Setšhaba sona se se ke sa namela thaba.”

3 Moshe o ile a tloga a botša setšhaba ditaelo ka moka tša Morena, gomme setšhaba sa fetola setee sa re: “Re tla dira tšohle tše Morena a di boletšego.”

4 Moshe a ngwala ditaelo tšohle tša Morena. Ka le le latelago a tsogela go aga aletare tlase ga thaba, a ba a tsema mabje a lesome le a mabedi, le lengwe le le lengwe la emela kgoro ya Israele.

5 A roma masogana ba ya ba direla Morena dihlabelo tša go tšhungwa ka moka, mme ka dipoo ba dira dihlabelo tša kagišano.

6 Moshe a arola madi a diruiwa a a tšhela ka meruswing; a tšea madi a a šetšego a foka aletare ka ona.

7 A tšea puku ya kgwerano, ye e bego e ngwadilwe ditaelo tša Morena, a e balela setšhaba ka go hlaboša. Ba bolela ba re: “Re tla theeletša Morena, ra dira tšohle tše a re laetšego tšona.”

8 Moshe a napa a tšea madi ale a ka meruswing a foka setšhaba ka ona a re: “A ke madi a go tiišetša kgwerano ye Morena a e dirilego le lena ge a le fa ditaelo tše ka moka.”

9 Moshe le Arone le Nadaba le Abihu le bagolo ba Israele ba masome a a šupago ba namelela thabeng,

10 mme ba bona Modimo wa Baisraele. Ka fase ga nao tša gagwe go be go ikadile se ekego lebato la magakabje a safire, a botala bja legodimo.

11 Modimo o ile a se ke a dira baetapele ba ba Baisraele selo; ba bone Modimo, gomme ba ja, ba nwa.

12 Morena a re go Moshe: “Namelela thabeng o tle go nna, mme ge o na le nna mo ke tla go neela matlapa ao godimo ga ona go ngwadilwego melao le ditaelo tše ke di ngwaletšego go ruta setšhaba.”

13 Moshe le mothuši wa gagwe, Joshua, ba itokiša, mme Moshe a thoma go namelela thabeng ye kgethwa.

14 Moshe a re go bagolo ba setšhaba: “Re leteleng mo mešašeng go fihlela re boa. Arone le Hure ba na le lena mo; motho yo a nago le taba ye a ratago e rerwa a ka ya go bona.”

15 Moshe a namelela thabeng ya Sinai, gomme leru la pipetša thaba.

16 Seetša se se fahlago sa letago la Morena sa theogela thabeng; go Baisraele seetša seo e be eke ke mollo wo o laumago godimo ga thaba. Leru la pipetša thaba matšatši a a selelago, gomme ka letšatši la bošupa Morena, a le gare ga leru, a bitša Moshe.

17

18 Moshe a namelela thabeng a tsena lerung. A ba fao thabeng matšatši a masome a mane le mašego a ona.

25

1 Morena a re go Moshe:

2 “Botša Baisraele ba ntlišetše dikabelo. Le amogele dikabelo tšeo go motho yo mongwe le yo mongwe yo a ratago go ntlišetša tšona.

3 Šedi dikabelo tše le swanetšego go di tliša: gauta le silibera le mphiri;

4 mašela a boletiana; wulu ya botala bja legodimo le ya bohubedu bja moretele le ya bohubedu bja madi; lešela le le dirilwego ka boya bja dipudi;

5 matlalo a dikgapa a a tloditšwego ka letsoku; mekgopana e boletiana; dikota tša mogohlo;

6 makhura a go tukiša mabone; dinoko tša makhura a tlotšo le tša seorelo sa go nkga bose;

7 dikarneliene le magakabje a mangwe a go rokelelwa seaparong se sekgethwa sa Moprista yo Mogolo le phaphathianeng ya sehubeng sa gagwe.

8 A setšhaba se ntirele tente ye kgethwa, gore ke tle ke dule gare ga bona.

9 O dire tente le ditlabakelo tšohle tša yona go ya ka leano le ke tlago go laetša lona.”

10 “Botša batho ba betle polokelo ka dikota tša mogohlo, e be ya disentimetara tše 115 botelele, le bophara bja disentimetara tše 69, le bogodimo bja disentimetara tše 69.

11 Polokelo o e manege ka ntle le ka gare ka gauta ye e sego ya tswakwa, mme o e direle morumo wa gauta go e dikologa.

12 O dire mekgoko ye mene ya gauta, mme o e kgokelele maotwaneng a yona ka mane, mekgoko ye mebedi lehlakoreng le lengwe le lengwe.

13 O betle mapara a go rwala ka dikota tša mogohlo, mme le ona o a manege ka gauta,

14 o a tsenye mekgokong ya ka mahlakoreng a polokelo.

15 Mapara a dule a le mekgokong a se ke a ntšhwa.

16 Ke moka o nokele matlapa ka polokelong a ke tlago go fa ona, ao go ona go ngwadilwego melao.

17 “O dire sekhurumelo ka gauta ye e sego ya tswakwa, sa disentimetara tše 115 botelele le disentimetara tše 69 bophara.

18 O bope bakerubi ba babedi ka gauta ye e rutšwego.

19 Mokerubi o tee o mmee ka mafelelong a mangwe a sekhurumelo, yo mongwe o mmee ka mafelelong a mangwe a sona. O dire gore ba kgomagane le sekhurumelo.

20 Bakerubi bao ba lebane ka difahlego go putla sekhurumelo, gomme diphego tša bona di phurologele godimo di pipetše sekhurumelo.

21 O nokele matlapa ao ka polokelong, gomme o e khurumele ka sekhurumelo.

22 Nna ke tla go gahlanetša moo polokelong ka go fa melao ya ka ka moka ye e amago Baisraele ke le godimo ga sekhurumelo, kgathe ga bakerubi bao ba babedi.”

23 “O betle tafola ka dikota tša mogohlo, e be ya botelele bja disentimetara tše 92, le bophara bja disentimetara tše 46, le bogodimo bja disentimetara tše 69.

24 O e manege ka gauta ye e sego ya tswakwa, gomme o e direle morumo wa gauta go e dikologa.

25 O dire lepanta la bophaphathi bja dimilimetara tše 75 go e dikologa, gomme o bee morumo wa gauta go dikologa lepanta leo.

26 O e direle mekgoko ye mene ya gauta ya go e rwala, o e kgokelele dikhutlong ka dine maotwaneng.

27 Mekgoko ya go swara mapara a go rwala tafola e kgokelelwe kgauswi le lepanta.

28 O betle mapara a ka dikota tša mogohlo, gomme o a manege ka gauta.

29 O dire meruswi, megopo, diphafana, le digo tša go tšhela dikabelo tša dino. Dibjana tše ka moka di dirwe ka gauta ye e sego ya tswakwa.

30 Tafola e bewe pele ga Polokelo ya Kgwerano, gomme godimo ga tafola ka mehla go be le dinkgwa tše kgethwa tšeo di abetšwego nna.”

31 “O dire sehlomamabone ka gauta ye e sego ya tswakwa. O dire bogato bja sona le thito ya sona ka gauta ye e rutšwego; matšoba a go se kgabiša gotee le matšoba a a sego a khukhuša le matlakala a ona e be selo se tee le bogato le thito.

32 Makabe a a selelago a tšwe ka mathoko a thito, a mararo ka thoko e tee.

33 Lekabe le lengwe le le lengwe la ona ao a selelago le be le matšoba a mararo a go le kgabiša a sebopego sa letšoba la moalmone, le matšoba a a sego a khukhuša, le matlakala a ona.

34 Thito ya sehlomamabone e be le matšoba a mane a go e kgabiša a sebopego sa letšoba la moalmone le matšoba a a sego a khukhuša le matlakala a ona.

35 Go be le letšoba le le sego la khukhuša ka fase ga makabe a mangwe le a mangwe a mabedi.

36 Matšoba a a sego a khukhuša le makabe le sehlomamabone e be selo se tee sa gauta ye e rutšwego ye e sego ya tswakwa.

37 O dire mabone a a šupago a sehlomamabone, gomme o a hlome gore a bonegele pele.

38 Ditlao tša sona le dibjana tša sona tša magala e be tša gauta ye e sego ya tswakwa.

39 O diriše gauta ye e sego ya tswakwa ya boima bja dikilokramo tše masome a mararo go dira sehlomamabone le ditlabakelo tše ka moka.

40 O hlokomele gore o di dire go ya ka leano le ke go laeditšego lona kua thabeng.”

26

1 “Tente ye kgethwa, Tente ya bodulo bja Morena, o e dire ka diripa tše lesome tša lešela le boletiana le le logeletšwego wulu ya botala bja legodimo, le ya bohubedu bja moretele, le ya bohubedu bja madi. O di logelele mekgabišo ya diswantšho tša bakerubi.

2 O lekalekanye diripa tšeo e be tša dimetara tše 12,9 botelele, le bophara bja dimetara tše 1,8.

3 O rokaganye diripa tše tlhano e be thokaganyo e tee, gomme tše dingwe tše tlhano o di rokaganye ka wona mokgwa woo.

4 O dire digole tša lešela la botala bja legodimo morumong wa seripa sa ka ntle thokaganyong tše pedi.

5 Mo seripeng sa mathomo sa thokaganyo ya mathomo o rokelele digole tše masome a mahlano, mo go sa mafelelo sa thokaganyo ya bobedi le gona o rokelele digole tše masome a mahlano, di lebane.

6 O dire dikgwaetšo tša gauta tše masome a mahlano tša go kgokaganya dithokaganyo tšeo tše pedi gore e be selo se tee.

7 “O direle Tente sepipetši ka diripa tše lesome le setee tša lešela la boya bja dipudi.

8 O lekalekanye diripa tše e be tša dimetara tše 13,8 botelele, le bophara bja dimetara tše 1,8.

9 O rokaganye diripa tše tlhano di dire thokaganyo e tee, gomme diripa tše dingwe tšeo tše di selelago le tšona o di rokaganye thokaganyo ye nngwe. O menaganye seripa sa boselela gabedi mo pele ga Tente.

10 Morumong wa seripa sa mafelelo sa thokaganyo ye nngwe o kgokelele digole tše masome a mahlano, morumong wa ye nngwe thokaganyo le gona o kgokelele digole tše masome a mahlano.

11 O dire dikgwaetšo tša mphiri tše masome a mahlano, mme o di tsenye digoleng go kgohlaganya dithokaganyo tše pedi go dira sepipetši se tee.

12 Seripana se sengwe se se šalago sa sepipetši o se lekeletše ka morago ga Tente.

13 Diripana tše dingwe tša disentimetara tše 46 tše di šalago ka mathoko a mabedi a Tente di lekelele ka moo mathoko go e pipa.

14 “O dire dipipetši tše pedi gape, se sengwe ka matlalo a dikgapa a a tloditšwego ka letsoku, mme se sengwe ka mekgopa ye boletiana gore di pipetše bokantle.

15 “O dire mahlomo a dikota tša mogohlo go thekga Tente.

16 Mahlomo a go thekga e be a dimetara tše 4,6 botelele, le disentimetara tše 69 bophara,

17 le maphakga a mabedi lefateng go swaraganya mahlomo ao a go thekga. Mahlomo ka moka a go thekga a be le maphakga a.

18 O dire mahlomo a go thekga a masome a mabedi lehlakoreng la ka borwa,

19 le mabogato a silibera a masome a mane ka fase ga wona, mabogato a mabedi a le ka fase ga lehlomo le lengwe le le lengwe go swarelela maphakga ka mabedi a lehlomo.

20 O dire mahlomo a go thekga a masome a mabedi a ka leboa la Tente,

21 le mabogato a silibera a masome a mane, a mabedi a le ka fase ga lehlomo le lengwe le le lengwe.

22 Ka lehlakoreng la ka morago, ka bodikela, o dire mahlomo a go thekga a a selelago,

23 le mahlomo a mabedi a go thekga a dikhutlo tša ka morago.

24 Mahlomo a a go thekga a dikhutlo a tlemaganywe go tloga fase go rotoga go fihlela mokgokong wa ka godimo. Mahlomo a mabedi a go thekga a a dirago dikhutlo tše pedi a dirwe ka tsela yeo.

25 Ka gona go tla ba le mahlomo a seswai a go thekga a a nago le mabogato a silibera a lesome le a a selelago, e le a mabedi ka fase ga lehlomo le lengwe le lengwe.

26 “O betle dipalelo tše lesome le tše tlhano ka dikota tša mogohlo, tše tlhano e be tša mahlomo a go thekga a ka thoko ye nngwe ya Tente,

27 tše tlhano e be tša mahlomo a go thekga a ka thoko ye nngwe, mme tše tlhano gape e be tša mahlomo a go thekga a ka thoko ya ka bodikela, ka morago.

28 Palelo ya gare, ye e lego seripagareng sa bogodimo bja mahlomo a go thekga, e tloge mathomong a Tente e fihle mafelelong a yona.

29 O manege mahlomo ao a go thekga ka gauta, gomme o a kgokelele mekgoko ya gauta ya go khwamela dipalelo; le tšona dipalelo di manegwe ka gauta.

30 O hlome Tente go ya ka leano le ke go laeditšego lona kua thabeng.

31 “O dire seširo ka lešela le boletiana le le logeletšwego wulu ya botala bja legodimo, le ya bohubedu bja moretele, le ya bohubedu bja madi. O e logelele mokgabišo wa diswantšho tša bakerubi.

32 O fege seširo dikoteng tše nne tša mogohlo tše di manegilwego ka gauta, tše di kgokeletšwego dikgwaetšo, di tsemilwe mabogatong a silibera a mane.

33 O kgokelele seširo ka fase ga molokoloko wa dikgwaetšo tlhakeng ya Tente, gomme ka morago ga seširo o bee Polokelo ya Kgwerano ye e swerego matlapa. Seširo se tla aroganya Felo mo Gokgethwa le Felo mo Gokgethwakgethwa.

34 O khurumele Polokelo ya Kgwerano ka sekhurumelo ka Felong mo Gokgethwakgethwa.

35 Ka mo ntle ga Felo mo Gokgethwakgethwa o bee tafola ka thoko ya ka leboa ya Tente, gomme sehlomamabone o se bee ka thoko ya ka borwa go lebana le tafola.

36 “O direle mojako wa Tente seširo ka lešela le boletiana le le logeletšwego wulu ya botala bja legodimo, le ya bohubedu bja moretele, le ya bohubedu bja madi, e be mologelelo wa mebala wa mekgabišo ya bokgwari.

37 Seširo se o se direle dikota tša mogohlo tše tlhano tše di manegilwego ka gauta mme di kgokeletšwe dikgwaetšo tša gauta; dikota tše o di direle mabogato a mahlano a mphiri.”

27

1 “O dire aletare ka dikota tša mogohlo. E lekalekane ka thoko tšohle: E be ya dimetara tše 2,3 ka botelele, dimetara tše 2,3 ka bophara, mme bogodimo e be ya dimetara tše 1,4.

2 O dire dinakana dikhutlong ka bone. Di be selo se tee le aletare, gomme aletare ka moka e manegwe ka mphiri.

3 O dire dibjana tša go olelela melora, le digarafo, le meruswi, le diforoko tša mašimelo, le dibjana tša magala. Ditlabakelo tše ka moka di dirwe ka mphiri.

4 O dire papetla ya mphiri, gomme o e khwamele mekgoko ye mene ya mphiri ya go e kuka dikhutlong tša yona.

5 O bee papetla ye ka fase ga morumo wa aletare gore e be gare ga bogodimo bja aletare.

6 O betle mapara a go rwala ka dikota tša mogohlo, mme o a manege ka mphiri;

7 ona o a tsenye mekgokong ka mahlakoreng a mabedi a aletare ge e rwalwa.

8 O dire aletare ka diphaphathi, gomme e be lehoa, go ya ka leano le ke go laeditšego lona kua thabeng.”

9 “O age kgoro ya Tente ya bodulo bja ka ka legora la diširo tša lešela le boletiana. Ka lehlakoreng la ka borwa diširo e be tša dimetara tše 46 botelele,

10 mme di lekeletšwe dikoteng tše masome a mabedi tša mphiri tše di lego mabogatong a masome a mabedi a mphiri ka dikgwaetšo le mapheko a silibera.

11 Le ka lehlakoreng la ka leboa la kgoro o dire ka yona tsela yeo.

12 Ka lehlakoreng la ka bodikela go be le diširo tša dimetara tše 23 botelele, di lekelele dikoteng tše lesome tše di tsemilwego mabogatong a lesome.

13 Le ka bohlabela, mo go lego mojako wa Tente, le gona kgoro e be ya bophara bja dimetara tše 23.

14 Ka thoko ye nngwe le ye nngwe ya mojako go be le diširo tša dimetara tše 6,9 tše di lekelelago dikoteng tše tharo tše di tsemilwego mabogatong a mararo.

15

16 Mo mojakong go lekelele seširo sa dimetara tše 9,2 botelele se se dirilwego ka lešela le boletiana le le logeletšwego wulu ya botala bja legodimo, le ya bohubedu bja moretele, le ya bohubedu bja madi, e be mologelelo wa mebala ya mekgabišo ya bokgwari. Seširo se thekgwe ka dikota tše nne tše di tsemilwego mabogatong a mane.

17 Dikota ka moka tša kgoro go dikologa di kopanywe ka mapheko a silibera; dikgwaetšo tša tšona e be tša silibera mme mabogato a tšona e be a mphiri.

18 Kgoro e be ya dimetara tše 46 botelele, le dimetara tše 23 bophara, le dimetara tše 2,3 bogodimo. Diširo di dirwe ka lešela le boletiana, mme mabogato e be a mphiri.

19 Ditlabakelo ka moka tše di dirišwago Tenteng le dibapola ka moka tša Tente le kgoro di dirwe ka mphiri.”

20 “O laele setšhaba sa Israele go go tlišetša makhura a mohlware a a sego a tswakwa a sehlomamabone a mabotsebotse, gore mabone a fele a tuka bošego bjo bongwe le bjo bongwe.

21 Arone le barwa ba gagwe ba a gotetše ka Tenteng ya bodulo bja ka ka ntlenyana ga seširo sa ka pele ga Polokelo ya Kgwerano. Gona moo pele ga Morena mabone a tuke bošego ka moka go fihlela go esa. Taelo ye e phethwe ke Baisraele le ditlogolo tša bona ka mehla go ya go ile.”

28

1 “Bitša Arone, morwarrago, le barwa ba gagwe, Nadaba, Abihu, Eleasara le Ithamara. O ba hlaole setšhabeng sa Israele, gore ba ntirele e le baprista.

2 O rokele Arone, morwarrago, diaparo tše dikgethwa, gore a be le serithi le botšhepi.

3 O bitše bomakgone ka moka ba ke ba filego bokgoni, o ba botše ba rokele Arone diaparo a tle a bewe moprista wa go ntirela.

4 O ba botše ba dire phaphathiana ya sehubeng, le seaparo se sekgethwa, le phurabura, le hempe ye e kgabišitšwego, le tuku ya hlogo, le lepanta la bodiredi. A ba rokele morwarrago Arone le barwa ba gagwe diaparo tše dikgethwa tše, gore bona ba ntirele e le baprista.

5 Bomakgone ba roke tša wulu ya botala bja legodimo, le ya bohubedu bja moretele, le ya bohubedu bja madi, le tlhale ya gauta, le lešela le boletiana.

6 “Ba roke seaparo se sekgethwa ka wulu ya botala bja legodimo, le ya bohubedu bja moretele, le ya bohubedu bja madi, le ka tlhale ya gauta, le ka lešela le boletiana, e be mologelelo wa mekgabišo ya bokgwari.

7 Mapantana a mabedi a go tlemelela seaparo se sekgethwa magetleng a rokelelwe ka mathoko.

8 Lepanta le le logilwego gabotse le dirilwego ka tšona dilo tšeo le logelelwe seaparong se sekgethwa sehubeng, e be selo se tee le seaparo.

9 O tšee matlapa a mabedi a magakabje a karneliene o a tloke maina a barwa ba lesome le ba babedi ba Jakobo

10 ka go hlatlamana ga bona, maina a a selelago a be letlapeng le lengwe, a mangwe a selelago a be go le lengwe.

11 O nyake mmetli wa magakabje, a tloke maina a barwa ba Jakobo matlapeng ao a mabedi, a a rokelele ka tlhale ya gauta.

12 O a rokelele mapantaneng a mabedi a magetleng a seaparo se sekgethwa go emela dikgoro tše lesome le tše pedi tša Baisraele. Ka tsela ye Arone o tla šikara maina a bona magetleng a gagwe gore nna, Morena, ka mehla ke gopole setšhaba sa ka.

13 O dire merokelelo ye mebedi ya gauta,

14 le diketane tše pedi tša gauta ye e sego ya tswakwa tše di logagantšwego bjalo ka thapo, mme o di rokelele merokelelong yeo.”

15 “O direle Moprista yo Mogolo phaphathiana ya sehubeng gore a e diriše go tseba thato ya Modimo. E dirwe ka dilo tša go swana le tša ge go dirwa seaparo se sekgethwa le mologelelo wa sona.

16 E lekalekane ka thoko tšohle, e menwe gabedi, e be ya disentimetara tše 22 ka botelele, le disentimetara tše 22 ka bophara.

17 O rokelele methalo ye mene ya magakabje go yona; mothalong wa mathomo o rokelele rubi, thopase le garneta;

18 mothalong wa bobedi o rokelele emerale, safire le taamane;

19 mothalong wa boraro o rokelele thekoise, agathe le amethesite;

20 mothalong wa bone o rokelele berile, karneliene le jaspere. Magakabje a a rokelelwe ka tlhale ya gauta.

21 Le lengwe le le lengwe la magakabje a lesome le a mabedi a le tlokwe leina la yo mongwe wa barwa ba Jakobo go emela dikgoro tše lesome le tše pedi tša Baisraele.

22 O dire diketane tša phaphathiana ya sehubeng tše di logagantšwego bjalo ka thapo ka gauta ye e sego ya tswakwa.

23 O dire mekgoko ye mebedi ya gauta, o e rokelele dikhutlong tša ka godimo tša phaphathiana ya sehubeng,

24 mme o tlemelele thapo tšeo tše pedi tša gauta moo mekgokong ka mebedi.

25 O tlemelele dintlha tša dithapo tšeo tše pedi merokelelong yeo ye mebedi, mme ka tsela ye o tlemelele dithapo ka pele mapantaneng a magetleng a seaparo se sekgethwa.

26 Bjale o dire mekgoko ye mebedi ya gauta, o e rokelele dikhutlong tše pedi tša ka fase tša phaphathiana ya sehubeng, momenetšong wa ka gare kgauswi le seaparo se sekgethwa.

27 O dire mekgoko ye mengwe ye mebedi ya gauta, o e rokelele seripeng sa ka fase ka pele mapantaneng ka mabedi a magetleng a seaparo se sekgethwa, kgauswi le morumo le ka godingwana ga lepanta la seaparo se sekgethwa.

28 O tlemaganye mekgoko ya phaphathiana ya sehubeng le ya seaparo se sekgethwa ka thapo ya botala bja legodimo, gore phaphathiana ya sehubeng e be godimo ga lepanta la seaparo se sekgethwa mme e se ke ya hlepha.

29 “Ge Arone a tsena Felo mo Gokgethwa a apare phaphathiana ya sehubeng ye e tlokilwego maina a dikgoro tša Baisraele gore e be kgauswi le pelo ya gagwe, gore nna, Morena, ka mehla ke gopole setšhaba sa ka.

30 O bee Urime le Tumime ka gare ga phaphathiana yeo ya sehubeng, gore di be kgauswi le pelo ya gagwe ge a etla go lebana le nna. Ka mehla ge a lebana le nna, a apare phaphathiana ye ya sehubeng, gore a tsebe thato ya ka go setšhaba sa Israele.”

31 “Phurabura ye e aparwago ka godimo ga seaparo se sekgethwa e rokwe ka wulu ya botala bja legodimo fela.

32 E be le lešoba la go tsenya hlogo, mme lešoba leo le phethwe ka morumo wo o logilwego gore seaparo se se ke sa gagoga.

33 Go dikologa morumo wa ka fase wa phurabura yeo go lekeletšwe mekgabišo ya wulu ya go swana le garenate ya botala bja legodimo, le ya bohubedu bja moretele, le ya bohubedu bja madi, e latelane le ditleloko tša gauta.

34

35 Arone a apare phurabura ye ge a dira modiro wa boprista. Ge a etla pele ga ka Felong mo Gokgethwa goba a etšwa, ditleloko di tla lla tša kwala mme a ka se bolawe.

36 “O dire sekgabišo sa gauta ye e sego ya tswakwa, mme godimo ga sona o tloke mantšu a: ‘Se abetšwe Morena’.

37 O se tlemelele tukung ya hlogo mo phatleng ka thapo ya botala bja legodimo.

38 Arone a dule a se rwele mo phatleng ya gagwe go phumola bošaedi bja Baisraele, gore nna, Morena, ke amogele dikabelo tše ba nkabelago tšona, le ge ba ka dira bošaedi bjo bongwe ge ba nkabela tšona.

39 “O rokele Arone hempe ka lešela le boletiana, le tuku ya gagwe ya hlogo o e dire ka lešela le boletiana, o mo rokele le lepanta la bodiredi le le logeletšwego mekgabišo ya mebalabala.

40 “O rokele barwa ba Arone dihempe, le mapanta a bodiredi, le dikefana ba be le serithi le botšhepi.

41 O apeše Arone, morwarrago, le barwa ba gagwe diaparo tše. E be gona o ba beago baprista le go ba šegofaletša modiro ka go ba tlotša ka makhura a mohlware gore ba ntirele e le baprista.

42 O ba rokele marokgwana ka lešela, a tloge mathekeng a boe diropeng, gore ba se ke ba bonelwa.

43 Arone le barwa ba gagwe ba tšware marokgo a ka mehla ge ba tsena ka Tenteng ya bodulo bja ka, goba ge ba batamela aletare go dira modiro wa boprista Felo mo Gokgethwa, gore ba se ke ba bolawa ka baka la go se tšware ga bona. Molao wo o beetšwe Arone le ditlogolo tša gagwe go ya go ile.”

29

1 “Sese se o swanetšego go se direla Arone le barwa ba gagwe ge o ba bea baprista ba go ntirela. O hlaole powana e tee le dikgapa tše pedi tše di se nago bosodi.

2 Ka bupi bja matoka bja korong bjo bo se nago komelo o apee dinkgwa tše di hlakantšwego le makhura a mohlware, le dinkgwa tše di se nago makhura a mohlware, le dinkgwana tša diphaphathiana tše di tšhatšhitšwego ka makhura a mohlware.

3 O di nokele ka leselong, gomme o nkabele tšona ge o dira sehlabelo ka powana le dikgapa tše pedi.

4 “O batametše Arone le barwa ba gagwe mojakong wa Tente ya bodulo bja ka, gomme o ba hlapiše ka meetse.

5 Ke moka o apeše Arone diaparo tše dikgethwa – hempe, le phurabura ya seaparo se sekgethwa, le seaparo se sekgethwa, le phaphathiana ya sehubeng, o tlemelele seaparo se sekgethwa sehubeng ka lepanta la sona,

6 o mo rweše tuku ya hlogo, gomme go yona o tlemelele sekgabišo se sekgethwa seo godimo ga sona go tlokilwego mantšu a: ‘Se abetšwe Morena’.

7 Bjale o tšee makhura a tlotšo o a tšhele hlogong ya gagwe, o mo tlotše.

8 “O batametše barwa ba gagwe go wena, o ba apeše dihempe;

9 o ba tleme matheka ka mapanta a bodiredi, mme o ba rweše dikefana dihlogong. Ye ke yona tsela ya go bea Arone le barwa ba gagwe baprista. Bona le ditlogolo tša bona ba ntirele e le baprista go ya go ile.

10 “O batametše powana pele ga Tente ya bodulo bja ka, mme o botše Arone le barwa ba gagwe ba bee diatla tša bona godimo ga hlogo ya powana.

11 O hlabe powana moo pele ga ka mojakong wa Tente.

12 O tšee madi a mangwe a powana o a tlotše dinakaneng tša aletare ka monwana. Bjale o tšhollele madi a a šetšego thitong ya aletare.

13 Ka morago ga moo o kgakgamolle mabipi ka moka, o tšee le mphapha wo moteletšana wa sebete le dipshio bobedi bja tšona le makhura a tšona, mme tšeo ka moka o di tšhume aletareng e le kabelo ya ka.

14 Ge e le nama ya powana le mokgopa wa yona le dikateng tše dingwe tša yona o di tšhume ka mollo kua ntle ga mešaša. Se ke sehlabelo sa go tloša dibe tša baprista.

15 “O tšee kgapa ye nngwe mme o botše Arone le barwa ba gagwe ba bee diatla tša bona godimo ga hlogo ya yona.

16 O e hlabe gomme o tšee madi a yona o a fokele aletare ka mahlakoreng ka mane.

17 O phakologanye kgapa, o hlatswe dikateng tša yona le meomo ya yona, o di bee godimo ga hlogo ya kgapa le ditho tše dingwe.

18 O tšhume kgapa ka moka ga yona godimo ga aletare e le sehlabelo sa go tšhungwa ka moka. Ke tsefelwa ke monkgo wa sehlabelo se.

19 “O tšee kgapa yela ye nngwe o botše Arone le barwa ba gagwe gore ba bee diatla tša bona godimo ga hlogo ya yona.

20 O e hlabe, o tšee madi a mangwe a yona o tlotše lerephu la tsebe ya la go ja ya Arone ka ona, le marephu a ditsebe tša la go ja tša barwa ba gagwe, le menwana ya bona ye megolo ya diatla tša la go ja, le menwana ya bona ye megolo ya maoto a la go ja. Ka madi a a šetšego o fokele aletare ka mahlakoreng ka mane.

21 O tšee madi a mangwe a a lego godimo ga aletare le makhura a tlotšo o foke Arone le diaparo tša gagwe, le barwa ba gagwe le diaparo tša bona ka ona. Yena Arone le diaparo tša gagwe le barwa ba gagwe le diaparo tša bona ba tla be ba abetšwe nna.

22 “O tšee makhura a kgapa, le mosela, le mabipi, le mphapha wo moteletšana wa sebete, le dipshio ka bobedi, le makhura a tšona, le serope sa la go ja.

23 Mola dinkgweng tša ka leselong tše di se nago komelo tše di abetšwego nna o tšee senkgwa se tee se se apeilwego ka makhura a mohlware, se tee se se apeilwego ka ntle le makhura, le senkgwana sa phaphathiana.

24 O bee dijo tše ka moka ka diatleng tša Arone le ka go tša barwa ba gagwe, gomme o nkabele tšona e le mpho ye e fiwago nna ka tsela ye e itšeng.

25 Bjale o di tšee diatleng tša bona, o di tšhume aletareng godimo ga sehlabelo sela sa go tšhungwa ka moka, e be sehlabelo go nna. Ke tsefelwa ke monkgo wa sehlabelo seo.

26 “O tšee leumo la kgapa yeo gomme o nkabele lona e le mpho ye e fiwago nna ka tsela ye e itšeng. Setho se sa seruiwa e tla ba sa gago.

27 “Ge monna a bewa moprista, leumo le serope sa kgapa yeo e dirišetšwago go bewa moprista moo di abelwe nna e le mpho ye e fiwago nna ka tsela ye e itšeng, mme di bewe ka thoko e be tša baprista.

28 Ke taelo ya ka ya ka mehla go iša go sa felego, gore ka mehla ge setšhaba se dira dihlabelo tša sona tša kagišano, leumo le serope sa seruiwa ke tša baprista. Mpho ye e fiwago nna ye ka tsela ye e itšeng, ke kabelo ye batho ba e abelago nna, Morena.

29 “Diaparo tša Arone tše dikgethwa di neelwe barwa ba gagwe ka morago ga ge a hwile, gore ba di apare ge ba bewa baprista.

30 Morwa wa Arone yo a latelago tatagwe bopristeng gomme a tsena ka Tenteng ya bodulo bja ka go dira mošomo wa baprista ka Felo mo Gokgethwa, a apare diaparo tše matšatši a a šupago.

31 “O tšee nama ya kgapa ye e dirišetšwago go bea Arone le barwa ba gagwe baprista, o e apeele ka felo mo gokgethwa.

32 Arone le barwa ba gagwe ba jele nama ye gotee le dinkgwa tše di šetšego ka leselong, mojakong wa Tente ya bodulo bja ka.

33 Ba je seo se dirišitšwego tirelong ya tebalelo ge ba bewa baprista. Ke baprista fela ba ka jago dijo tše, ka gobane ke dijo tše kgethwa.

34 Ge nama ye nngwe goba dinkgwa tše dingwe di se tša lewa go fihlela ka la ka moswane, gona dijo tšeo di tšhungwe. Di se ke tša lewa ke motho, gobane ke tše kgethwa.

35 “O sware ditirelo tša go bewa baprista ga Arone le ga barwa ba gagwe matšatši a a šupago ka moo ke go laetšego ka gona.

36 Tšatši le lengwe le le lengwe o dire sehlabelo sa powana e be tefelo ya dibe. Sehlabelo se se tla hlwekiša aletare. Ka morago o tlotše aletare ka makhura a mohlware go e kgethwafatša.

37 O dire ka mokgwa woo letšatši le lengwe le le lengwe matšatši a a šupago. Gona aletare e tla ba ye e kgethwafetšego ruriruri, gomme mang le mang goba eng le eng ye e ka e kgwathago e tla tšhelwa madimabe ke maatla a bokgethwa bja yona.

38 “Letšatši le lengwe le le lengwe, mabakeng ka moka, o dire dihlabelo aletareng ka kwanyana tše pedi tša ngwaga o tee.

39 O dire sehlabelo ka e tee mosong, gomme ka ye nngwe o dire sehlabelo mantšiboa.

40 Ge o dira sehlabelo ka kwanyana ya pele, o abe le bupi bja matoka bja korong bja tekanyo ya kilokramo e tee, o bo dube ka makhura a mohlware a a hlwekilego a litara e tee. O tliše litara e tee ya beine e be kabelo ya seno.

41 Mantšiboa le gona o dire sehlabelo ka kwanyana ya bobedi gotee le ditekanyo tša bupi le makhura a mohlware le beine bjalo ka mosong. Bupi le makhura a mohlware ke kabelo ya dijo, mme beine ke kabelo ya seno go nna, Morena. Monkgo wa sehlabelo se ka moka o a ntsefela.

42 Sehlabelo se sa go tšhungwa ka moka se dirwe pele ga ka mabakeng ka moka a a tlago, mojakong wa Tente ya bodulo bja ka. Moo ke mo ke tlago gahlana le setšhaba sa ka, ka bolela le wena.

43 Gona moo ke tla gahlana le setšhaba sa Israele, gomme seetša se se fahlago sa letago la ka se tla kgethwafatša felo fao.

44 Ke tla kgethwafatša Tente le aletare, gomme ka hlaola Arone le barwa ba gagwe gore ba ntirele e le baprista.

45 Ke tla dula gare ga setšhaba sa Israele, gomme ka ba Modimo wa bona.

46 Ba tla tseba gore ke nna Morena Modimo wa bona yo ke ba ntšhitšego Egepeta gore ke dule gare ga bona. Ke nna Morena Modimo wa bona.”

30

1 “O dire aletare ya go tšhumela seorelo ka dikota tša mogohlo.

2 O e lekalekanye ka mathoko, e be botelele bja disentimetara tše 46 le bophara bja disentimetara tše 46, mme bogodimo e be disentimetara tše 92. Dinakana tša dikhutlo tša yona e be selo se tee le yona.

3 O e manege bogodimo ka gauta ye e sego ya tswakwa, le mahlakore ka mane le dinakana tša yona ka moka, gomme o e direle morumo wa gauta go e dikologa.

4 O dire mekgoko ye mebedi ya go e rwala, o e kgokelele ka tlase ga morumo mahlakoreng ka mabedi gore go tsene mapara a go e rwala.

5 O betle mapara a ka dikota tša mogohlo, mme le ona o a manege ka gauta.

6 Aletare ye o e bee ka ntle ga seširo se se fegilwego pele ga Polokelo ya Kgwerano. Moo ke felo mo ke tlago gahlana le wena.

7 Mosong wo mongwe le wo mongwe ge Arone a etla go lokiša mabone, a tšhume seorelo sa go nkga bose godimo ga yona.

8 A dire ka yona tsela yeo le ge a gotetša mabone mantšiboa. Seorelo se se fele se tšhungwa ka mehla.

9 O se ke wa tupiša seorelo se šele godimo ga aletare ye, goba wa dira sehlabelo sa seruiwa, goba kabelo ya dijo, le gona o se ke wa tšhela kabelo ya seno godimo ga yona.

10 Gatee mo ngwageng Arone a dire tirelo ya go hlwekiša aletare ka go tlotša dinakana tša yona ka dine ka madi a seruiwa se se dirilwego sehlabelo sa tshwarelo ya dibe. Se se dirwe ngwaga ka ngwaga mehleng ka moka ye e tlago. Aletare ye e be ye e kgethwafetšego ruriruri, ye e abetšwego nna, Morena.”

11 Morena o laetše Moshe a re:

12 “Mohla o bala setšhaba sa Israele monna yo mongwe le yo mongwe a ntefe ka tšhelete, gore bošula bo se ke bja mo wela lebakeng la ge setšhaba se balwa.

13 Mang le mang yo a balwago a lefe dikramo tše di selelago tša silibera ye e etšwego go ya ka boima bja papetlana ya silibera ya ka Felo mo Gokgethwa. Mang le mang a lefe tšhelete ye e le kabelo ya ka.

14 Mang le mang yo a balwago, ke go re monna yo mongwe le yo mongwe wa mengwaga ye masome a mabedi goba go feta, a lefe motšhelo wo.

15 Mohumi a se ke a ntšha tšhelete ya go feta ye e beilwego, le modiidi a se ke a ntšha ya go fetwa ke ye e beilwego, ge ba tšhela motšhelo wo.

16 O kgobokanye tšhelete ye setšhabeng sa Israele gomme o e diriše go hlokomela Tente ya bodulo bja ka. Motšhelo wo e tla ba seloba sa gore ke se ba bolaye, gomme ke tla gopola go ba šireletša.”

17 Morena o laetše Moshe a re:

18 “O dire sebjana sa mphiri sa go hlapela se se nago le bogato bja mphiri. O bee sebjana se kgathe ga Tente le aletare, gomme o tšhele meetse ka go sona.

19 Arone le barwa ba gagwe ba hlape diatla le maoto ka meetse a

20 pele ba tsena ka Tenteng, goba ba batamela aletare go dira sehlabelo. Ke moo ba ka se bolawego.

21 Ba hlape diatla le maoto gore ba se ke ba hwa. Wo ke molao wo bona le ditlogolo tša bona ba swanetšego go o phetha go ya go ile.”

22 Morena a re go Moshe:

23 “Tšea dinoko tše dibotsebotse: dikilokramo tše 5,7 tša seela sa mira, dikilokramo tše 2,9 tša sinamone ya monkgo wo mobose, dikilokramo tše 2,9 tša lehlaka la monkgo wo mobose,

24 dikilokramo tše 5,7 tša kasia, ka moka di etšwe go ya ka boima bja papetlana ya silibera ya ka Felo mo Gokgethwa. O oketše ka dilitara tše 3,7 tša makhura a mohlware

25 mme o dire makhura a makgethwa a tlotšo a a tswakantšwego go swana le senkgabose.

26 O diriše makhura a go tlotša Tente ya bodulo bja ka, le Polokelo ya Kgwerano,

27 le tafola le ditlabakelo tša yona ka moka, le sehlomamabone le ditlabakelo tša sona ka moka, le aletare ya go tšhumela seorelo,

28 le aletare ya dihlabelo le ditlabakelo tša yona ka moka, le sebjana sa go hlapela gotee le bogato bja sona.

29 O nkabele dilo tše ka mokgwa wo mme e tla ba tše di kgethwafetšego ruriruri, gomme mang le mang goba sengwe le sengwe se se ka di kgwathago se tla tšhelwa madimabe ke maatla a bokgethwa bja tšona.

30 Ke moka o tlotše Arone le barwa ba gagwe, o ba kgethwafatše gore ba ntirele e le baprista.

31 O botše le setšhaba sa Israele o re: ‘Makhura a makgethwa a tlotšo a dirišwe tirelong ya ka mabakeng ka moka a a tlago.

32 A se ke a tšhelwa bathofela, gomme le se ke la dira a mangwe a motswako wo o swanago le wa ona. Ke a makgethwa gomme le a sware bjalo ka selo se sekgethwa.

33 Motho mang le mang yo a ka dirago a a swanago le ona, goba a tlotša motho yo mongwe yo e sego moprista ka ona, a kgaolwe setšhabeng sa ka.’ ”

34 Morena o laetše Moshe a re: “Tšea diripa tše di lekanago tša se sengwe le se sengwe sa dinoko tše bose tše di latelago: setakite le onika le galebanume, le seorelo se se sego sa tswakwa.

35 Ka tšona o dire seorelo se se tswakantšwego go swana le senkgabose. O se noke ka letswai gore se fele se hlwekile e le se sekgethwa.

36 O šile seripa se sengwe sa sona e be lerole, o se iše Tenteng ya bodulo bja ka moo ke gahlanago nago, o se gaše pele ga Polokelo ya Kgwerano. O sware seorelo se bjalo ka selo se se kgethwafetšego ruriruri.

37 Le se ke la itirela seorelo se sengwe se se swanago le sona. Le se sware bjalo ka selo se sekgethwa se se abetšwego nna.

38 Yo a kago dira seorelo se se swanago le se go itirela senkgabose, o tla kgaolwa setšhabeng sa ka.”

31

1 Morena a re go Moshe:

2 “Ke kgethile Betsaliele, morwa wa Uri, wa kgorwana ya Hure, wa kgoro ya Juda,

3 gomme ke mo hlamile ka moya wa ka. Ke mo file tsebo le tlhaologanyo le bokgoni go dira modiro ofe le ofe wa bokgwari

4 go beakanya mediro ya bokgwari, le go e šoma ka gauta le silibera le mphiri,

5 le go seta magakabje a go rokelelwa, le go betla dikota, le go dira mošomo ofe le ofe wa bokgwari.

6 Ke kgethile le Oholiabe, morwa wa Ahisamake, wa kgoro ya Dane, go šoma le yena. Le gona ke file bomakgone ba bangwe ka moka bokgoni bjo bogolo gore ba kgone go phetha se sengwe le se sengwe se ke laetšego gore se dirwe:

7 Tente ya bodulo bja ka, le Polokelo ya Kgwerano le sekhurumelo sa yona, le ditlabakelo ka moka tša Tente,

8 le tafola le ditlabakelo tša yona, le sehlomamabone sa gauta ye e sego ya tswakwa le ditlabakelo tša sona ka moka, le aletare ya go tšhumela seorelo,

9 le aletare ya dihlabelo le ditlabakelo tša yona ka moka, le sebjana sa go hlapela le bogato bja sona,

10 le diaparo tša botšhepi tše dikgethwa tša Arone le tša barwa ba gagwe tše ba di aparago ge ba dira modiro wa baprista,

11 le makhura a tlotšo, le seorelo sa go nkga bose sa Felo mo Gokgethwa. Ge ba dira dilo tše ka moka ba dire ka moo ke go laetšego ka gona.”

12 Morena o laetše Moshe

13 gore a botše setšhaba sa Israele a re: “Le tloge le hlokomela Sabatha, letšatši la ka la go khutša, gobane ke sešupo kgatheng ga ka le lena mabakeng ka moka a a tlago gore nna, Morena, ke le dirile setšhaba sa ka.

14 Le hlokomele letšatši la go khutša, ka gobane ke le lekgethwa. Yo a tšhilafatšago letšatši le ka go šoma ka lona, a kgaolwe setšhabeng sa ka, a bolawe a hwe lehu.

15 Le na le matšatši a a selelago ao ka wona le ka dirago mešomo ya lena, eupša letšatši la bošupa ke letšatši le legolo la go khutša le le abetšwego nna. Yo a dirago modiro ofe le ofe ka lona letšatši leo, a bolawe a hwe lehu.

16 Setšhaba sa Israele se hlokomele letšatši le go iša ditlogolong tša sona e le sešupo sa kgwerano.

17 Ke sešupo sa go ya go ile kgathe ga setšhaba sa Israele le nna, gobane nna, Morena, ke dirile legodimo le lefase ka matšatši a a selelago, gomme ka letšatši la bošupa ka khutša, ka lapologa.”

18 Ge Modimo a feditše go bolela le Moshe thabeng ya Sinai, a mo fa matlapa a mabedi ao mo go ona Modimo ka noši a bego a ngwadile melao.

32

1 Ge setšhaba se bona Moshe a diega go theoga thabeng, sa bokanela Arone sa re go yena: “Ga re tsebe se se hlagetšego yola Moshe, monna yo a re ntšhitšego nageng ya Egepeta; ka gona, ema o re direle modimo yo a tlago re eta pele.”

2 Arone a ba fetola re: “Khwamolang mangina a gauta ao basadi ba lena le barwa ba lena le barwedi ba lena ba a rwelego ditsebeng, le a tlišeng mo go nna.”

3 Ka gona setšhaba ka moka sa khwamola mangina a sona a gauta, sa a iša go Arone.

4 Arone a tšea mangina ao go bona, a a tološa, a a tšhollela foromong, a bopa powana ya gauta. Setšhaba sa re: “Lena Baisraele, yo ke modimo wa rena yo a re ntšhitšego nageng ya Egepeta!”

5 Ya re ge Arone a bona tšeo, a aga aletare pele ga powana ya gauta mme a goeletša a re: “Ka la ka moswane e tla ba monyanya wa go tumiša Morena.”

6 Ka la ka moswane setšhaba sa tsogela go dira dihlabelo tša go tšhungwa ka moka le dihlabelo tša kagišano. Sa dulela monyanya gomme wa fetoga bohlaswa bja botagwa le thobalano.

7 Morena a re go Moshe: “Itlhaganele o theoge, gobane setšhaba sa geno se o se ntšhitšego nageng ya Egepeta se sentše, se ntlhanogetše.

8 Ba šetše ba arogile tsela ye ke ba laetšego gore ba e latele; ba dirile powana ka gauta ye e tološitšwego, gomme ba e khunametše ba ba ba e hlabela dihlabelo. Ba re yona ke yena modimo wa bona yo a ba ntšhitšego nageng ya Egepeta.

9 Ke tseba ka moo batho ba ba nago le melala ye methata.

10 Bjale hle, o se ke wa leka go nkema pele. Ke ba befeletšwe, mme ke ile go ba fediša. Ka morago ga fao ke tla dira wena le ditlogolo tša gago setšhaba se segolo.”

11 Eupša Moshe a phophotha Morena Modimo wa gagwe a re: “Morena, o reng o befelelwa setšhaba sa gago gakaaka, setšhaba se o se hlakodišitšego Egepeta ka maatla a magolo le ditiro tše maatla?

12 O reng o nyaka go re kweriša Baegepeta, gore ba re o ntšhitše setšhaba sa gago Egepeta e le maanomabe a go ba bolaya dithabeng le go ba feleletša sa ruri? Hle, o se sa re galefela; buša pelo, gomme o se ke wa tlišetša setšhaba sa gago bošula bjoo.

13 Gopola bahlanka ba gago, Abrahama le Isaka le Jakobo. Gopola kholofetšo ya gago ye kgolo ye o ba enetšego yona wa re o tla ba fa ditlogolo tše ntši bjalo ka dinaledi tša legodimo, le gore o tla fa ditlogolo tša bona naga ka moka ye o ba holofeditšego yona wa re e tla ba ya bona go ya go ile.”

14 Ka gona Morena a buša pelo mme a se ke a tlišetša setšhaba sa gagwe bošula bjo a bego a ikemišeditše go se tlišetša bjona.

15 Moshe a theoga thabeng a swere matlapa ao a ngwadilwego melao ka mo le ka mo.

16 Matlapa ao a be a betlilwe ke Modimo, mme yena ka noši a a tlokile melao.

17 Joshua a kwa setšhaba se hlabile lešata, mme a re go Moshe: “Ke kwa mašata a ntwa kua mešašeng.”

18 Moshe a re: “Hleng go kwagala e ke mašata ale ga se mekgolokwane ya phenyo, goba dillo tša go fenywa; mašata ale ke a mogobo.”

19 Ge Moshe a batametše mešaseng mo a kgonago go bona powana le go bona batho ba bina, a tuka bogale. Gona moo patogeng ya thaba Moshe a napa a lahlela matlapa ale a bego a a swere fase, a pšhatlagana.

20 A tšea powana yela ba bego ba e dirile, a e tološa, a e šila ya ba lerole la matoka, gomme a le tšhela ka meetseng. A gapeletša Baisraele go nwa meetse ao.

21 A botšiša Arone a re: “Setšhaba se se go dirile eng ge e bile o se diriša sebe se sekaaka?”

22 Arone a mo fetola a re: “Hle, se mpefelelwe, mong wa ka; wena o tseba gabotse ka moo setšhaba se e lego se sebe ka gona.

23 Ba rile go nna: ‘Ga re tsebe se se hlagetšego yola Moshe, monna yo a re ntšhitšego nageng ya Egepeta; ka gona re direle modimo yo a tlago re eta pele.’

24 Nna ka ba kgopela gore ba ntlišetše dikgabišo tša bona tša gauta, gomme ba ba bego ba na le tšona ba di kgakgamolla ba nneela tšona. Nna ka di lahlela mollong, mme fao gwa tšwa powana ye!”

25 Ge Moshe a bona gore Arone o ntšhitše setšhaba tseleng gomme sa itlontlolla pele ga manaba a sona,

26 a ema kgorong ya mešaša a goa a re: “Yo a emago le Morena a a tle go nna!” Ke moo Balefi ka moka ba mo kgobokanetšego,

27 gomme yena a re go bona: “Morena Modimo wa Israele o laela yo mongwe le yo mongwe wa lena go itlhama ka tšhoša le go putlaganya mešaša go tloga kgorong ye go fihla go ye nngwe, le go bolaya bomorwarragwe le bagwera ba gagwe le baagišani ba gagwe.”

28 Balefi ba phetha taelo yeo, gomme ba bolaya banna ba e ka bago ba dikete tše tharo ka lona tšatši leo.

29 Moshe a re go Balefi: “Lehono le ikgethwafaditše la ba baprista ba go direla Morena ka go bolaya barwa ba lena le bomorwarragolena, ka gona Morena o le šegofaditše.”

30 Ka letšatši le le latelago Moshe a re go setšhaba: “Le dirile sebe se segolo. Bjale ge, ke tla boela kua thabeng go Morena; mohlomongwe nka kgona go le boelanya naye.”

31 Ke gona Moshe a boetšego go Morena a re: “Jonna, Morena, setšhaba se se dirile sebe se segolo. Se itiretše modimo ka gauta, gomme sa o khunamela.

32 Bjale hle, ba lebalele sebe sa bona; go sego bjalo o phumole leina la ka pukung ye o ngwadilego maina a batho ba gago go yona.”

33 Morena a mo fetola a re: “Bao ba mphošeditšego ke bona bao ke tlago phumola maina a bona pukung ya ka.

34 Wena bjale sepela, o ete setšhaba sa ka pele o se iše felo mo ke go boditšego gona. Bona, morongwa wa ka o tla go eta pele, fela mohla nako ya kotlo e fihla, ke tla otla setšhaba se ka baka la sebe sa bona.”

35 Ke moka Morena a romela bolwetši bja leuba setšhabeng, ka gobane ba gapeleditše Arone go bopa powana ya gauta.

33

1 Morena a re go Moshe: “Tloga felo fa, wena le setšhaba se o se ntšhitšego nageng ya Egepeta, o ye nageng ye ke enetšego Abrahama le Isaka le Jakobo ka re ke tla e fa bona le ditlogolo tša bona.

2 Ke tla roma morongwa a go eta pele, gomme ke tla leleka Bakanana le Baamore le Bahete le Baperise le Bahibe le Bajebuse.

3 Le ya nageng ya mokhora le monono. Eupša nna nka se ye le lena, ka gobane le setšhaba sa melala ye methata, gomme nka le feleletša tseleng.”

4 Ge setšhaba se ekwa taba ye thata ye, sa thoma go itshola gomme sa se hlwe se apara dikgabišo.

5 Morena o be a laetše Moshe gore a ba botše go re: “Le setšhaba sa melala ye methata. Ge nka sepela le lena, le ge e le lebakanyana fela, ke tla le feleletša sa ruri. Bjale ge, apolang dikgabišo tša lena, gomme nna ke tla bona gore ke dirang ka lena.”

6 Ka gona, ge Baisraele ba tlogile thabeng ya Sinai, ba ile ba se hlwe ba apara dikgabišo.

7 Ka mehla ge setšhaba sa Israele se hloma mešaša, Moshe o be a tšea Tente ye kgethwa a e hlome kua ntle kgojana le mešaša. E be e bitšwa Tente ya bodulo bja Morena, gomme yo mongwe le yo mongwe yo a bego a nyaka go kopana le Morena o be a tšwela kua go yona.

8 Ka mehla ge Moshe a tšwela kua go yona, setšhaba se be se ema mejakong ya mešaša ya sona se lebelela Moshe go fihlela a sobelela ka go yona.

9 Ge Moshe a tsene, thololo ya leru e be e theoga e dule mojakong wa Tente, gomme Morena a bolele le Moshe a le lerung.

10 E be e re ge setšhaba se bona thololo ya leru mojakong wa Tente, se obame.

11 Morena o be a bolela le Moshe ba lebane ka difahlego, bjalo ka ge motho a bolela le mogweragwe. Ka morago ga fao Moshe o be a boela mešašeng. Fela lesogana le e bego e le mothuši wa gagwe, Joshua, morwa wa Nunu, le be le šala Tenteng.

12 Moshe a re go Morena: “O ntaetše gore ke ntšhe setšhaba se, fela ga se wa mpotša gore o nthoma le mang. O boletše gore o ntseba gabotse, le gore ke a go kgahla.

13 Bjale ge ke go kgahla, hle, ntsebiše maikemišetšo a gago, gore ke go tsebe gomme ke fele ke go kgahla. O gopole le gore batho ba ke setšhaba sa gago.”

14 Morena a re: “Ke tla sepela nago, ka go fa khutšo.”

15 Moshe a mo fetola a re: “Ge o sa sepele le rena, gona o se ke wa re tloša fa.

16 Motho o tla tseba bjang gore nna le setšhaba sa gago re a go kgahla, ge wena o sa sepele le rena? Go ba le rena ga gago go tla re hlaola ditšhabeng tše dingwe ka moka lefaseng.”

17 Morena a re go Moshe: “Ke tla dira ka moo o kgopetšego ka gona, ka gobane ke go tseba gabotse, gomme o a nkgahla.”

18 Ke mo Moshe a kgopetšego Morena a re: “Hle, ntaetše seetša se se fahlago sa letago la gago.”

19 Morena a mo fetola a re: “Ke tla feta pele ga gago ka botse bjohle bja letago la ka, gomme ka go begela leina la ka la Morena. Ke tla gaugela yo ke ratago go mo gaugela, ka šokela yo ke ratago go mo šokela.

20 Nka se go dumelele gore o bone sefahlego sa ka, gobane ga go motho yo a ka rego go bona sefahlego sa ka a fela a sa phela,

21 fela mo thoko ga ka go na le felo mo o ka emago gona godimo ga leswika.

22 Ge seetša se se fahlago sa letago la ka se putla, ke tla go bea ka leweng mo leswikeng, ka go pipa ka seatla go fihlela ke putlile.

23 Ka morago ga moo ke tla tloša seatla sa ka gomme wa mpona ke go fularetše, wa se bone sefahlego sa ka.”

34

1 Morena a re go Moshe: “Ipetlele matlapa a mabedi a a swanago le ale a pele, mme nna ke tla ngwala mantšu a a bego a le mola matlapeng a pele a o a pšhatlilego.

2 Itokišetše la bosasa mosong, o namele thaba ya Sinai gomme o gahlane le nna kua godimo ga yona.

3 Go se be le o tee yo a namelago le wena; go se be le o tee yo a bonwago mo gongwe thabeng; le gona go se be le sehuswane goba kgomo ye e fulago patogeng ya thaba.”

4 Ka gona Moshe a betla matlapa a mangwe a mabedi gomme a tsoga e sa le ka moswane, a namela thaba ya Sinai a a swere, ka moo Morena a bego a mo laetše ka gona.

5 Morena a theoga ka leru, a ema moo go yena, a bolela leina la gagwe, la Morena.

6 Morena a putla pele ga gagwe a bega a re: “Nna, Morena, ke Modimo wa lešoko le kwelobohloko, yo a sa befelwego ka bjako, le gona yo a nago le lerato le legolo le potego.

7 Ke botegela kholofetšo ya ka melokong ye diketekete, mme ka lebalela batho makgopo le dibe tša bona; eupša nka se lese go otla bana le ditlogolo go iša molokong wa boraro le wa bone ka baka la dibe tša batswadi ba bona.”

8 Ka bjako Moshe a obama, a itahlela fase,

9 a rapela a re: “Mong wa ka, ge ke tloga ke go kgahla, Morena, hle, sepela le rena. Setšhaba se se na le melala ye methata, fela re lebalele bokgopo bja rena le sebe sa rena, mme o re amogele re be setšhaba sa gago.”

10 Morena a re go Moshe: “Bjale ke dira kgwerano le setšhaba sa geno. Ke tla dira mehlolo setšhaba se ntebeletše ye e sego ya ka ya dirwa setšhabeng se sengwe lefaseng lohle. Ditšhaba ka moka di tla bona tše kgolo tše nna, Morena, ke tlago di dira, gobane tše ke tlago di dira ka lena di a šiiša.

11 Le phethe melao ye ke le fago yona lehono. Ke tla leleka Baamore, Bakanana, Bahete, Baperise, Bahibe le Bajebuse ge le goroga.

12 Le se ke la dira kgwerano le badudi ba naga ye le yago go yona, gobane seo e ka ba molaba go lena.

13 Lena le kgerešeng dialetare tša bona, le thubaganye dikokwane tša bona tša borapedi tša maswika, le remeng dikota tša bona tša borapedi.

14 “Le se ke la khunamela medimo ye mengwe, gobane nna, Morena, ke Modimo yo a sa kgotlelelego tirelo ya medimo ye mengwe.

15 Le se ke la dira kgwerano le badudi ba naga yeo, gobane ba ka re ge ba kgeloga go nna ka go khunamela medimo ya bona e šele, ba e direla le dihlabelo, ba le laletša gore le e khunamele le bona, la ja le dihlabelo tšeo tša bona.

16 Le barwa ba lena ba ka nyala basadi ba šele bao, gomme bona ba ba kgeloša go nna ka go dira gore ba khunamele medimo yeo ya bona.

17 “Le se ke la itirela medimo ya tshipi mme la e rapela.

18 “Le bineng Monyanya wa Dinkgwa tše di se nago komelo. Le je dinkgwa tše di se nago komelo matšatši a a šupago mo kgweding ya Abibi, ka mo ke le laetšego ka gona, ka gobane ke ka yona kgwedi yeo mo le tšwilego Egepeta.

19 “Leitšibolo le letona la motho goba la seruiwa ke la ka,

20 eupša leitšibolo le letona la pokolo le le rekolle ka kwanyana. Ge le sa le rekolle, gona le le robe molala. Le rekolleng mošemane yo mongwe le yo mongwe wa leitšibolo. “Go se be le o tee yo a tlago pele ga ka a se a swara kabelo.

21 “Mediro ya lena le e dire ka matšatši a a selelago, fela ka letšatši la bošupa le se šome, le ge e ka ba mabakeng a ge go lengwa goba go bunwa.

22 “Le bineng Monyanya wa Puno ge le thoma go buna mabele a lena a pele, gomme le bine le Monyanya wa Kgobelo ge le kgobela dienywa tša lena lehlabula.

23 “Gararo mo ngwageng banna ba gabolena ka moka ba tle go khunamela nna, Morena, Modimo wa Israele.

24 Ge ke lelekile ditšhaba ge le goroga gomme ke katološitše naga ya lena, ga go yo a kago leka go thopa naga ya lena nakong ya ge go binwa menyanya ye meraro ye.

25 “Ge le ntirela sehlabelo le se ke la se tliša le senkgwa se se nago komelo. Le se ke la latša seruiwa se se hlabilwego Monyanyeng wa Paseka go fihlela ka la ka moswane.

26 “Ngwakong wa Morena Modimo wa lena le tliše dibjalo tše kaonekaone tše le di bunago pele. “Le se ke la apea kwanyana goba putšanyana ka maswi a mmayo.”

27 Morena a re go Moshe: “Ngwala mantšu a, ka gobane ke dira kgwerano le wena le Baisraele go ya ka ona.”

28 Moshe o dutše moo le Morena matšatši a masome a mane le mašego a ona a sa je selo a sa nwe selo. Gomme a ngwala mantšu a kgwerano e lego Melao ye Lesome matlapeng ao.

29 Ge Moshe a theoga thabeng ya Sinai a swere Melao ye Lesome, sefahlego sa gagwe se be se phadima ka ge a be a boletše le Morena, fela yena o be a sa tsebe.

30 Arone le Baisraele ka moka ba lebelela Moshe, ba bona sefahlego sa gagwe se phadima, mme ba boifa go mmatamela.

31 Eupša Moshe a ba bitša, gomme Arone le baetapele ka moka ba setšhaba ba ya go yena, gomme Moshe a bolela le bona.

32 Ka morago ga fao, Baisraele ka moka ba mmokanela, gomme Moshe a ba botša tšohle tše Morena a mmoditšego tšona thabeng ya Sinai a re ba di phethe.

33 Ge Moshe a feditše go bolela nabo, a ikhurumetša sefahlego ka lešira.

34 Ka mehla ge Moshe a tsena ka Tenteng ya bodulo bja Morena go bolela le yena, o be a tloša lešira. Ge a etšwa, o be a laodišetša setšhaba sa Israele tšohle tše a bego a laetšwe go ba botša tšona,

35 gomme bona ba be ba bona sefahlego sa gagwe se phadima. Ka fao o be a ikhurumetša ka lešira go fihlela a eya gape go bolela le Morena.

35

1 Moshe a rapa pitšo ya setšhaba ka moka sa Israele, a re go sona: “Tše Morena a le laetšego gore le di dire šedi:

2 Mediro ya lena le ka e dira matšatšing a a selelago, eupša letšatši la bošupa e be le lekgethwa, letšatši le legolo la go khutša le le abetšwego nna, Morena. Mang le mang yo a dirago modiro ka letšatši leo a bolawe.

3 Ešita le mollo ka malapeng a lena le se ke la o gotša ka tšatši la Sabatha.”

4 Moshe a re go setšhaba ka moka sa Israele: “Sese se Morena a le laetšego sona:

5 Le ntšhetše Morena dimpho. Yo mongwe le yo mongwe yo a ratago go ntšha mpho, a ntšhe ya gauta goba ya silibera goba ya mphiri.

6 Le ntšhe le mašela a boletiana, le wulu ya botala bja legodimo, le ya bohubedu bja moretele, le ya bohubedu bja madi, le lešela le le dirilwego ka boya bja dipudi,

7 le matlalo a dikgapa a a tloditšwego ka letsoku, le mekgopana ye boletiana, le dikota tša mogohlo,

8 le makhura a go tukiša mabone, le dinoko tša makhura a tlotšo le tša seorelo sa go nkga bose,

9 le dikarneliene le magakabje a mangwe a go rokelelwa seaparong se sekgethwa sa Moprista yo Mogolo le phaphathianeng ya sehubeng sa gagwe.”

10 “Bomakgone bohle magareng a lena ba tle ba dire tšohle tše Morena a di laetšego.

11 Ba dire Tente le sepipetši sa yona sa ka gare le sa ka ntle, le dikgwaetšo tša yona, le mahlomo a yona a go thekga, le dipalelo tša yona, le dikota tša yona, le mabogato a yona,

12 le Polokelo ya Kgwerano, le mapara a yona, le sekhurumelo sa yona, le seširo sa go e šira,

13 le tafola, le mapara a yona, le ditlabakelo ka moka tša yona, le dinkgwa tše di abetšwego Modimo,

14 le sehlomamabone sa lebone le ditlabakelo tša sona, le mabone le makhura a ona,

15 le aletare ya seorelo le mapara a yona, le makhura a tlotšo, le seorelo sa go nkga bose, le seširo sa mojako wa Tente,

16 le aletare ya dihlabelo, le papetla ya yona ya mphiri e kgomareditšwe, le mapara a yona, le ditlabakelo ka moka tša yona, le sebjana sa go hlapela le bogato bja sona,

17 le diširo tša kgoro le dikota tša yona, le mabogato a tšona, le seširo sa mojako wa kgoro,

18 le dibapola le dithapo tša Tente le kgoro,

19 le diaparo tša botšhepi tše baprista ba swanetšego go di apara ge ba dira mošomo wa baprista ka Felo mo Gokgethwa, diaparo tše dikgethwa tša Arone, moprista, le tša barwa ba gagwe.”

20 Setšhaba ka moka sa Israele sa tloga go Moshe,

21 gomme yo mongwe le yo mongwe yo a ikwago a tlišetša Morena mpho ya go aga Tente ya bodulo bja Morena. Ba tliša dilo ka moka tše di tsomegago go tlo dirišwa tirelong le go tlo roka diaparo tše dikgethwa.

22 Mang le mang yo a ratago, banna le basadi, ba tliša dithobošo le mangina le dipalamonwana le dipheta, le magakabje a mehutahuta a gauta, mme ba di abela Morena.

23 Mang le mang yo a bego a na le mašela a boletiana, goba wulu ya botala bja legodimo, le ya bohubedu bja moretele, le ya bohubedu bja madi, goba lešela le le dirilwego ka boya bja dipudi, goba matlalo a dikgapa a a tloditšwego ka letsoku, goba mekgopana ye boletiana, a di tliša.

24 Bohle ba ba bego ba kgona go ntšha dimpho tša silibera goba tša mphiri, ba tlišetša Morena dimpho tša bona, le bohle ba ba bego ba na le dikota tša mogohlo tše di bego di ka dirišwa, le bona ba di tliša.

25 Bomakgone bohle ba basadi ba tliša ditlhale tša lešela le boletiana le ditlhale tša wulu ya botala bja legodimo, le ya bohubedu bja moretele, le ya bohubedu bja madi tše ba bego ba di ohlile.

26 Ba ohla le tlhale ya boya bja dipudi.

27 Baetapele ba tliša dikarneliene le magakabje a mangwe a go rokelelwa seaparong se sekgethwa le phaphathianeng ya sehubeng,

28 le dinoko le makhura, e le tša mabone le tša makhura a tlotšo le tša seorelo sa go nkga bose.

29 Baisraele ka moka bao ba bego ba ikwa ba ile ba ithaopa ba tliša dikabelo tša bona go Morena, gore go tle go dirwe modiro woo Morena a bego a laetše Moshe go o dira.

30 Moshe a re go Baisraele: “Morena o kgethile Betsaliele, morwa wa Uri, wa kgorwana ya Hure, wa kgoro ya Juda.

31 Modimo o mo hlamile ka maatla a gagwe, mme o mo file tsebo le tlhaologanyo le bokgoni go dira modiro ofe le ofe wa bokgwari,

32 e lego go beakanya mediro ya bokgwari, le go e šoma ka gauta le silibera le mphiri,

33 le go seta magakabje a go rokelelwa, le go betla dikota, le go dira mošomo ofe le ofe wa bokgwari.

34 Morena o file yena le Oholiabe, morwa wa Ahisamake, wa kgoro ya Dane, mpho ya go kgona go ruta ba bangwe bokgoni bja bona.

35 Morena o ba file bokgoni medirong ka moka ye e dirwago ke batloki le babeakanyi le balogi ba mašela a boletiana, le ba wulu ya botala bja legodimo, le ya bohubedu bja moretele, le ya bohubedu bja madi, le ba mašela a mangwe. Ba kgona go dira mešomo ya mehutahuta, mme ke babeakanyi ba dikgwari.

36

1 “Betsaliele le Oholiabe le bomakgone ba bangwe ka moka bao Morena a ba filego tsebo le tlhaologanyo, bao ba tsebago go dira se sengwe le se sengwe seo se tsomegago go aga Tente ye kgethwa, ba dire tšohle ka moo Morena a laetšego ka gona.”

2 Moshe a bitša Betsaliele le Oholiabe le bomakgone ba bangwe ka moka bao Morena a ba filego bokgoni ba bile ba rata go thuša, gomme a ba botša gore ba thome go šoma.

3 Ba ile ba amogela go Moshe dimpho tšohle tše Baisraele ba bego ba di tlišitše go aga Tente ye kgethwa. Setšhaba sa Israele sa fela se tliša dimpho tša sona ka go ithaopa mosong wo mongwe le wo mongwe.

4 Bjale banna bao ba go ba bomakgone, bao ba bego ba dira mediro ye e fapanego, ba tla go Moshe

5 ba re go yena: “Setšhaba se tliša dimpho tše ntši go feta tekanyo ya modiro wo Morena a laetšego gore o dirwe.”

6 Ka gona Moshe a romela molaetša go bohle mešašeng gore ba se hlwe ba ntšhetša Tente ye kgethwa dimpho; ka fao batho ba se hlwe ba ntšha dimpho.

7 Tšeo di bego di šetše di tlišitšwe di be di šetše di feta tekanyo go phetha modiro ka moka.

8 Ba e bego e le bomakgonekgone gare ga bao ba bego ba dira mediro ba dira Tente ya bodulo bja Morena. Ba e dira ka diripa tše lesome tša lešela le boletiana tše di logeletšwego wulu ya botala bja legodimo, le ya bohubedu bja moretele, le ya bohubedu bja madi, gomme di logeletšwe mekgabišo ya diswantšho tša bakerubi.

9 Diripa ka moka di be di lekana, e le tša botelele bja dimetara tše 12,9, le bophara bja dimetara tše 1,8.

10 Ba rokaganya tše tlhano tša tšona gotee ya ba thokaganyo e tee, mme le tše dingwe tše tlhano ba di rokaganya ka wona mokgwa woo.

11 Ba dira digole tša lešela la botala bja legodimo morumong wa seripa sa ka ntle thokaganyong tše pedi.

12 Ba rokelela digole tše masome a mahlano seripeng sa mathomo sa thokaganyo ya mathomo, le tše masome a mahlano tša go lebana natšo seripeng sa mafelelo sa thokaganyo ya bobedi.

13 Ba dira dikgwaetšo tša gauta tše masome a mahlano tša go kgokaganya dithokaganyo tšeo tše pedi ya ba selo se tee.

14 Ka morago ga fao ba dira sepipetši sa Tente ka diripa tše lesome le se tee tša lešela le le dirilwego ka boya bja dipudi.

15 Ba lekanya diripa tšeo ka moka ya ba tša botelele bja dimetara tše 13,8, le bophara bja dimetara tše 1,8.

16 Ba rokaganya tše tlhano tša tšona ya ba thokaganyo e tee, mme le tše dingwe tše di selelago tša tšona ba di rokaganya thokaganyo ye nngwe.

17 Ba kgokelela digole tše masome a mahlano morumong wa seripa sa mafelelo sa thokaganyo e tee, le digole tše masome a mahlano morumong wa seripa sa mafelelo sa thokaganyo ye nngwe.

18 Ba dira dikgwaetšo tša mphiri tše masome a mahlano tša go kgokaganya dithokaganyo tšeo tše pedi gore e be sepipetši se tee.

19 Ba dira dipipetši tše dingwe tše pedi, se sengwe ka matlalo a dikgapa a a tloditšwego ka letsoku, le se sengwe ka mekgopana ye boletiana, gore di pipetše bokantle.

20 Ba dira mahlomo a dikota tša mogohlo go thekga Tente.

21 Lehlomo le lengwe le le lengwe ya ba la botelele bja dimetara tše 4,6, le bophara bja disentimetara tše 69,

22 la ba le maphakga a mabedi lefateng go swaranya mahlomo gotee. Mahlomo ka moka a go thekga a ba le maphakga a.

23 Ba dira mahlomo a go thekga a masome a mabedi lehlakoreng la ka borwa,

24 le mabogato a silibera a masome a mane ka fase ga ona, mabogato a mabedi a le ka fase ga lehlomo le lengwe le le lengwe go swarelela maphakga ka mabedi a lehlomo.

25 Ba dira mahlomo a go thekga a masome a mabedi ka lehlakoreng la ka leboa la Tente,

26 le mabogato a silibera a masome a mane, a mabedi a le ka fase ga lehlomo le lengwe le le lengwe.

27 Ka lehlakoreng la ka morago, ka bodikela, ba dira mahlomo a a selelago a go thekga,

28 le mahlomo a mabedi a go thekga a dikhutlo tša ka morago.

29 Mahlomo a a go thekga a dikhutlo a tlemaganywa go tloga fase go rotoga go fihlela mokgokong wa ka godimo. Mahlomo a mabedi a go thekga a a dirago dikhutlo tšeo tše pedi a dirwa bjalo.

30 Ka gona gwa ba le mahlomo a seswai a go thekga, le mabogato a silibera a lesome le a a selelago, a mabedi a le ka fase ga lehlomo le lengwe le le lengwe.

31 Ba betla dipalelo tše lesome le tše tlhano ka dikota tša mogohlo, tše tlhano ya ba tša mahlomo a go thekga a ka thoko ye nngwe ya Tente,

32 tše tlhano ya ba tša mahlomo a go thekga a ka thoko ye nngwe, mme tše tlhano ya ba tša mahlomo a go thekga a ka thoko ya ka bodikela, ka morago.

33 Palelo ya gare, ye e lego seripagareng sa bogodimo bja mahlomo a go thekga, ya tloga mathomong a Tente ya fihla mafelelong a yona.

34 Ba manega mahlomo a go thekga ka gauta, mme ba a kgokelela mekgoko ya gauta ya go khwamela dipalelo tšeo le tšona di bego di manegilwe ka gauta.

35 Ba dira seširo ka lešela le boletiana le le logeletšwego wulu ya botala bja legodimo, le ya bohubedu bja moretele, le ya bohubedu bja madi, mme ba e logelela mekgabišo ya diswantšho tša bakerubi.

36 Ba betla dikota tša mogohlo tše nne tša go thekga seširo; ba di manega ka gauta, ba ba ba di kgokelela dikgwaetšo tša gauta. Ba dira mabogato a silibera a mane go swarelela dikota tšeo.

37 Mojako wa Tente ba o direla seširo sa lešela le boletiana le le logeletšwego wulu ya botala bja legodimo, le ya bohubedu bja moretele, le ya bohubedu bja madi, ya ba mologelelo wa mebala wa mekgabišo ya bokgwari.

38 Seširo se ba se direla dikota tše tlhano tše di kgokeletšwego dikgwaetšo; ba manega bogodimo le mapheko a tšona ka gauta, mme ba di direla mabogato a mahlano a mphiri.

37

1 Betsaliele o betlile Polokelo ya Kgwerano ka dikota tša mogohlo, ya ba ya botelele bja disentimetara tše 115, le bophara bja disentimetara tše 69, le bogodimo bja disentimetara tše 69.

2 A e manega ka ntle le ka gare ka gauta ye e sego ya tswakwa, mme a e direla morumo wa gauta go e dikologa.

3 A e direla mekgoko ye mene ya gauta, mme a e kgokelela maotwaneng a yona ka mane, mekgoko ye mebedi lehlakoreng le lengwe le le lengwe.

4 A betla mapara a go rwala ka dikota tša mogohlo, mme le ona a a manega ka gauta,

5 a a tsenya mekgokong ya ka mahlakoreng a Polokelo.

6 A dira sekhurumelo ka gauta ye e sego ya tswakwa, ya ba sa botelele bja disentimetara tše 115, le bophara bja disentimetara tše 69.

7 A bopa diswantšho tša bakerubi ba babedi ka gauta ye e rutšwego.

8 A bea se tee ka mafelelong a mangwe a sekhurumelo, se sengwe a se bea ka mafelelong a mangwe a sona; a dira gore di kgomagane le sekhurumelo.

9 Bakerubi bao ba lebana ka difahlego go putla sekhurumelo, mme diphego tša bona tša phurulogela godimo go pipetša sekhurumelo.

10 A dira tafola ka dikota tša mogohlo, ya ba ya botelele bja disentimetara tše 92, le bophara bja disentimetara tše 46, le bogodimo bja disentimetara tše 69.

11 A e manega ka gauta ye e sego ya tswakwa, mme a e direla morumo wa gauta go e dikologa.

12 A e direla lepanta la bophaphathi bja disentimetara tše 7,4 go e dikologa, mme a bea morumo wa gauta go dikologa lepanta leo.

13 A e direla mekgoko ye mene ya gauta ya go e rwala, mme a e kgokelela dikhutlong ka dine maotwaneng.

14 Mekgoko ya go swara mapara a go rwala tafola a e kgokelela kgauswi le lepanta.

15 A betla mapara ao ka dikota tša mogohlo, mme a a manega ka gauta.

16 A direla tafola dibjana ka gauta ye e sego ya tswakwa, e lego meruswi, megopo, diphafana le digo tša go tšhela dikabelo tša dino.

17 A dira sehlomamabone ka gauta ye e sego ya tswakwa. A dira bogato bja sona le thito ya sona ka gauta ye e rutšwego; matšoba a go se kgabiša, gotee le matšoba a a sego a khukhuša le matlakala a ona ya ba selo se tee le bogato le thito.

18 Makabe a a selelago a tšwa ka mathoko a thito, a mararo ka thoko e tee.

19 Lekabe le lengwe le le lengwe la ona ao a selelago la ba le matšoba a mararo a go le kgabiša a sebopego sa letšoba la moalmone, le matšoba a a sego a khukhuša, le matlakala a ona.

20 Thito ya sehlomamabone yona ya ba le matšoba a mane a go e kgabiša a sebopego sa letšoba la moalmone, le matšoba a a sego a khukhuša, le matlakala a ona.

21 Gwa ba le letšoba le le sego la khukhuša ka fase ga makabe a mangwe le a mangwe a mabedi.

22 Matšoba a a sego a khukhuša le makabe le sehlomamabone ya ba selo se tee sa gauta ye e rutšwego ye e sego ya tswakwa.

23 A dira mabone a a šupago a sehlomamabone, a dira le ditlao tša sona le dibjana tša sona tša magala ka gauta ye e sego ya tswakwa.

24 O dirišitše gauta ye e sego ya tswakwa ya boima bja dikilokramo tše masome a mararo go dira sehlomamabone le ditlabakelo tša sona ka moka.

25 A dira aletare ya go tšhumela seorelo ka dikota tša mogohlo. A e lekalekanya ka mathoko, ya ba ya botelele bja disentimetara tše 46, le bophara bja disentimetara tše 46, mme bogodimo ya ba disentimetara tše 92. Dinakana tša dikhutlo tša yona ya ba selo se tee le yona.

26 A manega bogodimo bja yona le mahlakore a yona ka mane le dinakana tša yona ka moka ka gauta ye e sego ya tswakwa, mme a e direla morumo wa gauta go e dikologa.

27 A e direla mekgoko ye mebedi ya go e rwala, a e kgokelela ka tlase ga morumo mahlakoreng ka mabedi gore go tsene mapara a go e rwala.

28 A betla mapara ao ka dikota tša mogohlo, mme le ona a a manega ka gauta.

29 A dira le makhura a makgethwa a tlotšo, le seorelo se se sego sa tswakwa sa go nkga bose, se se hlakantšwego go swana le senkgabose.

38

1 A dira aletare ya dihlabelo ka dikota tša mogohlo. Ya lekalekana ka thoko tšohle: ya ba ya botelele bja dimetara tše 2,3, bophara bja dimetara tše 2,3, bogodimo ya ba bja dimetara tše 1,4.

2 A dira dinakana dikhutlong ka dine mme ya ba selo se tee le aletare. Ka moka ga yona a e manega ka mphiri.

3 A dira ditlabakelo ka moka tša aletare – dibjana tša go olelela melora, digarafo, meruswi, diforoko tša mašimelo, le dibjana tša magala. Ditlabakelo tša yona tšohle a di dira ka mphiri.

4 A dira papetla ya mphiri mme a e bea ka fase ga morumo wa aletare gore e be gare ga bogodimo bja aletare.

5 A dira mekgoko ye mene ya go e kuka, mme a e khwamela dikhutlong ka dine tša papetla yeo.

6 A e betlela mapara a go e rwala ka dikota tša mogohlo, a a manega ka mphiri,

7 gomme a a tsenya ka mahlakoreng a mabedi a aletare. Aletare o e dirile ka diphaphathi gomme ya ba lehoa.

8 O ile a dira sebjana sa mphiri sa go hlapela gotee le bogato bja sona bja mphiri ka diipone tša basadi bao ba bego ba šoma mojakong wa Tente ya bodulo bja Morena.

9 A aga kgoro ya Tente ya bodulo bja Morena ka legora la diširo tša lešela le boletiana. Ka lehlakoreng la ka borwa diširo ya ba tša botelele bja dimetara tše 46,

10 mme tša lekeletšwa ka dikgwaetšo le mapheko a silibera dikoteng tša mphiri tše masome a mabedi tše di lego mabogatong a masome a mabedi a mphiri.

11 Kgoro ya ba ka wona mokgwa woo le ka lehlakoreng la ka leboa.

12 Ka lehlakoreng la ka bodikela gwa ba le diširo tša botelele bja dimetara tše 23, tša lekelela dikoteng tše lesome tše di tsemilwego mabogatong a lesome, le dikgwaetšo le mapheko a a dirilwego ka silibera.

13 Le ka bohlabela, ka moo go bego go le mojako, kgoro ya ba ya bophara bja dimetara tše 23.

14 Ka thoko ye nngwe le ye nngwe ya mojako gwa ba le diširo tša dimetara tše 6,9 tše di lekelelago dikoteng tše tharo tše di tsemilwego mabogatong a mararo.

15

16 Diširo ka moka go dikologa kgoro tša dirwa ka lešela le boletiana.

17 Mabogato a dikota ona a dirwa ka mphiri, ge e le dikgwaetšo le mapheko le manego ya bogodimo bja dikota tšona tša dirwa ka silibera. Dikota ka moka tša kgoro go dikologa tša kopanywa ka mapheko a silibera.

18 Seširo sa mojako wa kgoro sa dirwa ka lešela le boletiana le le logeletšwego wulu ya botala bja legodimo, le ya bohubedu bja moretele, le ya bohubedu bja madi la mologelelo wa mebala ya mekgabišo ya bokgwari. Ya ba sa botelele bja dimetara tše 9,2 le bogodimo bja dimetara tše 2,3, go no swana le diširo tša kgoro.

19 Seširo sa thekgwa ka dikota tše nne tše di tsemilwego mabogatong a mane a mphiri. Dikgwaetšo le manego ya bogodimo bja tšona le mapheko a tšona tša dirwa ka silibera.

20 Dibapola ka moka tša Tente le tša kgoro go dikologa tša dirwa ka mphiri.

21 Le ke lenaneo la bontši bja ditshipi tše di dirišitšwego Tenteng ya bodulo bja Morena, moo go bego go beilwe matlapa a mabedi ao go ona go bego go ngwadilwe Melao ye Lesome. Moshe o ntšhitše taelo ya gore go dirwe lenaneo le, mme lona la dirwa ke Balefi ba ba bego ba šoma ba laetšwe ke Ithamara, morwa wa Arone, moprista.

22 Betsaliele, morwa wa Uri, wa kgorwana ya Hure, wa kgoro ya Juda, o dirile tšohle tše Morena a di laetšego.

23 Mothuši wa gagwe, Oholiabe, morwa wa Ahisamake, wa kgoro ya Dane, e bile motloki le mmeakanyi le mologi wa lešela le boletiana, le wa wulu ya botala bja legodimo, le ya bohubedu bja moretele, le ya bohubedu bja madi.

24 Gauta ka moka ye e bego e abetšwe Morena ya Tente ye kgethwa e be e le ya boima bja dikilokramo tše 878 ye e etšwego go ya ka boima bja papetlana ya gauta ya ka Felo mo Gokgethwa.

25 Silibera ye e ntšhitšwego ke batho ba ba badilwego e be e le ya boima bja dikilokramo tše 3 020 ye e etšwego go ya ka boima bja papetlana ya silibera ya ka Felo mo Gokgethwa.

26 Tšhelete ye e be e lekana le ye e ntšhitšwego ke batho ka moka bao ba bego ba badilwe, yo mongwe le yo mongwe a ntšhitše tšhelete ya boima bja dikramo tše 6, ge e elwa go ya ka boima bja papetlana ya silibera ya ka Felo mo Gokgethwa. Banna bao ba bego ba badilwe, ba mengwaga ye masome a mabedi goba go feta moo, e be e le ba 603 550.

27 Ka silibera ya boima bja dikilokramo tše 3 000 go ile gwa bopša mabogato a lekgolo a Tente ye kgethwa le a seširo, dikilokramo tše 30 bogatong bjo bongwe le bjo bongwe.

28 Ka dikilokramo tše 20 tšeo di šalago tša silibera o ile a dira mapheko, le dikgwaetšo tša dikota, le manego ya bogodimo bja dikota tšeo.

29 Mphiri wo o bego o abetšwe Morena e ile ya ba wa dikilokramo tše 2 127.

30 Ka wona o ile a dira mabogato a mojako wa Tente ya bodulo bja Morena, le aletare ya mphiri le papetla ya yona ya mphiri, le ditlabakelo ka moka tša aletare,

31 le mabogato a kgoro go dikologa, le a mojako wa kgoro, le dibapola ka moka tša Tente ya bodulo bja Morena le tša kgoro go dikologa.

39

1 Ba roka diaparo tša botšhepi tše baprista ba di aparago ge ba dira mošomo wa baprista ka Felo mo Gokgethwa ka wulu ya botala bja legodimo, le ya bohubedu bja moretele, le ya bohubedu bja madi. Ba roka diaparo tše dikgethwa tša Arone ka moo Morena a laetšego Moshe.

2 Ba roka seaparo se sekgethwa ka lešela le boletiana, le ka wulu ya botala bja legodimo, le ya bohubedu bja moretele, le ya bohubedu bja madi, le ka tlhale ya gauta.

3 Ba natla diphaphathi tša gauta mme ba di ripaganya ya ba tše teletšana gore di tle di rokelelwe lešeleng le boletiana, le wulung ya botala bja legodimo, le ya bohubedu bja moretele, le ya bohubedu bja madi.

4 Ba roka mapantana a mabedi a seaparo se sekgethwa, mme ba a rokelela ka mathoko a sona gore se tle se tlengwe ka ona.

5 Lepanta le le logilwego gabotse, le le dirilwego ka tšona dilo tšeo, la rokelelwa seaparong se sekgethwa gore e be selo se tee le sona, ka moo Morena a laetšego Moshe.

6 Ba beakanya dikarneliene, mme ba di rokelela ka gauta. Tša tlokwa maina a barwa ba lesome le ba babedi ba Jakobo ka bothakga.

7 Ba di rokelela mapantaneng a mabedi a magetleng a seaparo se sekgethwa go emela dikgoro tše lesome le tše pedi tša Israele, ka moo Morena a laetšego Moshe.

8 Ba dira phaphathiana ya sehubeng ka dilo tša go swana le tša go dira seaparo se sekgethwa le mologelelo wa sona.

9 E be e lekalekana ka thoko tšohle mme e mennwe gabedi, e le ya disentimetara tše 22 ka botelele, le bophara bja disentimetara tše 22.

10 Ba rokelela methalo ye mene ya magakabje go yona; mothalong wa mathomo ba rokelela rubi, thopase le garneta;

11 mothalong wa bobedi ba rokelela emerale, safire le taamane;

12 mothalong wa boraro ba rokelela thekoise, agathe le amethesite,

13 mme mothalong wa bone ba rokelela berile, karneliene le jaspere. Magakabje a a rokelelwa ka tlhale ya gauta.

14 Le lengwe le le lengwe la magakabje a lesome le a mabedi a la tlokwa leina la yo mongwe wa barwa ba Jakobo go emela dikgoro tše lesome le tše pedi tša Baisraele.

15 Ba dira diketane tša phaphathiana ya sehubeng tše di logagantšwego bjalo ka thapo ka tlhale ya gauta ye e sego ya tswakwa.

16 Ba dira merokelelo ye mebedi ya gauta, le mekgoko ye mebedi ya gauta, mme ba rokelela mekgoko ye mebedi ye dikhutlong tša ka godimo tša phaphathiana ya sehubeng.

17 Ba tlemelela thapo tšela tše pedi tša gauta moo mekgokong ka mebedi,

18 mme dintlha tša dithapo tšeo tše pedi ba di tlemelela merokelelong yeo ye mebedi, mme ka tsela yeo ba tlemelela dithapo ka pele mapantaneng a magetleng a seaparo se sekgethwa.

19 Ba dira mekgoko ye mebedi ya gauta, mme ba e rokelela dikhutlong tše pedi tša ka fase tša phaphathiana ya sehubeng morumong wa ka gare kgauswi le seaparo se sekgethwa.

20 Ba dira mekgoko ye mengwe ye mebedi ya gauta, mme ba e rokelela seripeng sa ka fase ka pele mapantaneng ka mabedi a magetleng a seaparo se sekgethwa, kgauswi le morumo le ka godingwana ga lepanta la seaparo se sekgethwa.

21 Ba tlemaganya mekgoko ya phaphathiana ya sehubeng le ya seaparo se sekgethwa ka thapo ya botala bja legodimo, gore phaphathiana ya sehubeng e be godimo ga lepanta la seaparo se sekgethwa mme e se ke ya hlepha, ka moo Morena a laetšego Moshe ka gona.

22 Ba roka phurabura ye e aparwago ka godimo ga seaparo se sekgethwa, ya rokwa fela ka wulu ya botala bja legodimo.

23 Lešoba la yona la go tsenya hlogo la phethwa ka morumo wo o logilwego, gore seaparo se se ke sa gagoga.

24 Go dikologa morumo wa ka fase wa phurabura ba lekeletša mekgabišo ya go swana le garenate ya lešela le boletiana, le ya wulu ya botala bja legodimo, le ya bohubedu bja moretele, le ya bohubedu bja madi, ya latelana le ditleloko tša gauta ye e sego ya tswakwa, ka moo Morena a laetšego Moshe ka gona.

25

26

27 Ba rokela Arone le barwa ba gagwe dihempe,

28 ba roka le tuku ya hlogo, le dikefana, le diaparo tša ka gare ka lešela,

29 le lepanta la bodiredi ka lešela le boletiana, le ka wulu ya botala bja legodimo, le ya bohubedu bja moretele, le ya bohubedu bja madi, le le logeletšwego mekgabišo ya bokgwari ya mebalabala, ka moo Morena a laetšego Moshe.

30 Ba dira sekgabišo se sekgethwa ka gauta ye e sego ya tswakwa, mme godimo ga sona ba tloka mantšu a: “Se abetšwe Morena”.

31 Ba se tlemelela tukung ya hlogo phatleng ka thapo ya botala bja legodimo, ka moo Morena a laetšego Moshe ka gona.

32 Modiro ka moka wa Tente ya bodulo bja Morena o ile wa phethwa. Baisraele ba be ba dirile se sengwe le se sengwe ka moo Morena a bego a laetše Moshe.

33 Ba tliša Tente ye kgethwa go Moshe le ditlabakelo ka moka tša yona, dikgwaetšo le mahlomo a go thekga, le dipalelo, le dikota, le mabogato;

34 sepipetši sa matlalo a dikgapa a a tloditšwego ka letsoku, le sepipetši sa mekgopa ye boletiana, le seširo sa go šira;

35 Polokelo ya Kgwerano yeo e bego e swere matlapa, le mapara a yona le sekhurumelo sa yona;

36 tafola le ditlabakelo tša yona ka moka, le dinkgwa tše di abetšwego Modimo;

37 sehlomamabone sa gauta ye e sego ya tswakwa le mabone a sona, le ditlabakelo tšohle tša sona, le makhura a mabone;

38 aletare ya gauta, le makhura a tlotšo, le seorelo sa go nkga bose, le seširo sa mojako wa Tente,

39 le aletare ya mphiri le papetla ya yona ya mphiri, le mapara a yona, le ditlabakelo ka moka tša yona, le sebjana sa go hlapela le bogato bja sona,

40 le diširo tša kgoro le dikota le mabogato a tšona, le seširo sa mojako wa kgoro le dithapo tša sona, le dibapola tša Tente le ditlabakelo ka moka tša tirelo ya Tenteng,

41 le diaparo tša botšhepi tše baprista ba bego ba swanetše go di apara Felo mo Gokgethwa – diaparo tše dikgethwa tša Arone, moprista, le tša barwa ba gagwe.

42 Baisraele ba be ba phethile modiro ka moo Morena a bego a laetše Moshe ka gona.

43 Moshe o ile a lekola se sengwe le se sengwe, mme a hwetša gore ba dirile tšohle ka moo Morena a bego a laetše ka gona. Ka fao Moshe a ba šegofatša.

40

1 Morena a re go Moshe:

2 “Ka letšatši la pele la kgwedi ya mathomo o hlome Tente ya bodulo bja ka.

3 Ka gare ga yona o bee Polokelo ya Kgwerano yeo e swerego Melao ye Lesome, mme o e širetše ka seširo.

4 O tsenye tafola ka Tenteng, mme o beakanye ditlabakelo godimo ga yona. O tsenye le sehlomamabone, mme o hlome mabone godimo ga sona.

5 O bee aletare ya gauta ya go tšhumela seorelo pele ga Polokelo ya Kgwerano yeo e swerego Melao ye Lesome, gomme o fege seširo mojakong wa Tente.

6 Pele ga mojako wa Tente o bee aletare ya dihlabelo.

7 O bee sebjana sa go hlapela gare ga Tente le aletare, mme o se tlatše meetse.

8 O hlome kgoro mme o fege seširo mojakong wa yona.

9 “Ka morago ga fao o kgethwafatše Tente le ditlabakelo tša yona ka moka ka go e tlotša ka makhura a tlotšo, mme e tla ba ye kgethwa.

10 Bjale o kgethwafatše aletare le ditlabakelo tša yona ka moka ka go e tlotša ka ona, mme e tla ba ye kgethwakgethwa.

11 O kgethwafatše le sebjana sa go hlapela le bogato bja sona ka yona tsela yeo.

12 “O tliše Arone le barwa ba gagwe mojakong wa Tente, gomme o ba hlapiše ka meetse.

13 O apeše Arone diaparo tše dikgethwa, o mo tlotše ka makhura ale, mme e be go mo kgethwafatša, gore a tle a kgone go ntirela e le moprista.

14 O tliše barwa ba gagwe, o ba apeše dihempe.

15 Bjale o ba tlotše ka wona mokgwa woo o tloditšego tatabo, gore ba tle ba kgone go ntirela e le baprista. Go tlotšwa mo go tla ba dira baprista ba go ya go ile.”

16 Moshe a dira tšohle ka moo Morena a mo laetšego.

17 Ka fao ka letšatši la pele la kgwedi ya mathomo ya ngwaga wa bobedi ka morago ga ge ba tlogile Egepeta, Tente ya bodulo bja Morena ya hlongwa.

18 Moshe a bea mabogato a yona, a hloma mahlomo a yona a go e thekga, a tlemelela dipalelo tša yona, mme a tsema dikota tša yona.

19 A phurolla sepipetši godimo ga Tente, a bea le sepipetši sa ka ntle godimo ga sona, ka moo Morena a laetšego ka gona.

20 Ka morago ga fao a tšea matlapa ale a mabedi a a bea ka Polokelong ya Kgwerano. A khwamela mapara mekgokong ya Polokelo, mme a e khurumela ka sekhurumelo.

21 Bjale a bea Polokelo ka Tenteng mme a fega seširo sa go e širetša. Ka tsela ye a šireletša Polokelo ya Kgwerano yeo e bego e swere matlapa, ka moo Morena a bego a laetše ka gona.

22 A bea tafola ka Tenteng, ka lehlakoreng la ka leboa ka ntle ga seširo,

23 gomme godimo ga yona a beakanya dinkgwa tšeo di bego di abetšwe Morena, ka moo Morena a bego a laetše ka gona.

24 A bea sehlomamabone ka Tenteng go lebana le tafola ka lehlakoreng la ka borwa,

25 gomme moo pele ga Morena a hloma mabone ale, ka moo Morena a bego a laetše ka gona.

26 A bea aletare ya gauta ka Tenteng pele ga seširo,

27 mme a tšhuma seorelo sa go nkga bose, ka moo Morena a bego a laetše ka gona.

28 A fega seširo mojakong wa Tente,

29 mme moo pele ga seširo a bea aletare ya dihlabelo. Godimo ga yona a dira sehlabelo sa go tšhungwa ka moka, le kabelo ya bupi, ka moo Morena a bego a laetše ka gona.

30 A bea sebjana sa go hlapela gare ga Tente le aletare, mme a se tlatša meetse.

31 Moshe le Arone le barwa ba gagwe ba hlapela diatla le maoto ka moo

32 nako ye nngwe le ye nngwe ge ba tsena ka Tenteng, goba ba batamela aletare, ka moo Morena a bego a laetše ka gona.

33 Moshe a hloma kgoro go dikologa Tente le aletare, mme a fega seširo mojakong wa kgoro. Ke ka mo a phethilego modiro ka moka.

34 Bjale leru la pipetša Tente ya bodulo bja Morena, mme seetša se se fahlago sa letago la Morena sa tlala Tente.

35 Ka baka leo Moshe a se ke a kgona go tsena ka Tenteng.

36 Mo leetong lohle la Baisraele, e be e re ge leru le apoga ka godimo ga Tente, Baisraele ba huduge.

37 Ge leru le sa apoge, ba be ba sa huduge.

38 Leetong la bona ka moka ba be ba bona leru la letago la Morena godimo ga Tente mosegare, le mollo wo o tukago ka godimo ga yona bošego.