1 Ka morago ga lehu la Saulo Dafida o ile a boa a tšo fenya Baamaleke, gomme a dula Tsikelage matšatši a mabedi.
2 Ka letšatši le le latelago gwa tla lesogana le lengwe le etšwa mešašeng ya Saulo. Go laetša gore le be le nyamile, le be le gagotše diaparo tša lona mme le itšhetše hlogo ka mobu. La ya go Dafida gomme la obama, la itahlela fase.
3 Dafida a le botšiša a re: “A o tšwa kae?” Lesogana la re: “Ke tšhabile mešašeng ya Baisraele.”
4 Dafida a re: “Mpotše se se diregilego.” Lesogana la mo fetola la re: “Madira a rena a tšhabile ntweng, gomme banna ba rena ba bantši ba bolailwe. Saulo le morwa wa gagwe, Jonathane, le bona ba bolailwe.”
5 Dafida a mmotšiša a re: “A o tseba bjang gore Saulo le Jonathane ba hwile?”
6 Lesogana la mo fetola la re: “Ke rile ke le thabeng ya Gilboa ka bona Saulo a itshwareletše ka lerumo la gagwe mme makoloi a ntwa a manaba le banamedi ba dipere ba šetše ba mmatamela.
7 Ke moka Saulo a retologa, a mpona, gomme a mpitša. Ka mo fetola ka re: ‘Tama!’
8 A mpotšiša gore ke nna mang, gomme ka mmotša gore ke nna Moamaleke.
9 Ke moo a itšego: ‘Tlaa mo o mpolaye! Ke gobetše kudu, gomme ke kgauswi le go hwa.’
10 Ka gona ka ya go yena ka mmolaya, ka gobane ke be ke tseba gore o tla no ikhwela ge a ka wa. Ke moka ka mo rola mphapahlogo wa bogoši le mpshiri letsogong, gomme ke di tlišitše go wena, mong wa ka.”
11 Dafida a gagola diaparo tša gagwe a nyamile, gomme le banna ba gagwe ka moka ba dira bjalo.
12 Ba hlokofala ba lla gomme ba ikona dijo go fihlela mantšiboa ka baka la Saulo le Jonathane le setšhaba sa Morena sa Israele, ka gobane go be go bolailwe ba bantši ntweng.
13 Dafida a botšiša lesogana leo le bego le mmoditše ditaba tšeo a re: “A o tšwa kae?” Lesogana la mo fetola la re: “Ke nna mofaladi wa Moamaleke.”
14 Dafida a mmotšiša a re: “Go tlile bjang gore o be le sebete sa go bolaya kgoši, motlotšwa wa Morena?”
15 Ke moo Dafida a biditšego yo mongwe wa banna ba gagwe a re: “Mmatamele o mmolaye!” Monna yoo a itia Moamaleke yola a mmolaya,
16 gomme Dafida a re go yena: “O ipolaile. O ikgogoletše magala hlogong ka go bolela gore o bolaile kgoši, motlotšwa wa Morena.”
17 Dafida a llela Saulo le morwa wa gagwe, Jonathane, ka kopelo ye
18 ya mesebe gomme a laela gore e rutwe batho ba Juda. Yona e ngwadilwe mo Pukung ya Moloki.
19 “Mebotong ya Israele dikgwari tša rena di bolailwe! Bagale ba rena ba wele bjang!
20 Le se ke la di bega kua Gathe goba la di kwalakwatša mekgotheng ya Ashkelone, gore basadi ba Filistia ba se ke ba kgahlega, barwedi ba bahetene ba hlalala.
21 “A go se ke gwa na pula goba gwa wa phoka dithabeng tša Gilboa; a mašemo a gona ka mehla e be mahwafa! Gobane dikotse tša bagale di gatakilwe moo tša tšhilafatšwa; kotse ya Saulo ga e sa tlotšwa makhura.
22 Mosebe wa Jonathane o be o tšwelelela, tšhoša ya Saulo e sa boe fela mading a ba ba bolailwego, e ntšha mabipi a ba maatla.
23 “Saulo le Jonathane, batho ba go ratega ba go thabiša, ba bile mmogo bophelong, mmogo le lehung; ba be ba šia manong ka lebelo, ba tiile go feta ditau.
24 “Basadi ba Israele, llelang Saulo! O le apešitše diaparo tše botse tše khubedu, a di rokelela dikgabišo tša gauta.
25 “Bagale ba rena ba wele bjang ntweng! Jonathane o bolailwe, o rapaletše mebotong.
26 “Ke manyaming ka baka la gago, ngwanešo Jonathane; ke be ke go rata kudu! O mmakaditše ka lerato la gago, la go phala le lerato la basadi.
27 “Bagale ba rena ba wele bjang! Beng ba marumo ba bolailwe.”
1 Ka morago ga tšeo Dafida a botšiša Morena a re: “A nka yo dula motseng wo mongwe wa Juda?” Morena a mo fetola a re: “Ee.” Dafida a mmotšiša gape a re: “Ke ye motseng ofe?” Morena a re: “Hebrone.”
2 Ka gona Dafida a ya Hebrone, a tloga le basadi ba gagwe ka babedi: Ahinoamo, yo a bego a etšwa Jesriele, le Abigaile, mohlologadi wa Nabale, yo a bego a etšwa Karmele.
3 A tšea le banna ba gagwe le malapa a bona, gomme a yo dula metseng ye e bapilego le Hebrone.
4 Ke moka banna ba Juda ba tla Hebrone mme ba tlotša Dafida gore e be kgoši ya Juda. Ge Dafida a ekwa gore batho ba Jabeshe kua Gileade ba bolokile Saulo,
5 a roma banna ba bangwe kua gore ba ba botše ba re: “Nke Morena a le šegofatše ka ge le botegetše mong wa lena, Saulo, ka go mmoloka.
6 Gomme bjale a Morena e be yo botho go lena mme a le botegele. Le nna ke tla le swara gabotse ka baka la seo le se dirilego.
7 Tiang maatla le beng ba bogale! Mabu a utswitšwe Israele, gomme batho ba Juda ba tloditše nna gore ke be kgoši ya bona.”
8 Molaodi wa madira a Saulo, Abnere, morwa wa Nere, o be a tšhabetše ka mošola wa Jordane kua Mahanaime le Ishboshete, morwa wa Saulo.
9 Moo Abnere a bea Ishboshete kgoši ya naga ya Gileade le ya Asere le ya Jesriele le ya Efraime le ya Benjamene – gabotsebotse a mmea kgoši ya Baisraele ka moka.
10 O be a na le mengwaga ye masome a mane ge a bewa kgoši ya Israele, gomme a buša mengwaga ye mebedi. Eupša kgoro ya Juda e ile ya botegela Dafida,
11 gomme yena a buša Juda a le Hebrone mengwaga ye e šupago le seripa.
12 Abnere le bahlankedi ba Ishboshete ba tloga Mahanaime ba ya motseng wa Gibeone.
13 Joaba, yo mmagwe e bego e le Tseruya, le bahlankedi ba bangwe ba Dafida ba ya ba gahlana nabo kua mogobeng, moo ka moka ba ilego ba dula fase, sehlopha se sengwe se le ka thoko ye ya mogobe mme se sengwe se le ka thoko yela se lebane le sona.
14 Abnere a re go Joaba: “A go tšwe masogana a mangwe mahlakoreng ka mabedi gore a lwe ka marumo.” Joaba a mo fetola a re: “Go lokile.”
15 Ka gona banna ba lesome le ba babedi ba ba emetšego Ishboshete le kgoro ya Benjamene ba lwa le banna ba lesome le ba babedi ba Dafida.
16 Monna yo mongwe le yo mongwe a swara yo a lwago naye ka hlogo gomme a mo tsetsemetša ka tšhoša lehlakoreng, mme banna bao ba masome a mabedi le ba bane ba bolayana. Ka gona felo fao kua Gibeone go bitšwa “Molala wa Ditšhoša”.
17 Ka morago gwa tsoga ntwa ye šoro, gomme Abnere le Baisraele ba fenywa ke banna ba Dafida.
18 Barwa ba Tseruya ka bararo ba be ba le moo, Joaba, Abishai le Asahele. Asahele, yo a bego a na le lebelo la tshephe,
19 o ile a thoma go lelekiša Abnere, a kitima a mo lebantše.
20 Abnere a lebelela morago mme a re: “Asahele, a ke wena?” Asahele a mo fetola a re: “Ee, ke nna.”
21 Abnere a re: “Tlogela go ntelekiša! Rakediša yo mongwe wa bahlabani mme o thope se a nago le sona.” Eupša Asahele a se ke a dumela go mo tlogela.
22 Abnere a re go yena gape: “Tlogela go ntelekiša! Ke ka baka lang o nkgapeletša gore ke go bolaye? Ke tla lebelelana bjang le Joaba, morwarrago?”
23 Eupša Asahele a gana go mo tlogela; ka gona Abnere a kutologela morago ka lerumo la gagwe, a mo phuleletša dimpa gore lerumo le be le tšwelelele ka mokokotlong. Asahele a wa fase a hwela gona moo, gomme mang le mang yo a fetago fao a bego a rapaletše gona, o be a ema moo a mo llela.
24 Eupša Joaba le Abishai ba kitimiša Abnere, gomme ge letšatši le dikela ba fihla mmotong wa Ama, wo o lego ka bohlabela bja Giage tseleng ya lešoka la Gibeone.
25 Banna ba kgoro ya Benjamene ba kgobokana ba ema le Abnere godimo ga mmoto.
26 Abnere a goelela Joaba a re: “A re tla jana ka marumo go fihlela neng? Ga o bone gore mafelelong e tla ba fela manyami? Re bana ba motho. O tla laela neng banna ba gago gore ba se hlwe ba re rakediša?”
27 Joaba a mo fetola a re: “Ke ena ka Modimo yo a phelago gore mola o se ke wa bolela, banna ba ka ba be ba tla le rakediša go fihlela ka moswane mosong.”
28 Ke moo Joaba a leditšego phalafala, gomme banna ba gagwe ka moka ba ema ba se hlwe ba rakediša Baisraele; ka gona ntwa ya fela.
29 Abnere le banna ba gagwe ba putla moedi wa Jordane bošego bjoo ka moka; ba tshela noka yeo mme ba sepela mosong ka moka wa letšatši le le latelago, ba ba fihla Mahanaime.
30 Ge Joaba a lesa go ba rakediša, o ile a kgobokanya banna ba Dafida ka moka gomme a lemoga gore ba lesome le ba senyane ga ba gona, ka ntle le Asahele.
31 Bahlabani ba Dafida ba be ba bolaile banna ba makgolo a mararo le masome a a selelago ba Abnere ba kgoro ya Benjamene.
32 Joaba le banna ba gagwe ba tšea setopo sa Asahele gomme ba se boloka ka lebitleng la lapa labo kua Betlelehema. Ka morago ba sepela bošego ka moka, mme ge go esa ba fihla Hebrone.
1 Ntwa ya bahlabani ba ba bego ba eme le lapa la Saulo le bao ba bego ba eme le la Dafida e ile ya tšea nako ye telele. Ge Dafida a tia maatla go iša pele, bao ba lwago le yena bona ba be ba fokola go ya pele.
2 Dafida o ile a belegelwa barwa ba ba selelago ge a le Hebrone. Bona šeba ka go latelana ka matswalo: Amnone, yo mmagwe e bego e le Ahinoamo, wa go tšwa Jesriele;
3 Kileabe, yo mmagwe e bego e le Abigaile, mohlologadi wa Nabale, wa go tšwa Karmele; Absalomo, yo mmagwe e bego e le Maaka, morwedi wa Kgoši Talmai wa Geshure;
4 Adonia, yo mmagwe e bego e le Hagite; Shefatia, yo mmagwe e bego e le Abitala;
5 Jitreamo, yo mmagwe e bego e le Egla. Barwa ba ba gagwe ba belegwe Hebrone.
6 Ge madira a Dafida le ao a bego a eme le lapa la Saulo a elwa, Abnere o ile a ba le maatla kudu gare ga balatedi ba Saulo.
7 Ka letšatši le lengwe Ishboshete, morwa wa Saulo, a bona Abnere molato a re o robala le motlabo wa Saulo, Ritsepa, morwedi wa Aya.
8 Taba yeo ya befediša Abnere kudu. A galefela Ishboshete a re: “A o gopola gore nka kgalwa ke wena? Na ke nna ditšhila? Ke nna selo fela? Go tloga mathomong ke botegetše lapa la Saulo, tatago, le bona bomorwarragwe le bagwera ba gagwe, mme ke go thušitše gore o se ke wa fenywa ke Dafida; gomme lehono o mpona molato ka mosadi wa mosadisadi!
9 Morena o enetše Dafida gore o tla amoga Saulo le ditlogolo tša gagwe mmušo gomme a bea Dafida kgoši ya naga ka moka ya Israele le ya Juda, go tloga Dane go ba go yo fihla Beresheba. Bjale a Modimo a mpolaye thoo ge nka se phethe taba yeo!”
10
11 Ishboshete o be a boifa Abnere kudu mo e lego gore o ile a se ke a iphetolela.
12 Abnere a roma batseta go Dafida gore ba re go yena: “A naga ye ga se ya gago? Kwana le nna, gomme ke tla go thuša gore o gogolele Baisraele ka moka go wena.”
13 Dafida a mo fetola a re: “Go lokile! Ke tla kwana le wena ge o ka dira taba e tee ye: O swanetše go tliša Migale, morwedi wa Saulo, go nna ge o etla go mpona.”
14 Gomme Dafida le yena a roma batseta go Ishboshete gore ba re go yena: “Nneele mosadi wa ka, Migale. Ke mo nyetše ka dintlhana tše lekgolo tša merotwana ya Bafilista.”
15 Ka gona Ishboshete a roma banna gore ba yo mo tšea go Paltiele, monna wa gagwe, morwa wa Laishe.
16 Paltiele a šala Migale morago go ba go yo fihla motseng wa Bahurime a tšama a lla. Eupša ge Abnere a re: “Boela gae,” o ile a boela.
17 Abnere a ya go baetapele ba Israele a re go bona: “Ke kgale le dutše le nyaka gore Dafida e be kgoši ya lena.
18 Bjale ge, phethang taba yeo ka gobane le Morena o itše: ‘Ke tla phološa setšhaba sa ka sa Israele go Bafilista le go manaba a sona ka Dafida, mohlanka wa ka.’ ”
19 Abnere a ba a bolela le batho ba kgoro ya Benjamene, mme a tsebo ya Hebrone go yo botša Dafida seo batho ba Benjamene le ba Israele ba se dumetšego.
20 Ge Abnere a fihla go Dafida kua Hebrone le banna ba masome a mabedi, Dafida a ba direla monyanya.
21 Abnere a re go Dafida: “Bjale a ke yo botša Baisraele ka moka gore ba tle ba kgobokane go wena, kgoši, mong wa ka. Ba tla kwana le wena mme o tla hwetša se o se nyakago, e lego go buša naga ye ka moka.” Dafida a laelana le Abnere mme Abnere a tloga a se a tshwenywa ke motho.
22 Ka morago Joaba le bahlabani ba bangwe ba Dafida ba goroga ba etšwa go hula, ba swere thoto ye ntši. Abnere yena o be a sa hlwe a le moo Hebrone le Dafida, ka gobane Dafida o be a laelane le yena mme yena a sepetše a se a tshwenywa ke motho.
23 Ge Joaba a fihla le banna ba gagwe, o ile a botšwa gore Abnere o be a tlile go Kgoši Dafida mme kgoši o laelane naye a sepela a se a tshwenywa ke motho.
24 Ka gona Joaba a ya go kgoši a re go yena: “A o dirile eng? Abnere o be a tlile go wena – ke ka baka lang o mo lesitše a no itshepelela?
25 O be a tlile mo go tlo go foraforetša, le go tlo nyakišiša se sengwe le se sengwe se o se dirago, le go tseba mo gongwe le mo gongwe mo o sepelelago gona. Wena o tseba taba yeo gabotse!”
26 Ge Joaba a seno tloga go Dafida, o ile a roma batseta gore ba late Abnere, gomme ba mo gomiša a le sedibeng sa Sira; eupša Dafida o be a sa tsebe selo ka taba yeo.
27 Ge Abnere a fihla Hebrone, Joaba a mo iša thokwana kgorong ya motse, mo nkego o nyaka go bolela le yena thopeng, gomme moo a mo hlaba dimpa. Ka gona Abnere a bolawa ka gobane a bolaile Asahele, morwarragoJoaba.
28 Ge Dafida a ekwa ditaba tšeo a re: “Morena o a tseba gore nna le batho ba ka ga re na le molato wa go bolaya Abnere le gatee.
29 A kotlo ya polao ye e wele godimo ga Joaba le lapa la gagwe ka moka. Molokong wo mongwe le wo mongwe a go be le monna lapeng la gagwe yo a nago le bolwetši bja tšhofela, goba yo a swerwego ke bolwetši bjo bobe bja letlalo, goba yo e lego segole, goba yo a bolawago ntweng, goba yo a diilago!”
30 Ka gona Joaba le Abishai, morwarragwe, ba lefeletša morwarragobona Asahele, yoo Abnere a mmolailego ntweng kua Gibeone.
31 Ke moka Dafida a laela Joaba le banna ba gagwe gore ba gagole diaparo tša bona, ba apare diaparo tša go ilela, ba llele Abnere. Gomme ge ba eya go mmoloka Kgoši Dafida o be a šetše leako morago.
32 Abnere a bolokwa Hebrone, gomme kgoši a hlaboša lentšu a lla lebitleng, mme setšhaba ka moka le sona sa lla.
33 Kgoši a hlaba sefela sa go llela Abnere a re: “Abnere, o reng o hwile bjalo ka sekebeka?
34 O be o se wa tlengwa matsogo, o se wa kgokwa maoto ka diketane; o hwile bjalo ka yo a bolailwego ke dikebeka!” Gomme batho ba mo llela go feta pele.
35 Letšatši ka moka batho ba kgopela Dafida gore a je, eupša yena a ena a re: “A Modimo a mpolaye thoo ge nka lahlela lerathana la senkgwa goba la sejo se sengwenyana ganong pele ga ge letšatši le dikela!”
36 Ge setšhaba ka moka se bona a dira bjalo, sa thaba. Gabotsebotse, se sengwe le se sengwe se kgoši a bego a se dira ba be ba se thabela.
37 Batho bohle ba Juda le ba Israele ba lemoga ka tšatši leo gore polao ya Abnere ga e ame kgoši.
38 Kgoši a re go bahlankedi ba gagwe: “A ga le bone gore letšatši le go wele moetapele yo mogolo mo Israele?
39 Le ge ke le kgoši ke tloditšwe, ke ikwa ke fokola lehono. Barwa ba ba Tseruya ba sehlogo, ba a mpalela. A Morena a otle mmolai yoo go ya ka mo go mo lebanego.”
1 Ge Ishboshete, morwa wa Saulo, a ekwa gore Abnere o bolailwe kua Hebrone, o ile a nolega moko gomme setšhaba ka moka sa Israele sa tšhoga kudu.
2 Ishboshete o be a na le bahlankedi ba babedi bao e bego e le baetapele ba dihlopha tša bathopi. Bona e be e le Baana le Rekabe, barwa ba Rimone, wa kua Beerote, nageng ya Benjamene. Beerote e balwa le Benjamene.
3 Badudi ba motse woo ba mathomo ba ile ba tšhabela Gitaime mme ba falalela gona go tloga ka yona nako yeo.
4 Setlogolo se sengwe sa Saulo e be e le Mefiboshete, morwa wa Jonathane, yoo a bego a na le mengwaga ye e fetšago seatla ge Saulo le Jonathane ba bolawa. Ge ditaba tša kua Jesriele tša go bolawa ga bona di kwala, mofepi wa gagwe o ile a mo kuka a tšhaba; eupša o be a itlhaganetše mo e lego gore o ile a mo uša, gomme ngwana a golofala maoto.
5 Rekabe le Baana ba ile ba ya ngwakong wa Ishboshete ba fihla moo mosegare wo mogolo, ge a sa robetše boroko bja mosegare.
6 Ba tsena ka ngwakong nke ba tlile go tšea mabele, gomme ba mo hlaba dimpa, ba tšhaba.
7 Ba be ba tsene ka ngwakong ka phapošing ya gagwe ya go robala moo a bego a swerwe ke boroko, mme ba mmolaya. Ke moka ba mo ripa hlogo ba tloga nayo, ba sepela bošego ka moka ba putla moedi wa Jordane.
8 Ba bea hlogo yela pele ga Kgoši Dafida kua Hebrone gomme ba re go yena: “Hlogo ya Ishboshete, morwa wa lenaba la gago, le le bego le leka go go bolaya, še. Lehono Morena o dirile gore kgoši, mong wa rena, a lefeletšwe go Saulo le go ditlogolo tša gagwe.”
9 Dafida a ba fetola a re: “Ke ena ka Morena yo a phelago, yo a mphološitšego dikotsing ka moka:
10 Motseta yola wa go tla go nna kua Tsikelage mme a mpegela lehu la Saulo o be a gopola gore o bega taba ye botse. Ke ile ka mo swara ka mmolaya. Woo e bile moputso wo ke ilego ka mo putsa ka wona ka ge a begile taba yeo ya gagwe ye botse!
11 Go tla ba mo gošoro bjang go banna ba babe ba ba bolayago motho yo a se nago molato a ithobaletše ka ngwakong wa gagwe! Bjale ke tla mo lefeletša ka lena, ka le fediša lefaseng!”
12 Dafida a laela bahlabani ba gagwe gore ba bolaye Rekabe le Baana mme ba ba ripa matsogo le maoto, ba a lekeletša kgauswi le mogobe kua Hebrone. Ba tšea hlogo ya Ishboshete ba e boloka lebitleng la Abnere moo Hebrone.
1 Dikgoro ka moka tša Israele tša tla go Dafida kua Hebrone tša re go yena: “Re madi eno.
2 Mehleng ye e fetilego, le mola Saulo e sa le kgoši ya rena, o be o eta Baisraele pele ntweng. Morena o rile go wena: ‘Ke wena o swanetšego go diša setšhaba sa ka sa Israele; ke wena o swanetšego go ba mmuši wa sona.’ ”
3 Ka gona baetapele ka moka ba Israele ba tla go Kgoši Dafida kua Hebrone. Yena a dira kgwerano le bona pele ga Morena, ba mo tlotša gomme ya ba kgoši ya Israele.
4 Dafida o be a na le mengwaga ye masome a mararo ge e eba kgoši, gomme a buša mengwaga ye masome a mane.
5 O bušitše Juda a le Hebrone mengwaga ye e šupago le seripa, gomme a buša Israele ka moka le Juda a le Jerusalema mengwaga ye masome a mararo a metšo ye meraro.
6 Kgoši Dafida le banna ba gagwe ba ile ba tšwa dira ba yo hlasela Jerusalema. Bajebuse bao ba bego ba dula moo ba gopola gore Dafida a ka se kgone go thopa motse woo, ka gona ba re go yena: “O ka se tsene ka mo; le tšona difofu le digole di tla go thibela.”
7 Eupša Dafida o ile a thopa sebo sa bona sa Sione, gomme sa tsebja ka la “Motse wa Dafida”.
8 Tsatši leo Dafida a re go banna ba gagwe: “Yo mongwe le yo mongwe yo a nyakago go hlasela Bajebuse a a tsene ka nthoba ya meetse, a bolaye digole le difofu tšeo Dafida a di hloilego hloihloi.” Ke ka fao go hlagilego seka se se rego: “Difofu le digole di ka se tsene ngwakong wa Morena.”
9 Ka morago ga go thopa sebo Dafida o ile a dula ka go sona mme a se rea leina la “Motse wa Dafida”. A aga motse go se potologa, a thoma felo mo naga e bego e lekelelantšwe a aga go ya ka gare.
10 Maatla a gagwe a ile a fela a oketšega, ka gobane Morena Modimo Ramaatlaohle o be a na le yena.
11 Kgoši Hiramo wa Tirose o ile a roma batseta gore ba kwane le Dafida; a mo romela dikota tša mosedere le babetli gotee le babetli ba matlapa gore a ikagele ntlo.
12 Ka gona Dafida a lemoga gore Morena o mo tiišeditše bogošing bja Israele, le gore o atlegiša mmušo wa gagwe ka baka la setšhaba sa Morena sa Israele.
13 Ge Dafida a tlogile Hebrone a ile Jerusalema, o ile a tšea metlabo ye mengwe le basadi fao, gomme a ba le barwa le barwedi ba bangwe.
14 Moo Jerusalema a belegelwa bana ba ba latelago: Shamua, Shobabe, Nathane, Solomone,
15 Jibehara, Elishua, Nefege, Jafia,
16 Elishama, Eliada le Elifelete.
17 Bafilista ba ile ba botšwa gore Dafida o tloditšwe ya ba kgoši ya Israele, ka gona madira a bona a tšwa go yo mo thopa. Ge Dafida a ekwa taba yeo, a theogela sebong.
18 Bafilista ba fihla molaleng wa Barafa gomme ba ipeakanyetša ntwa moo.
19 Dafida a botšiša Morena a re: “A ke hlasele Bafilista? A o tla ba gafela diatleng tša ka?” Morena a mo fetola a re: “Ee, ba hlasele! Ruri, ke tla ba gafela diatleng tša gago!”
20 Ka gona Dafida a ya Baale-Peratsime gomme moo a fenya Bafilista. A re: “Morena o gogotše manaba a ka bjalo ka lefula.” Ka fao felo moo go bitšwa Baale-Peratsime.
21 Ge Bafilista ba tšhaba ba ile ba tlogela medimo ya bona ya diswantšho, gomme Dafida le banna ba gagwe ba e tšea.
22 Bafilista ba goma ba ya molaleng wa Barafa mme ba ipeakanyetša ntwa gape moo.
23 Gapegape Dafida a botšiša Morena, yo a ilego a mo fetola a re: “O se ke wa ba hlasela o le mo, fela o ba pote ka morago mme o itokišetše go ba hlasela o le kua mehlareng ya mekgokgopha.
24 Ge o ekwa mešito godimo ga mehlare, gona o hlasele ka bjako, ka gobane ke tla be ke go etile pele go yo fenya madira a Bafilista.”
25 Dafida a dira se Morena a mo laetšego sona, gomme a rakediša Bafilista go tloga Geba go ba go yo fihla Gesere.
1 Gapegape Dafida a kgobokanya bahlabani ba ba kgethilwego mo Israele, ya ba banna ba dikete tše masome a mararo.
2 A ba eta pele ba ya Baala kua Juda go yo tšea Polokelo ya Kgwerano ya Modimo moo, ye e bego e abetšwe Morena Ramaatlaohle, yoo setulo sa gagwe sa bogoši se lego ka godimo ga bakerubi.
3 Ba ile ba e tšea lapeng la Abinadaba mmotong, gomme ba e bea ka koloing ye mpsha. Usa le Agio, barwa ba Abinadaba, ba be ba hlahla koloi,
4 Agio a e etile pele.
5 Dafida le Baisraele ka moka ba be ba bina ba opela ka mafolofolo go godiša Morena. Ba be ba letša diletšo tša dikgapa, diharepa, meropa, ditlhawatlhwadi le masenkana.
6 Ge ba fihla seboeng sa Nakone, dipholo tša thetšwa, gomme Usa a iša letsogo a swareletša Polokelo ya Kgwerano ya Modimo.
7 Gatee fela Morena Modimo a galefela Usa gomme a mmolaela go se hlomphe moo ga gagwe. Usa a hwela moo ka thoko ga Polokelo ya Kgwerano,
8 gomme felo fao gwa bitšwa Peretse-Usa go tloga mohlang woo. Dafida a ferekana ka gobane Morena a otlile Usa a galefile.
9 A boifa Morena mme a re: “A bjale Polokelo ya Kgwerano e tla tla go nna bjang?”
10 Ka gona a se hlwe a nyaka go e iša ga gagwe Jerusalema, eupša a e aroša tsela mme a e iša lapeng la Obede-Edomo, motho wa motse wa Gathe.
11 E ile ya dula moo dikgwedi tše tharo, gomme Morena a šegofatša Obede-Edomo le lapa la gagwe.
12 Kgoši Dafida a kwa gore ka lebaka la Polokelo ya Kgwerano, Morena o šegofaditše lapa la Obede-Edomo le tšohle tše e lego tša gagwe; ka gona a e tšea lapeng la Obede-Edomo a e iša Jerusalema ka lethabo le legolo.
13 Ka morago ga ge banna ba ba bego ba rwele Polokelo ya Kgwerano ba sepetše magato a a selelago, Dafida a ba emiša ge a sa direla Morena sehlabelo ka poo le namane ye e nonnego.
14 A bina ka mafolofolo go godiša Morena, a tšwere fela seaparo se sekgethwa lethekeng.
15 Gomme yena le Baisraele ka moka ba iša Polokelo ya Kgwerano Jerusalema ka megobo ya lethabo le mollo wa diphalafala.
16 Ge Polokelo e gorošwa motseng, Migale, morwedi wa Saulo, a lebelela ka lefasetere gomme a bona Kgoši Dafida a tšama a taboga a bina go hlompha Morena, mme a mo nyatša kudu.
17 Ba tsenya Polokelo, ba e bea madulong a yona ka tenteng yeo Dafida a e hlometšego yona. Ke moka a direla Morena dihlabelo tša go tšhungwa ka moka le dihlabelo tša kagišano.
18 Ge a feditše go dira dihlabelo tšeo, a šegofatša setšhaba ka leina la Morena Ramaatlaohle,
19 gomme a ba fa dijo ka moka ga bona. A fa monna le mosadi yo mongwe le yo mongwe mo Israele senkgwa, le nama ya go bešwa, le phaphathi ya makwapi a diterebe. Ke moka yo mongwe le yo mongwe a boela gae.
20 Ka morago ga moo, ge Dafida a eya gae go yo šegofatša ba lapa la gagwe, Migale a tšwa go tlo mo gahlanetša. A re: “Kgoši ya Israele lehono o itiretše leina le legolo! O itlhobotše a se ne dihlong bjalo ka setlaela mahlong a basetsana ba makgoba ba bahlankedi ba gagwe!”
21 Dafida a mo fetola a re: “Ke be ke bina go tumiša Morena yo a nkgethilego a mpea moetapele wa setšhaba sa gagwe sa Israele bakeng sa tatago le lapa la gagwe. Gomme ke tla fela ke bina go godiša Morena,
22 ka ikgoboša le go feta mo, ka ipona ke se selo, eupša basetsana bale o ba bolelago bona ba tla ntšeela godimo!”
23 Migale, morwedi wa Saulo, a se ke a ba le ngwana go fihlela a ehwa.
1 Kgoši Dafida o be a dutše gabotse mošate, gomme Morena a dira gore manaba a gagwe ka moka a se ke a hlwa a mo tshwenya.
2 Ke moo kgoši a itšego go moprofeta Nathane: “Nnaena šefa ke dutše ka ngwakong wo o agilwego ka dikota tša mosedere, eupša Polokelo ya Kgwerano ya Modimo yona e beilwe ka tenteng!”
3 Nathane a mo fetola a re: “Dira se o se gopotšego, ka gobane Morena o na le wena.”
4 Eupša bošegong bjoo Morena a re go Nathane:
5 “Sepela o yo botša Dafida, mohlanka wa ka, gore ke re go yena: ‘Ga se wena o tlago nkagela tempele ye ke tlago dula ka go yona.
6 Go tloga ka nako yela ka go ntšha setšhaba sa Israele Egepeta go fihlela bjale, ga se ka ka ka dula ka tempeleng; ke raletše mo gohle ke le ka tenteng.
7 Mesepelong ya ka ka moka le setšhaba sa Israele ga se ka ka ka botšiša yo mongwe wa baetapele ba ke bego ke ba bea badiši ba setšhaba sa ka gore ke ka baka lang ba sa nkagele tempele ka dikota tša mosedere.’
8 “Ka gona botša Dafida, mohlanka wa ka, gore nna, Morena Ramaatlaohle, ke re go yena: ‘Ke go tšere o diša dinku madišong ka go bea mmuši wa setšhaba sa ka sa Israele.
9 Ke bile nago mo gongwe le mo gongwe mo o ilego wa ya gona, mme ke fentše manaba a gago ka moka ge o a hlasela. Ke tla go dira gore o tume bjalo ka baetapele ba bagolo mo lefaseng.
10 Ke kgethetše setšhaba sa ka sa Israele naga gomme ka se tsema go yona, moo se kago dula ntle le go hlwa se tšhošetšwa. E sa le go tloga mola ba tsenago mo nageng ye mehleng yela ya baahlodi ba gatelelwa ke batho ba babe, eupša seo se ka se hlwe se direga. Ke go holofetša gore ke tla dira gore manaba a gago ka moka a se sa go tshwenya, mme ka go fa ditlogolo.
11
12 Ge o hlokafetše mme o bolokilwe le borakgolokhukhu ba gago, ke tla bea yo mongwe wa barwa ba gago kgoši mme ka tiiša mmušo wa gagwe.
13 Ke yena yo a tlago nkagela tempele, gomme ke tla hloma bogoši bja lešika la gagwe ka bo dira gore e be bja neng le neng.
14 Ke tla ba tatagwe, mme yena ya ba morwa wa ka. Ge a phoša ke tla mo otla bjalo ka tatagongwana ge a otla ngwana wa gagwe; ke tla šomiša batho go mo otla.
15 Eupša nka se lese go mmotegela bjalo ka ge ke ile ka lesa go botegela Saulo, yoo ke mo tlošitšego gore wena o tle o be kgoši.
16 O tla fela o na le ditlogolo, gomme ke tla dira gore mmušo wa gago e be wa neng le neng. Bogoši bjeno bo ka se tsoge bo fedile.’ ”
17 Nathane o ile a botša Dafida tšohle tše Modimo a mo utolletšego tšona.
18 Ke moka Kgoši Dafida a tsena ka Tenteng ya bodulo bja Morena, a dula fase mme a rapela a re: “Ga ke a swanela tše o šetšego o ntiretše tšona, Morena, Mong wa ka, le lona lapa la ka ga le a di swanela.
19 Le ge go le bjalo, tšeo ga se ya ba selo mahlong a gago, Morena, Mong wa ka; o tšwetše pele o bolela tše botse tša mehleng ye e tlago mabapi le ditlogolo tša ka, nna, mohlanka wa gago. Tšeo ke taba tše kgolo bjang go ka di holofetša motho, Morena, Mong wa ka!
20 Go feta moo a nka go botša eng? O a ntseba, nna, mohlanka wa gago.
21 O dirile dilo tše kgolo tše ka gobane o be o nkholofeditše tšona, le ka gore o be o rata gore o nthute.
22 Ka gona o yo mogolo bjang, Morena Yogodimodimo! Ga go yo a swanago le wena; go ya ka tšohle tše re di kwelego re a tseba gore ke wena o nnoši o lego Modimo.
23 Ga go setšhaba se sengwe lefaseng se se swanago le sa Israele, se o se phološitšego bokgobeng go tlo se dira setšhaba sa gago. Dilo tše kgolo tše di tšhošago tše o ba diretšego tšona di go tumišitše. O lelekile ditšhaba tše dingwe le medimo ya tšona ge setšhaba sa gago se goroga, setšhaba se o se lokolotšego Egepeta gore e be sa gago.
24 O dirile Baisraele setšhaba sa gago go ya go ile, gomme wena, Morena, wa ba Modimo wa bona.
25 “Bjale, Morena Modimo, phethagaletša sa ruri tše o di boletšego mabapi le nna, mohlanka wa gago, le ditlogolo tša ka, gomme o dire se o boletšego gore o tla se dira.
26 O tla tuma, gomme batho ka mehla ba tla re: ‘Morena Ramaatlaohle ke Modimo wa Israele.’ Gomme o tla boloka mmušo wa ka ka dinako ka moka.
27 Morena Ramaatlaohle, Modimo wa Israele, ke na le sebete sa go go rapela ka thapelo ye ka gobane o nkutolletše taba tše ka moka, nna, mohlanka wa gago, gomme o mpoditše gore o tla dira ditlogolo tša ka dikgoši.
28 “Bjale ge, Morena, Mong wa ka, ke wena Modimo; ka mehla o phetha dikholofetšo tša gago, gomme o nkholofeditše taba ye e makatšago ye.
29 Ke go kgopela gore o šegofatše ditlogolo tša ka gore di fele di ipshina ka botho bja gago. Wena, Morena, Mong wa ka, o rile o tla di šegofatša, gomme tšhegofatšo ya gago e tla ba go tšona go ya go ile.”
1 Ka morago ga lebaka Kgoši Dafida a hlasela Bafilista gape, a ba fenya, gomme a fediša mmušo wa bona nageng.
2 Ke moka a hlasela Bamoaba. A laela gore mathopša a patlame fase, gomme sehlopheng se sengwe le se sengwe sa ba bararo a bolaya ba babedi. Ka gona Bamoaba ya ba batho ba gagwe, gomme ba lefa metšhelo go yena.
3 A fenya le kgoši ya naga ya Tsoba, Hadade-Esere, morwa wa Rehobo, ge Hadade-Esere a sa le tseleng ya go yo tsošološa mmušo wa gagwe kua nokeng ya Yufratese.
4 Dafida a thopa bahlabani ba gagwe ba sekete le makgolo a a šupago ba go namela dipere, le ba dikete tše masome a mabedi ba maoto. A ripa dipere ka moka tša dikoloi tša ntwa mešifa, ge e se tše lekgolo.
5 Ge Baaramo ba Damaskose ba romela madira go tlo thuša kgoši Hadade-Esere, Dafida a ba hlasela, gomme a bolaya banna ba dikete tše masome a mabedi le tše pedi.
6 A hloma mešaša ya bahlabani moo nageng ya bona, gomme bona ya ba batho ba gagwe, ba lefa metšhelo go yena. Morena a dira gore Dafida a fenye mo gongwe le mo gongwe mo a lwago gona.
7 Dafida a thopa dikotse tša gauta tše di bego di swerwe ke bahlankedi ba Hadade-Esere, gomme a di iša Jerusalema.
8 A tšea le mphiri wo montšintši kua Tebage le Berothai, metse ye e bego e bušwa ke Hadade-Esere.
9 Kgoši Toi wa Hamate a kwa gore Dafida o fentše madira a Hadade-Esere ka moka.
10 Ka gona a roma morwa wa gagwe, Joramo, go yo dumediša Kgoši Dafida le go mo lebogiša ka ge a fentše Hadade-Esere yo Toi a lwelego naye gantši. Joramo a išetša Dafida dimpho tše di dirilwego ka gauta, silibera le mphiri.
11 Kgoši Dafida a di abela Morena, gotee le silibera le gauta ye a e tšerego ditšhabeng tše a di fentšego –
12 Baedomo, Bamoaba, Baamone, Bafilista le Baamaleke – gammogo le seripa sa thoto ye a e tšerego go Hadade-Esere.
13 Dafida a fela a tuma go iša pele ge a tšo bolaya Baedomo ba dikete tše lesome le tše seswai Moeding wa Letswai.
14 A hloma mešaša ya bahlabani nageng ya Edomo ka moka, gomme batho ba gona ya ba ba gagwe. Morena a dira gore Dafida a fenye mo gongwe le mo gongwe mo a lwago gona.
15 Dafida o bušitše Israele ka moka gomme a hlokomela gore setšhaba sa gagwe ka mehla se swarwe ka tshwanelo le ka toka.
16 Joaba, yo mmagwe e bego e le Tseruya, e be e le molaodi wa madira; Joshafate, morwa wa Ahilude, e le mongwaledi wa mmušo;
17 Tsadoko, morwa wa Ahitube, le Ahimeleke, morwa wa Abiatare, e be e le baprista; Seraya e be e le mongwaledi wa kgoši;
18 Benaya, morwa wa Joyada, e be e le mohlokomedi wa baleti ba Dafida, gomme barwa ba Dafida e le baprista.
1 Ka letšatši le lengwe Dafida o ile a botšiša a re: “A go sa na le yo mongwe yo a šetšego wa lapa la Saulo? Ge eba o gona, ke nyaka go mo dira ka botho ka baka la Jonathane.”
2 Go be go na le mošomedi wa lapa la Saulo yo leina la gagwe e bego e le Tsiba, gomme yena a botšwa gore a ye go Dafida. Kgoši a mmotšiša a re: “A ke wena Tsiba?” Tsiba a mo fetola a re: “Ee, mong wa ka.”
3 Kgoši a mmotšiša a re: “A go sa na le yo mongwe yo a šetšego wa lapa la Saulo yo nka mo dirago ka botho, bjalo ka ge ke tshephišitše Modimo?” Tsiba a mo fetola a re: “Go sa na le morwa wa Jonathane. O golofetše maoto.”
4 Kgoši a mmotšiša a re: “A o kae?” Tsiba a mo fetola a re: “O lapeng la Makire, morwa wa Amiele, kua Lo-Dabare.”
5 Ka gona Kgoši Dafida a roma batseta gore ba yo mo tšea.
6 Ge Mefiboshete, morwa wa Jonathane, yena setlogolo sa Saulo, a fihla, o ile a obama, a itahlela fase ka sefahlego. Dafida a re go yena: “Mefiboshete!” Yena a araba a re: “Ke nna yo, mohlanka wa gago.”
7 Dafida a re go yena: “O se ke wa boifa. Ke tla ba yo botho go wena ka baka la Jonathane, tatago. Ke tla go bušetša naga ka moka ye e bego e le ya rakgolwago, Saulo, gomme ka mehla re tla jela mogopong o tee.”
8 Mefiboshete a obama gape a re: “Nna, mohlanka wa gago, ke lefeelafeela, ke no ba mpša ye e hwilego! Ke go reng o le yo botho go nna ka mokgwa wo?”
9 Kgoši a bitša Tsiba, mohlanka wa Saulo, a re go yena: “Ke fa Mefiboshete, setlogolo sa mong wa gago, se sengwe le se sengwe se e bego e le sa Saulo le lapa la gagwe.
10 Wena le barwa ba gago le bahlanka ba gago le mo lemele mašemo a e bego e le a lapa la mong wa gago, Saulo, gomme le gorošeng puno gore ba lapa la gagwe ba tle ba be le dijo. Eupša Mefiboshete yena ka mehla o tla jela mogopong o tee le nna.” Tsiba o be a na le barwa ba lesome le ba bahlano le bahlanka ba masome a mabedi.
11 Tsiba a mo fetola a re: “Ke tla dira tšohle tše kgoši a ntaelago tšona.” Ka gona Mefiboshete a ja le kgoši mo nkego le yena ke morwa wa kgoši.
12 O be a na le ngwana wa mošemane yo leina la gagwe e bego e le Mika. Batho ka moka ba lapa la Tsiba ya ba bahlanka ba Mefiboshete.
13 Ka gona Mefiboshete, yo a bego a golofetše maoto, a dula Jerusalema, gomme a ja le kgoši ka mehla.
1 Ka morago ga lebaka Kgoši Nahashe wa Amone a hwa, gomme morwa wa gagwe, Hanune, ya ba kgoši.
2 Kgoši Dafida a re: “Ke nyaka go kwana le Hanune bjalo ka ge Nahashe, tatagwe, a be a kwana le nna.” Ka gona Dafida a roma batseta gore ba ye maemong. Ge ba fihla Amone,
3 baetapele ba Baamone ba re go kgoši: “A o gopola gore ke gona go hlompha tatago ge Dafida a romile batho ba go tlo go lliša? Aowaowaa! O ba romile mo go tlo hlola motse le go o lekola gore a tle a o pšhatle!”
4 Hanune a swara batseta ba Dafida, a ba boola maledu ka thoko, a ripa diaparo tša bona mathekeng, mme a ba šupa tsela.
5 Ba ile ba lewa ke dihlong kudu go ka boela gae. Ge Dafida a ekwa seo se diregilego, a laela batseta gore ba ba botše gore ba dule Jeriko gomme ba se ke ba boa go fihlela maledu a bona a hlogile gape.
6 Baamone ba lemoga gore ba rumotše Dafida, ka gona ba thwala bahlabani ba go sepela ka maoto ba Basiria ba dikete tše masome a mabedi ba Bethe-Rehobo le Tsoba, le banna ba dikete tše lesome le tše pedi ba Tobe, le kgoši ya Maaka le banna ba gagwe ba sekete.
7 Dafida a kwa taba yeo gomme a romela Joaba go yo lwa le bona ka madira, e le bahlabani ba bogale ka moka.
8 Baamone ba tšwa motseng wa bona gomme ba ipeakanya kgorong. Ba bangwe bona, e lego Basiria le banna ba Tobe le ba Maaka, ba ema thoko ye nngwe kua nageng.
9 Joaba a bona gore madira a manaba a tlile go mo hlasela ka pele le ka morago, ka gona a kgetha bahlabani ba bogalegale ba Baisraele, a ba emiša go lebana le Basiria.
10 Madira a a šetšego a a nea Abishai, morwarragwe, gore a a laole, gomme Abishai a a emiša go lebana le Baamone.
11 Joaba a re go yena: “Ge o bona gore Basiria ba a mphenya, o tle o nthuše, gomme ge Baamone ba go fenya, ke tla tla ka go thuša.
12 O tie gomme re lwele setšhaba sa gaborena le metse ya Modimo wa rena ka bogale. Gomme a Morena a dire se a se nyakago!”
13 Joaba le banna ba gagwe ba batamela gore ba hlasele, gomme Basiria ba hlanola direthe.
14 Ge Baamone ba bona Basiria ba tšhaba, le bona ba tšhaba Abishai mme ba boela motseng. Joaba a tlogela Baamone a gomela Jerusalema.
15 Basiria ba lemoga gore ba fentšwe ke Baisraele, ka gona ba bokanya madira a bona.
16 Kgoši Hadade-Esere a laela gore Basiria ba ba bego ba le ka bohlabela bja noka ya Yufratese ba bitšwe, gomme ba fihla Helamo ba laolwa ke Shobake, molaodi wa madira a Kgoši Hadade-Esere.
17 Ge Dafida a ekwa taba yeo, a bokanya madira ka moka a Baisraele, a tshela noka ya Jordane gomme a ya Helamo, moo Basiria ba bego ba ipeakantše ba lebane le yena. Ntwa ya thoma,
18 gomme Basiria ba tšhaba Baisraele. Dafida le banna ba gagwe ba bolaya basepediši ba dikoloi tša ntwa tša Basiria ba makgolo a a šupago, le banamedi ba dipere ba dikete tše masome a mane, gomme ba gobatša Shobake, molaodi wa madira a manaba, yoo a ilego a hwela moo lebaleng la ntwa.
19 Ge magoši a e bego e le a Hadade-Esere a lemoga gore a fentšwe ke Baisraele, a kwana le bona gore naga e lale mme ya ba batho ba bona. Gomme Basiria ba tšhaba go hlwa ba thuša Baamone.
1 Seruthwane se se latelago, nakong yeo ka yona magoši gantši a yago ntweng, Dafida o ile a ntšha Joaba le balaodi ba gagwe le madira ka moka a Baisraele; ba fenya Baamone mme ba dikanetša motse wa Raba. Eupša Dafida yena o be a šetše Jerusalema.
2 Ka letšatši le lengwe, ka merithi ye megolo, Dafida a tsoga malaong a gagwe gomme a namelela tlhakeng ya ngwako wa mošate. Ge a sepelasepela moo godimo, a bona mosadi a hlapa. E be e le yo mobotsebotse.
3 Ka gona a roma motseta gore a yo botšiša gore ke mang, gomme a kwa gore ke Batseba, morwedi wa Amiele, mosadi wa Uria, Mohete.
4 Dafida a roma batseta gore ba ye ba mo tšee; ba mo tliša go yena, gomme a robala le yena. Batseba o be a sa tšo fetša go itlhwekiša ka ge a be a bone kgwedi. Ka morago a ipoelela gae.
5 Ge go fetile lebaka a lemoga gore o imile, gomme a roma motho go Dafida gore a mo tsebiše.
6 Ke moo Dafida a romilego motseta go Joaba a re: “Nthomele Uria, Mohete.” Ka gona Joaba a mo romela yena.
7 Ge Uria a fihla, Dafida a mmotšiša ge eba Joaba le madira ba sa phela gabotse, le gore a ntwa e tšwela pele bjang.
8 Ke moo a itšego go Uria: “Sepela gae o yo khutša gannyane.” Uria a tloga, gomme Dafida a romela mpho lapeng la gagwe.
9 Eupša Uria a se ke a ya gae; o ile a ithobalela kgorong ya mošate le baleti ba kgoši.
10 Ge Dafida a ekwa gore Uria ga se a ka a ya gae, a mmotšiša a re: “O sa tšwa leetong le letelele; ke ka baka lang o se wa ya gae?”
11 Uria a mo fetola a re: “Banna ba Israele le ba Juda ba phela ka mešašeng, gomme Polokelo ya Kgwerano e na le bona; molaodi wa ka, Joaba, le bahlanka ba gago ba hlomile mešaša kua mabaleng. A nka ya gae bjang ka ya ka ja, ka nwa, mme ka robala le mosadi wa ka? Ke ena ka wena, kgoši, gore nka se tsoge ke dirile taba yeo!”
12 Ka gona Dafida a re: “Gona dula mo letšatši ka moka, gomme ka moswane re tla laelana wa boela morago.” Ka gona Uria a dula Jerusalema letšatši leo le le le latelago.
13 Dafida a mo laletša gore a tle dijong tša mantšiboa. Ba ja gomme a mo tagiša bjala. Eupša le bjona bošegong bjoo Uria a se ke a ya gae; o ile a ithobalela mola a bego a robetše gona le baleti ba kgoši.
14 Mosong wo o latelago Dafida a ngwalela Joaba lengwalo gomme a le romela ka Uria.
15 A ngwala a re: “Bea Uria ka pele, moo ntwa e galefilego kudu, gomme lena le katakateng gore a bolawe.”
16 Ka gona, ya re ge Joaba a sa dikaneditše motse, a romela Uria lefelong le a bego a tseba gore fao go na le manaba a bogale.
17 Madira a manaba a tšwa motseng gomme a lwa le madira a Joaba; balaodi ba bangwe ba madira a Dafida ba bolawa, gomme gwa bolawa le Uria.
18 Ke moo Joaba a romilego motho go Dafida go yo mmegela tša ntwa,
19 gomme a laela motseta yoo a re: “Ka morago ga ge o begetše kgoši tša ntwa ka moka,
20 a ka befelwa gomme a go botšiša a re: ‘Ke ka baka lang le ile la batamela motse kudu go lwa le bona? A le be le sa lemoge gore ba tla thunya metsi ba le morakong wa motse?
21 A ga le sa gopola ka moo Abimeleke, morwa wa Gideone, a bolailwego ka gona? E bile kua Tebetse moo mosadi a ilego a lahlela tšhilo ka morako gomme a mmolaya. Ke ka baka lang ge le ile la batamela morako ka mokgwa woo?’ Ge kgoši a ka go botšiša taba yeo, o mmotše o re: ‘Mohlanka wa gago, Uria, Mohete, le yena o bolailwe.’ ”
22 Ka gona motseta yoo a ya go Dafida gomme a mmotša se Joaba a mo laetšego gore a se bolele.
23 A re: “Manaba a rena a be a re feta ka maatla gomme ba tšwa motseng go tlo lwa le rena nageng, eupša re ile ra ba gomišetša kgorong ya motse.
24 Ke moo ba thunyeditšego metsi go rena ba le morakong, gomme bahlanka ba bangwe ba kgoši ba bolawa; mohlanka wa gago, Uria, Mohete, le yena o bolailwe.”
25 Dafida a re go motseta yoo: “O tiiše Joaba maatla gomme o mmotše gore a se ke a tshwenyega, ka gobane motho a ka se tsebe gore go ile go hwa mang ntweng. O mmotše gore a hlasele motse ka maatla gomme a o thope.”
26 Ge Batseba a ekwa gore monna wa gagwe o bolailwe, o ile a mo llela.
27 Ge nako ya go ilela e fetile, Dafida a laela gore a tlišwe mošate; ya ba mosadi wa gagwe gomme a mmelegela morwa. Eupša Morena a se ke a thabela seo Dafida a bego a se dirile.
1 Morena a roma moprofeta Nathane go Dafida. Nathane a ya go yena a re: “Go be go na le banna ba babedi ba ba bego ba dula motseng o tee; yo mongwe e be e le mohumi, yo mongwe e le modiidi.
2 Monna yo a humilego o be a na le dikgomo le dihuswane tše ntšintši,
3 mola monna wa modiidi yena a be a se na selo, ge e se kwanyana e tee fela ya tshatšana ye a bego a e rekile. O be a e hlokomela, gomme ya gola lapeng la gagwe le bana ba gagwe. O be a e fepa ka dijo tša gagwe, a e noša ka senwelo sa gagwe, mme a e fara diropeng. Kwanyana yeo e be nke ke morwedi wa gagwe.
4 Ka letšatši le lengwe moeng o ile a etela monna yola wa mohumi. Mohumi a se ke a rata go hlabela moeng seruiwa sa gagwe se sengwe – a mo hlabela kwanyana yela ya monna wa modiidi.”
5 Dafida a galefela monna yoo wa mohumi kudu gomme a re: “Ke ena ka Morena yo a phelago gore monna yo a dirilego taba yeo o swanetše go bolawa!
6 Ka ge a dirile taba yeo ya sehlogo o swanetše go lefa gane seo a se tšerego.”
7 Nathane a re go Dafida: “Monna yoo ke wena! Gomme se Morena Modimo wa Israele a se bolelago sese: ‘Ke nna ke go beilego kgoši ya Israele, gomme ke nna ke go phološitšego go Saulo.
8 Ke go file mmušo wa gagwe le basadi ba gagwe; ke go beile kgoši ya Israele le Juda. Ge eba tšeo di be di se tša lekana, nkabe ke go okeleditše ka tše ntši go feta moo.
9 Ke ka baka lang ge o nyaditše ditaelo tša ka? Ke ka baka lang o dirile taba ye mpe ye? O dirile gore Uria a bolawe ntweng; o dirile gore Baamone ba mmolaye, gomme wena wa tšea mosadi wa gagwe!
10 Bjale, molokong wo mongwe le wo mongwe go tla ba le ditlogolo tša gago tše dingwe tše di hwago lehu la lerumo, ka gobane o nnyaditše wa tšea mosadi wa Uria.
11 Ke a go botša ke re ke tla dira gore yo mongwe wa lapa la gago a go tlišetše matshwenyego. O tla be o lebeletše ge ke go amoga basadi ba gago mme ke ba fa monna yo mongwe; gomme yena o tla robala le bona mosegare wo monana.
12 Wena o dirile sebe sephiring, eupša nna ke tla dira gore taba yeo e direge mosegare wo mogolo gore Baisraele ka moka ba di bone.’ ”
13 Dafida a re: “Ke dirile sebe pele ga Morena.” Nathane a mo fetola a re: “Morena o a go lebalela; o ka se hwe.
14 Eupša ka gobane o nyaditše Morena kudu ka go dira taba ye, ngwana wa gago o tla hwa.”
15 Ke moka Nathane a boela gae. Morena a dira gore ngwana yola mosadi wa Uria a mmelegetšego Dafida a babje kudu.
16 Dafida a rapela Morena gore ngwana a fole. O be a ikona dijo, gomme bošego bjo bongwe le bjo bongwe a tsena phapošing ya gagwe mme a patlama lebatong bošego ka moka.
17 Bakgomana ba gagwe ba be ba eya go yena ba mo kgopela gore a tsoge, eupša yena a gana, mme le ge go iwa dijong a sa ye.
18 Ka morago ga matšatši a a šupago ngwana yoo a hwa, gomme bakgomana ba Dafida ba boifa go mmotša taba yeo. Ba ile ba re: “Ge ngwana a sa phela, Dafida o be a sa re šetše ge re bolela naye. A re tla mmotša bjang gore ngwana wa gagwe o hwile? A ka ikgobatša ka mokgwa wo mongwenyana!”
19 Ge Dafida a ba bona ba sebasebelana, a lemoga gore ngwana o hwile. Ka gona a ba botšiša a re: “A ngwana o hwile?” Ba mo fetola ba re: “Ee, o hwile.”
20 Dafida a tsoga lebatong, a hlapa, a tlola, mme a apara diaparo tše dingwe. Ke moka a ya go khunamela Morena ka ngwakong wa yena Morena. Ge a fihla mošate, a kgopela dijo, gomme ge di tlišitšwe a ja.
21 Bakgomana ba gagwe ba re go yena: “Taba ye e a re makatša. Ge ngwana a sa phela, o be o mo llela gomme o ikona dijo; eupša ge a seno hwa, o tsogile wa ja!”
22 Dafida a ba fetola a re: “Ee, ke be ke ikona dijo ke lla ge a sa phela. Ke be ke gopola gore Morena o tla nkgaugela gomme a se ke a lesa ngwana a ehwa.
23 Eupša bjale ka gore o hwile, ke tla be ke sa ikonelang dijo? Kgane nka mmuša a phele gape? Ka letšatši le lengwe ke tla ya moo a lego ntshe, eupša yena a ka se tsoge a boetše go nna.”
24 Ke moo Dafida a homoditšego mosadi wa gagwe, Batseba. A robala naye, gomme a belega morwa; Dafida a mo rea leina la Solomone. Morena a rata mošemanyana yoo
25 gomme a laela moprofeta Nathane go mo rea leina la Jedidia, ka gobane Morena a be a mo rata.
26 Joaba o be a sa tšwela pele a hlasela motse wa Raba, mošate wa naga ya Amone, gomme a šetše a batametše go o thopa.
27 A roma batseta go Dafida gore ba mmegele ba re: “Ke hlasetše motse wa Raba gomme ke thopile lehlakore leo meetse a tšwago go lona.
28 Bjale bokanya madira a gago ao a šetšego, o hlasele motse mme o o thope ka bowena. Ga ke nyake gore go tle go bolelwe gore o thopilwe ke nna.”
29 Ka gona Dafida a bokanya madira a gagwe, a ya motseng wa Raba, a o hlasela mme a o fenya.
30 Hlogong ya modimo wa seswantšho wa Baamone, Milkomo, Dafida a tšea mphapahlogo wa gauta wa boima bjo e ka bago dikilokramo tše masome a mararo wo o nago le legakabje. A ithweša wona hlogong. A tšea le thoto ye ntšintši motseng,
31 gomme a laela batho ba wona gore ba šome ka disaga le ka megoma ya tshipi le ka dilepe, gomme a ba gapeletša go dira ditena. O ile a dira sona seo go batho ba metse ye mengwe ka moka ya Baamone. Ka morago yena le banna ba gagwe ba boela Jerusalema.
1 Ka morago ga tšeo gwa hlaga tše di latelago. Absalomo, morwa wa Dafida, o be a na le kgaetšedi ye botse ye leina la yona e bego e le Tamare. Amnone, yo mongwe wa barwa ba Dafida, o ile a mo duma.
2 A mo duma kudu a ba a babja, ka gobane o be a bona gore a ka se kgone go kopana naye sephiring; Tamare o be a se a ka a robala le monna, ka gona a ganetšwa go kopana le banna.
3 Eupša Amnone o be a na le mogwera yo leina la gagwe e bego e le Jonadaba, morwa wa Shama, morwarragoDafida; yena e be e le monna wa mahlajana.
4 Jonadaba a re go Amnone: “Ke wena morwa wa kgoši, fela letšatši le lengwe le le lengwe ke go bona o nyamile. A molato ke eng?” Amnone a mo fetola a re: “Ke duma Tamare, kgaetšedi ya Absalomo, morwarre ka malapa.”
5 Jonadaba a re go yena: “Itire mo nkego o a babja, gomme o robale. Ge tatago a tlilo go bona, o re go yena: ‘Hle, kgopela kgaetšedi ya ka, Tamare, gore a tle a nteše dijo. Ke nyaka gore a apeele dijo tšeo fa mo ke tlago kgona go mmona, gomme a mphe tšona ka boyena.’ ”
6 Ka gona Amnone a dira mo nkego o a babja, gomme a ithobadiša. Kgoši Dafida a yo mmona, gomme Amnone a re go yena: “Hle, dumelela kgaetšediaka, Tamare, a tle a ntirele dinkgwana di se kae fa mo nka mmonago, mme a nteše tšona ka seatla sa gagwe.”
7 Ka gona Dafida a roma motho go Tamare ka mošate gore ba re go yena: “Yaa ngwakong wa Amnone, kgaetšediago, mme o mo apeele dijo.”
8 Tamare a ya moo gomme a hwetša Amnone a patlamile. A tšea bupi a bo duba, gomme a bopa dinkgwana moo Amnone a bego a kgona go mmona. Ke moka a paka dinkgwana tšeo,
9 gomme a tšea pane a di kgotholela sebjaneng gore Amnone a di je, eupša a gana go di ja. A re: “Lena ba bangwe ka moka tšwaang” – gomme ka moka ga bona ba tšwa.
10 Ke moo a itšego go yena: “Tliša dinkgwana tšeo mo malaong a ka gomme o nteše tšona ka seatla sa gago.” Tamare a tšea dinkgwana tšela a ya go yena.
11 Ge a sa mo fa tšona, Amnone a mo swara mme a re: “Tlaa o robale le nna!”
12 Tamare a re: “Aowa, kgaetšedi, hle, o se ke wa nkata! Taba yeo e a šiiša, ga e dirwe mo Israele!
13 Ke tla sepela bjang gare ga batho? Gomme ge e le wena o tla goboga kudu mo Israele. Hle, bolela le kgoši, mme ke tloga ke kgolwa gore o tla go neela nna.”
14 Eupša Amnone a se ke a mo theetša; gomme ka ge a be a na le maatla go feta Tamare, a mo uša a mo robala.
15 Ka morago ga moo Amnone a hloya Tamare kudukudu; bjale o ile a mo hloya kudu go feta ka moo a bego a mo rata pele. A re go yena: “Tšwaa!”
16 Tamare a mo fetola a re: “Aowaa, go nthaka ka mokgwa wo ke bobe bjo bogolo go feta bjo o sa tšwago go ntira bjona.” Eupša Amnone a se ke a mo theetša;
17 o ile a bitša mohlanka wa gagwe a re: “Tloša mosadi yo mo pele ga ka! Mo kgoromeletše ntle mme o notlele lemati!”
18 Mohlanka a mo ntšhetša ntle gomme a notlela lemati. Tamare o be a apere seaparo se setelele sa matsogo a matelele, seaparo sa mehleng sa matšatšing ao sa morwedi wa kgoši yo a sego a tšwa a nyalwa.
19 O ile a itšhela hlogo ka melora, a gagola seaparo sela sa gagwe, gomme a sepela a ithwele megono a lla.
20 Ge Absalomo, kgaetšedi ya gagwe, a mmona, a mmotšiša a re: “Na Amnone o go tshwentše? Hle, kgaetšedi, o se ke wa iša pelo mafiša ka taba yeo. Ke kgaetšedi ya gago ka malapa, ka gona o se ke wa botša motho taba yeo.” Ka fao Tamare a dula ngwakong wa Absalomo, a šulafetše a le bodutwaneng.
21 Ge Kgoši Dafida a ekwa seo se diregilego, a befelwa kudu.
22 Absalomo a hloya Amnone kudu ka ge a katile kgaetšedi ya gagwe, Tamare, mo e lego gore o ile a se ke a hlwa a mmolediša.
23 Ka morago ga mengwaga ye mebedi Absalomo o be a kota dinku tša gagwe kua Baale-Hatsore, kgauswi le motse wa Efraime, gomme a laletša barwa ba kgoši ka moka.
24 A ya go Kgoši Dafida a re: “Kgoši, ke kota dinku tša ka. Wena le bahlankedi ba gago a re yeng le nna moo monyanyeng woo.”
25 Kgoši a mo fetola a re: “Aowa, ngwanaka. O tla senyegelwa kudu ge re ka ya ka moka.” Absalomo a fela a mo phegeletše, eupša kgoši a se ke a dumela, mme a kgopela Absalomo gore a sepele.
26 Fela Absalomo a re: “Go lokile, gona lesa mogolwake Amnone a ye.” Kgoši a mmotšiša a re: “Ke ka baka lang a swanetše go ya?”
27 Eupša Absalomo a fela a mo phegeletše go fihlela Dafida a laela Amnone le barwa ba gagwe ba bangwe gore ba ye le Absalomo. Absalomo a dira mokete wa segoši,
28 gomme a laela bahlanka ba gagwe a re: “Le dišeng ge Amnone a nwele kudu, gomme ge ke re: ‘Mmolayeng!’ le mmolaye. Le se ke la boifa – e tla be e le nna ke itšego le mmolaye. Le beng ba bogale mme le se ke la dikadika!”
29 Ka gona bahlanka bao ba phetha ditaelo tša Absalomo ba bolaya Amnone. Gomme barwa ba bangwe ba Dafida ba namela dimeila tša bona ba tšhaba.
30 Ge ba sa le tseleng ba eya gae, Dafida a botšwa gore Absalomo o bolaile barwa ba kgoši ka moka – ga go le o tee wa bona yo a šetšego.
31 Kgoši a emelela, a gagola diaparo tša gagwe ka manyami, gomme a patlama fase. Bakgomana ba ba bego ba le fao le yena le bona ba gagola diaparo tša bona.
32 Eupša Jonadaba, morwa wa Shama, morwarragoDafida, a re: “Mong wa ka, ga se gwa bolawa barwa ba gago ka moka. Ke Amnone fela yo a hwilego. O be o ka no bona ka go lebelela Absalomo sefahlego gore o be a feditše le pelo go dira taba ye go tloga ka letšatši lela Amnone a ilego a kata kgaetšedi ya gagwe, Tamare.
33 Ka gona, kgoši, o se ke wa kgolwa pego ye e rego barwa ba gago ka moka ba hwile; ke Amnone fela yo a bolailwego.”
34 Ka nako yeo ke ge Absalomo a tšhabile. Go sa le bjalo, mohlabani yo a bego a letile motse a bona lešaba le legolo le theoga thabeng ka tsela ye e tšwago Horonaime. A ya go kgoši a mmegela seo a se bonego.
35 Jonadaba a re go yena: “Bao ke barwa ba kgoši ba etla, bjalo ka ge nna, mohlanka wa gago, ke boletše ka re ba tla tla.”
36 Ge a seno fetša go bolela, barwa ba Dafida ba tsena; ba thoma go lla, gomme Dafida le bakgomana ba gagwe le bona ba lla gabohloko.
37 Absalomo o be a tšhabile a ile go kgoši ya Geshure, Talmai, morwa wa Amihude, gomme a dula moo mengwaga ye meraro. Dafida a llela morwa wa gagwe, Amnone, nako ye telele;
38
39 eupša ge a fetša go mo llela, a golelwa Absalomo, morwa wa gagwe, kudu.
1 Joaba o be a tseba gore Kgoši Dafida o goletšwe Absalomo kudukudu,
2 ka gona a roma motho go yo bitša mosadi yo bohlale yo a bego a dula Tekoa. Ge mosadi yoo a fihla, Joaba a re go yena: “Itire mo nkego o dillong; o apare diaparo tša go ilela, gomme o se ke wa tlola. O itshware bjalo ka mosadi yo a bilego dillong nako ye telele.
3 O ye go kgoši o mmotše se ke go botšago gore o se bolele.” Ke moka Joaba a mmotša se a swanetše go se bolela.
4 Mosadi yoo a ya go kgoši, a obama, a itahlela fase ka sefahlego, a re: “Nthuše, kgoši!”
5 Kgoši a mmotšiša a re: “O nyaka eng?” Mosadi a mo fetola a re: “Ke nna mosadi wa mohlologadi. Ke hlokafaletšwe ke monna.
6 Nna, mohlanka wa gago, ke be ke na le barwa ba babedi, gomme ka letšatši le lengwe ba lwa kua nageng mo go bego go se yo a ka ba namolago, mme yo mongwe a bolaya yo mongwe.
7 Gomme bjale, meloko ya ka ka moka e ntlhanogetše, nna, mohlanka wa gago, mme ba nyaka gore ke ba neele morwa wa ka, gore ba mmolaye ka ge a bolaile ngwanabo. Ge ba ka dira taba yeo, ke tla šala ke se na le mojalefa. Ba tla tima mollwana wa ka wo o sa šetšego, gomme monna wa ka a tla a hloka morwa yo a tlago tsoša leina la gagwe.”
8 Kgoši ya mo fetola ya re: “Boela gae, gomme ke tla hlokomela taba ye.”
9 Mosadi a re: “Kgoši, mong wa ka, se o ka se dirago, molato e tla ba wa ka le lapa lešo; wena le lapa la mošate le ka se be le molato.”
10 Kgoši a mo fetola a re: “Ge yo mongwe a ka go tšhošetša, o mo tliše go nna, gomme a ka se tsoge a go tshwentše gape.”
11 Mosadi a re: “Hle, kgoši, rapela Morena Modimo wa gago, gore moloko wešo yo a swanetšego go lefeletša lehu la morwa wa ka a se ke a oba molato wo mogolo ka go bolaya morwa wa ka yo mongwe.” Dafida a mo fetola a re: “Ke ena ka Morena yo a phelago gore morwa wa gago a ka se kwišwe bohloko le gatee.”
12 Mosadi a re: “Hle, kgoši, nna, mohlanka wa gago, a ke go botšiše tabanyana e tee fela.” Kgoši a mo fetola a re: “Go lokile.”
13 Mosadi a re go yena: “Ke ka baka lang o diretše setšhaba sa Modimo phošo ye kaaka ye? Ga se wa dumelela morwa wa gago gore a boe kua a tšhabetšego ntshe, gomme o ipona phošo ka seo o sa tšwago go se bolela.
14 Re tla hwa ka moka; re bjalo ka meetse a a tšhologetšego fase, ao a ka se kgobokanywego gape. Le Modimo ga a nyake gore motho a bolawe, fela o loga maano a gore yo a kgetholotšwego ke batho yena a se ke a mo kgetholla.
15 Bjale, se se ntlišitšego go tlo bolela nago, kgoši, mong wa ka, ke gore batho ba ntšhošitše, ka gona ka ipotša ka re ke tla bolela nago; mohlomongwe o tla dira se ke se kgopelago.
16 Ke ile ka gopola gore o tla ntheetša, wa mphološa go yoo a lekago go bolaya morwa wa ka mme ka go dira bjalo a re fediša setšhabeng sa Modimo.
17 Ke ipoditše gore se o tlago bolela, kgoši, mong wa ka, se tla mpea pelo, ka gobane kgoši o bjalo ka morongwa wa Modimo, mme o kgona go kgetholla botse le bobe. A Morena Modimo wa gago a be le wena!”
18 Kgoši a mo fetola a re: “Ke tlilo go botšiša potšišo, gomme o se ke wa nkutela selo.” Mosadi a mo fetola a re: “O ka mpotšiša se o se nyakago, kgoši.”
19 Kgoši a mmotšiša a re: “A ga se Joaba a go dirišago dilo tše?” Mosadi a mo fetola a re: “Ke ena ka bophelo bja gago, kgoši, gore ga go ka moo nka se fetolego potšišo ya gago. Gabotsebotse mohlanka wa gago, Joaba, ke yena yo a mpoditšego gore ke dire eng, le gore ke bolele eng.
20 Eupša o dirile ka mokgwa woo gore a tle a rarolle taba ye. Kgoši ke yo bohlale bjalo ka morongwa wa Modimo, gomme o tseba tšohle tše di diregago.”
21 Ka morago kgoši ya re go Joaba: “Ke itherile gore ke tla dira se o se nyakago. Sepela o yo tšea lesogana lela, Absalomo, o mmušetše mo.”
22 Joaba a obama, a itahlela fase ka sefahlego pele ga Dafida, a mo šegofatša. A re: “Bjale ke a tseba gore ke a go kgahla, ka gobane o dumetše se ke se kgopetšego.”
23 Ke moka a emelela a ya Geshure gomme a bušetša Absalomo Jerusalema.
24 Le ge go le bjalo, kgoši a laela gore Absalomo a se ke a dula ngwakong wa kgoši. A re: “Ga ke nyake go mmona.” Ka gona Absalomo a dula ka ngwakong wa gagwe gomme a se ke a tla go kgoši.
25 Go be go se na monna mo Israele yo a bego a tumišwa ka go bopega gabotse bjalo ka Absalomo; o be a sa solege felo mmeleng.
26 O be a kota hlogo gatee ka ngwaga ge moriri wa gagwe o gotše kudu mme o mo imela. Ge o kotilwe o be o imela go feta dikilokramo tše pedi go ya ka kelo ya mošate ya boima.
27 Absalomo o be a na le barwa ba bararo le morwedi yo mobotse yo leina la gagwe e bego e le Tamare.
28 Absalomo o ile a dula mengwaga ye mebedi Jerusalema a sa bone kgoši.
29 Ke moka a roma motho go yo bitša Joaba gore a tle a mo yele go kgoši, eupša Joaba a se ke a tla. Absalomo a roma motho gape go yena, gomme le gona Joaba a gana go tla.
30 Ka gona Absalomo a re go bahlanka ba gagwe: “Bonang, tšhemo ya Joaba e beelane mellwane le ya ka, gomme o lemile mabele. Sepelang le yo tšhuma tšhemo yeo.” Ka gona ba ya ba e tšhuma.
31 Joaba a ya ngwakong wa Absalomo gomme a mmotšiša a re: “Ke ka baka lang bahlanka ba gago ba tšhumile tšhemo ya ka?”
32 Absalomo a mo fetola a re: “Ke ka gobane ga se wa tla ge ke roma batho go wena. Ke be ke nyaka gore o ye go kgoši gomme o mpotšišetše yena o re: ‘Ke ka baka lang ke tlogile Geshure ka tla mo? Nkabe go bile kaone mola ke no itulela kua.’ ” Gomme Absalomo a tšwela pele a re: “Ke nyaka go ya go kgoši, gomme ge e le gore ke na le molato, gona a mpolaye.”
33 Ka gona Joaba a ya go Kgoši Dafida a mmotša se Absalomo a se boletšego. Ka fao kgoši a roma motho gore a bitše Absalomo. Absalomo a ya go yena mme a obama pele ga gagwe. Kgoši a mo amogela a mo atla.
1 Ka morago ga tšeo Absalomo a inyakela koloi le dipere, le banna ba go sepela pele ga gagwe ba e ka bago ba masome a fetšago seatla.
2 O be a tsoga e sa le bošego gomme a ye go ema ka thoko ga tsela kua kgorong ya motse. Ge motho a etla moo ka molato wo a nyakago gore kgoši a o ahlole, Absalomo o be a mmitša gomme a mmotšiše gore o tšwa kae. E re ge monna yoo a mmoditše kgoro ye a tšwago go yona,
3 Absalomo a re: “Bona, molao o kwana le wena, fela ga go moemedi wa kgoši yo a tlago ahlola molato wa gago.”
4 Gomme a tlaleletše ka go re: “Nke nkabe ke le moahlodi wa naga ye! Ke moo yo mongwe le yo mongwe yo a nago le taba a bego a tla tla go nna, mme ka mo ahlola ka toka.”
5 Ge motho yoo a batamela Absalomo gore a obame pele ga gagwe, Absalomo o be a iša letsogo, a mo sware, mme a mo atle.
6 Absalomo a dira seo go Moisraele yo mongwe le yo mongwe yo a tlelago go ahlolwa ke kgoši, ka gona a ba utswa dipelo.
7 Ka morago ga mengwaga ye mene Absalomo a re go Kgoši Dafida: “Morena, a ke ye Hebrone ke yo phetha keno ye ke e enetšego Morena.
8 Mola ke sa dula Geshure kua Siria ke ile ka enela Morena gore ruri ge a ka mpušetša Jerusalema, ke tla tla ke mo khunamela kua Hebrone.”
9 Kgoši a re: “O sepele gabotse.” Ka gona Absalomo a ya Hebrone.
10 Gomme a roma batseta dikgorong ka moka tša Israele gore ba bege ba re: “Ge le ekwa phalafala e lla, le goeng le re: ‘Absalomo ke kgoši kua Hebrone!’ ”
11 Go be go na le banna ba makgolo a mabedi bao ba bego ba laleditšwe ke Absalomo mme ba sepetše naye go tloga Jerusalema; ba be ba sa tsebe selo ka maano a Absalomo mme ba ile moo ka go se feme selo.
12 Gomme ya re mola Absalomo a sa dira dihlabelo, a roma motho motseng wa Gilo gore a yo bitša Ahitofele, yo e bego e le yo mongwe wa baeletši ba Kgoši Dafida. Maano a go theola Dafida setulong a ba le maatla, gomme balatedi ba Absalomo ba oketšega.
13 Motseta o ile a begela Dafida a re: “Baisraele ba ema le Absalomo.”
14 Ka gona Dafida a re go bahlankedi ba gagwe ka moka ba ba bego ba na le yena Jerusalema: “Re swanetše go tšhaba gonabjale ge re nyaka go phologa go Absalomo! Itlhaganeleng! Go sego bjalo o tla fihla mo gonabjale gomme a re fenya mme a bolaya yo mongwe le yo mongwe mo motseng!”
15 Bona ba mo fetola ba re: “Ee, kgoši, mong wa rena. Re itokišeditše go dira se sengwe le se sengwe se o se bolelago.”
16 Ka gona kgoši a tloga, a sepela le ba lapa la gagwe ka moka le bahlankedi ba gagwe, ntle le metlabo ye lesome ye a ilego a e šadiša go hlokomela mošate.
17 Ge kgoši le banna ba gagwe ka moka ba etšwa motseng, ba ile ba ema ngwakong wa mafelelo.
18 Bahlankedi ba gagwe ka moka ba ema kgauswi le yena ge baleti ba kgoši ba feta pele ga gagwe. Bahlabani ba makgolo a a selelago bao ba mo latetšego go tloga Gathe le bona ba feta,
19 gomme kgoši a re go Itai, moetapele wa bona: “Ke ka baka lang o sepela le rena? Boela morago gomme o yo dula le kgoši ye mpsha. Ke wena mofaladi, morakiwa yo a lego kgole le naga ya gabo.
20 O dutše mo lebakana le lekopana fela, bjale go ka se be botse gore ke go iše kua le kua. Le mo ke yago ga ke go tsebe. Boela morago le batho ba geno, gomme hle, a Morena e be yo botho go wena mme a go botegele.”
21 Eupša Itai a mo fetola a re: “Kgoši, ke go enela ka Morena yo a phelago gore ka mehla ke tla ya nago mo o yago gona, le ge e ka hlwa e le lehung.”
22 Dafida a mo fetola a re: “Go lokile. Fetela pele.” Ka gona Itai a fetela pele le banna ba gagwe ka moka le basadi le bana ba bona.
23 Batho ba be ba lla ka go hlaboša mantšu ge balatedi ba Dafida ba tloga. Kgoši a tshela moedi wa Kidrone, banna ba gagwe ba mo latela, gomme ba tšwa mmogo ba leba lešokeng.
24 Moprista Tsadoko o be a le moo a na le Balefi ba ba rwelego Polokelo ya Kgwerano ya Modimo. Ba e bea fase gomme ba se ke ba e kuka gape go fihlela batho ka moka ba tšwile motseng. Moprista Abiatare le yena o be a le gona.
25 Ke moka kgoši a re go Tsadoko: “Boetša Polokelo ya Kgwerano motseng. Ge ke kgahla Morena, ka letšatši le lengwe o tla mpuša a tlo mpontšha yona gotee le felo mo e dutšego ntshe.
26 Eupša ge ke sa mo kgahle – gona go lokile, a a dire ka nna se a se ratago.”
27 A tšwela pele a re go Tsadoko: “Bona, tloga le Ahimaatse, morwago, le Jonathane, morwa wa Abiatare, o ipoelele motseng, o se ke wa boifa selo.
28 Nna ke tla be ke letetše matšibogong a noka kua lešokeng go fihlela le mpotša tše di diregago.”
29 Ka gona Tsadoko le Abiatare ba boetša Polokelo ya Kgwerano Jerusalema, gomme ba dula fao.
30 Dafida a namela Thaba ya Mehlware a lla; o be a se a rwala dieta, a bile a ikhurumeditše hlogo, e le sešupo sa manyami. Bohle ba ba bego ba mo latela le bona ba be ba ikhurumeditše dihlogo ba lla.
31 Ge Dafida a botšwa gore Ahitofele o tsene mpherefereng wa Absalomo, a rapela a re: “Hle, Morena, phuhlamiša dikeletšo tša Ahitofele.”
32 Ge Dafida a fihla kua godimo ga thaba moo go bego go le lefelo la tirelo, Hushai, Moaraki, a mo gahlanetša a gagotše diaparo tša gagwe mme a itšhetše hlogo ka mobu.
33 Dafida a re go yena: “O ka se nthuše ka selo ge o ka sepela le nna,
34 eupša o ka nthuša ka go boela motseng mme wa botša Absalomo gore bjale o tla mo direla ka potego bjalo ka ge o be o direla tatagwe. Gomme o leke ka moo o ka kgonago go gana keletšo ye nngwe le ye nngwe ye Ahitofele a e rotošago.
35 Moprista Tsadoko le moprista Abiatare ba tla be ba le gona; o ba botše se sengwe le se sengwe se o se kwago mošate.
36 Ba na le barwa ba bona, Ahimaatse le Jonathane, gomme o ka roma bona go nna ba tliša ditaba ka moka tše o di kwago.”
37 Ka gona Hushai, mogwera wa Dafida, a boela motseng ge Absalomo a sa goroga.
1 Ge Dafida a theogile thaba gannyane, ka bjako a gahlanetšwa ke Tsiba, mohlanka wa Mefiboshete, yo a bego a gapa dipokolo di se kae tše di rwelego dinkgwa tše makgolo a mabedi, le diphaphathi tše lekgolo tša makwapi a diterebe, le tše lekgolo tša dienywa tša selemo, le lekuka la beine.
2 Kgoši Dafida a mmotšiša a re: “A o ile go dira eng ka dilo tše ka moka?” Tsiba a mo fetola a re: “Dipokolo tše di tla namelwa ke ba lapa la kgoši; ge e le dinkgwa le dienywa tšona e tla ba dijo tša banna ba gago, mme beine ya ba ya batho ba ba ka lapago kua lešokeng.”
3 Kgoši a mmotšiša a re: “Mefiboshete, setlogolo sa mong wa gago, Saulo, o kae?” Tsiba a mo fetola a re: “O ituletše Jerusalema ka gobane o kgolwa gore bjale Baisraele ba tla bušetša mmušo wa rakgolwagwe Saulo go yena.”
4 Kgoši a re go Tsiba: “Tšohle tše e bego e le tša Mefiboshete ke tša gago.” Tsiba a mo fetola a re: “Thobela. Anke ka mehla ke fele ke kgahla kgoši, mong wa ka!”
5 Ge Kgoši Dafida a fihla kua Bahurime, yo mongwe wa meloko ya Saulo, Shimi, morwa wa Gera, a tšwa go tlo mo gahlanetša, a tšama a mo rogaka.
6 Shimi a thoma go foša Dafida le bahlankedi ba gagwe ka maswika, le ge Dafida a be a dikaneditšwe ke banna ba gagwe le baleti.
7 Shimi a mo rogaka a re: “Tloga! Tloga mo! Mmolai yo! Sekebeka tena!
8 O amogile Saulo mmušo, gomme bjale Morena o a go otla ka ge o bolaile lešaba le lekaaka la lapa la Saulo. Morena o neetše morwa wa gago, Absalomo, mmušo, mme wena o lahlegile, mmolai tena!”
9 Abishai, yo mmagwe e bego e le Tseruya, a re go kgoši: “Kgoši, o reng o lesa mpša ye e hwilego ye e go rogaka? A ke ye ke e ripe hlogo!”
10 Kgoši a re go Abishai le Joaba, morwarragwe: “Ga se taba ya lena ye! Ge a nthogaka ka gobane Morena a mmoditše gore a nthogake, ke mang yo a ka botšišago gore o direlang taba yeo?”
11 Gomme Dafida a re go Abishai le go bahlankedi ba gagwe ka moka: “Ge ešita yo e lego morwa wa ka tiitii e le yena yo a lekago go mpolaya, le ka napa la makatšwa ke Mobenjamene yo a nthogakago yo? Morena o mmoditše gore a nthogake; ka gona mo leseng.
12 Mohlomongwe Morena o tla bona tlaišego ya ka gomme a ntšhegofatša bakeng sa go rogakwa mo.”
13 Ka gona Dafida le banna ba gagwe ba fela ba swere tsela. Shimi a ba šala morago, a hlahla le patoga; o be a tšama a rogaka a ba foša ka maswika a ba tšitla ka mobu.
14 Kgoši le banna ba gagwe ka moka ba be ba lapile ge ba fihla Jordane gomme ba khutša fao.
15 Absalomo le Baisraele ka moka ba ba bego ba na le yena ba tsena Jerusalema, Ahitofele a na le bona.
16 Ge Hushai, mogwera wa Dafida, a gahlana le Absalomo, o ile a goa a re: “A kgoši e re phelele! A kgoši e re phelele!”
17 Absalomo a mmotšiša a re: “A ga o sa botegela mogwera wa gago, Dafida? Ke ka baka lang o se wa sepela le yena?”
18 Hushai a mo fetola a re: “Aowa, ke be nka se kgone! Nna ke ema le yo a kgethilwego ke Morena, le ke batho ba, le ke Baisraele ka moka. Ke tla dula nago.
19 Kgane ke mang yo ke swanetšego go mo hlankela? A ke re ke wena, morwa wa mong ka? Bjalo ka ge ke hlanketše tatago, bjale ke tla hlankela wena.”
20 Ke moo Absalomo a retologetšego go Ahitofele, a re: “Bjale ka gore re mo, re eletšeng gore re dire eng.”
21 Ahitofele a re go Absalomo: “Yaa go robala le metlabo ya tatago ye a e tlogetšego mo gore e hlokomele mošate. Ke moo yo mongwe le yo mongwe mo Israele a tlago tseba gore o kgopišitše tatago, gomme balatedi ba gago ba tia maatla.”
22 Ka gona ba hlomela Absalomo mošaša godimo ga tlhaka ya ngwako wa mošate, gomme a tsena bohle ba mo lebeletše a robala le metlabo ya tatagwe.
23 Keletšo ye nngwe le ye nngwe ya Ahitofele mehleng yeo e be e amogelwa mo nkego ke lentšu la Modimo; bobedi bja bona, Dafida le Absalomo, ba be ba latela dikeletšo tšeo.
1 Go se gwa iša kae Ahitofele a re go Absalomo: “A ke kgethe banna ba dikete tše lesome le tše pedi, gomme ke hlomare Dafida bošegong bja lehono.
2 Ke tla mo hlasela mola a lapile mme a nolegile moko. O tla tšhoga mme banna ba gagwe ka moka ba tšhaba. Ke tla bolaya kgoši fela,
3 gomme ka bušetša banna ba gagwe ka moka go wena. Lehu la motho yo o nyakago go mmolaya, e lego Kgoši Dafida, le tla dira gore batho ba gagwe bohle ba eme le wena, gomme setšhaba ka moka sa iketla.”
4 Keletšo yeo ya thabiša Absalomo le baetapele ba Baisraele ka moka.
5 Absalomo a re: “Bjale bitša Hushai gomme re tle re kwe gore yena o tla reng.”
6 Ge Hushai a fihla, Absalomo a mmotša se Ahitofele a ba boditšego sona, gomme a re: “Na re dire ka mokgwa woo? Ge o sa kwane le taba yeo, re botše gore re dire eng.”
7 Hushai a mo fetola a re: “Keletšo ye Ahitofele a go filego yona lehono ga se ya loka.
8 O a tseba gore tatago le banna ba gagwe ke bahlabani ba bogale mme ke ba bašoro bjalo ka bere ya tshadi e utsweditšwe bana ba yona. Tatago ke mohlabani wa mahlwaadibona, gomme ga a dule le banna ba gagwe bošego.
9 Gonabjale mohlomongwe o utamile ka leweng goba felwana mo gongwe. Ge Dafida a se na go thoma go bolaya banna ba gago, yo mongwe le yo mongwe yo a kwago taba yeo o tla re banna ba gago ba fentšwe.
10 Ke moo le banna ba bogalegale, bao ba sa boifego selo bjalo ka ditau, ba tlago boifa ka gobane yo mongwe le yo mongwe mo Israele o a tseba gore tatago ke mohlabani yo mogolo, le gore banna ba gagwe ke bahlabani ba bogale.
11 Keletšo ya ka ke gore o kgobokanye Baisraele ka moka mathokong ohle a naga, ka bontši bja go lekana le dithorwana tša lešabašaba lebopong la lewatle, gomme wena ka bowena o ba ete pele ntweng.
12 Re tla hwetša Dafida moo a lego gona, gomme ra mo wela godimo bjalo ka phoka ge e ewa fase. Yena le banna ba gagwe ga go le o tee yo a tlago phologa.
13 Ge a ka tšhabela ka motseng wo mongwe, Baisraele ka moka ba tla tliša dithapo gomme ba gogolela motse woo ka moeding. Ga go le leswika le tee leo le tlago šadišwa.”
14 Absalomo le Baisraele ka moka ba re: “Keletšo ya Hushai e phala yela ya Ahitofele.” Morena o be a beakantše gore keletšo ye botse ya Ahitofele e se ke ya latelwa, gore a tle a wetše Absalomo kotsing.
15 Ke moo Hushai a boditšego moprista Tsadoko le moprista Abiatare keletšo ye a e filego Absalomo le baetapele ba Baisraele, le keletšo yeo Ahitofele a ba filego yona.
16 Hushai a tlaleletša ka go re: “Bjale phakišang! Romelang molaetša go Dafida gore a se ke a robala matšibogong a noka kua lešokeng, eupša a tshele noka ka pele, gore yena le banna ba gagwe ba se ke ba tla ba bolawa ka moka.”
17 Jonathane, morwa wa Abiatare, le Ahimaatse, morwa wa Tsadoko, ba be ba letetše kua mothopong wa Rogele ka gore ba be ba tšhaba go ka bonwa ba tsena motseng. Modiredi wa mosetsana o be a fela a eya a ba botša seo se diregago, gomme bona ba fela ba yo botša Kgoši Dafida.
18 Eupša ka letšatši le lengwe mošemanyana yo mongwe a ba bona, gomme a botša Absalomo; ka gona ba itlhaganela ba ya ba utama ka ngwakong wa monna yo mongwe kua Bahurime. O be a na le sediba ka kgorong ya gagwe, gomme ba theogela ka moo sedibeng.
19 Mosadi wa monna yoo a tšea sepipetši, a se ala godimo ga sediba seo gomme a tšitlanya mabele godimo ga sona, gore go se be yoo a lemogago.
20 Bahlankedi ba Absalomo ba tla moo ngwakong woo gomme ba botšiša mosadi yoo ba re: “A Ahimaatse le Jonathane ba kae?” Mosadi yoo a ba fetola a re: “Ba tshetše noka.” Banna bao ba ba nyaka eupša ba se ke ba ba bona, ka fao ba boela Jerusalema.
21 Ge ba tlogile, Ahimaatse le Jonathane ba tšwa ka moo sedibeng gomme ba ya ba begela Kgoši Dafida ditaba tšeo. Ba mmotša se Ahitofele a ikemišeditšego sona ka yena, mme ba re: “Itlhaganele o tshele noka.”
22 Ka gona Dafida le banna ba gagwe ba thoma go tshela Jordane, gomme ge letšatši le hlaba ke ge ka moka ba tshetše.
23 Ge Ahitofele a bona gore keletšo ya gagwe ga se ya latelwa, a saletša pokolo ya gagwe gomme a gomela motseng wa gabo. Ge a abagantše thoto ya gagwe, a iphega. A bolokwa ka lebitleng la lapa.
24 Dafida o be a šetše a fihlile motseng wa Mahanaime ka nako ye Absalomo le Baisraele ba tshela Jordane.
25 Absalomo o be a beile Amasa molaodi wa madira legatong la Joaba. Amasa e be e le morwa wa Jetere, Moishmaele; mmagwe e be e le Abigaile, morwedi wa Nahashe, Abigaile e be e le ngwanaboTseruya, mmagoJoaba.
26 Absalomo le banna ba gagwe ba ile ba hloma mešaša nageng ya Gileade.
27 Ge Dafida a fihla Mahanaime, a gahlanetšwa ke Shobi, morwa wa Nahashe, wa motse wa Raba kua Amone, le Makire, morwa wa Amiele, wa Lo-Dabare, le Barsilai, wa Roglime kua Gileade.
28 Ba tla le meruswi le dipitša le tša go robala, ba tlišetša le Dafida le banna ba gagwe mabele, garase, bupi, dipale, dinawa, dihlodi, todi, tšhise, lebebe le dihuswane. Ba be ba tseba gore Dafida le banna ba gagwe ba tla be ba swerwe ke tlala le lenyora, mme ba lapile kua lešokeng.
1 Kgoši Dafida a kgobokanya banna ba gagwe, a ba arola dihlopha tša dikete le tša makgolo, gomme a ba beela balaodi.
2 Ke moka a ba ntšha motseng ka dihlopha tše tharo; sa pele se laolwa ke Joaba, sa bobedi se laolwa ke Abishai, monnagoJoaba, sa boraro se laolwa ke Itai wa Gathe. Gomme kgoši a re go banna ba gagwe: “Nna ka bonna ke tla ya le lena.”
3 Bona ba mo fetola ba re: “O se ke wa ya le rena. Rena manaba a ka se re ele hloko ge ka moka re ka tšhaba, goba le ge seripa sa rena se ka bolawa; eupša wena o lekana le ba dikete tše lesome ba rena. Go kaone ge o ka itšhalela mo motseng gomme wa re romela thušo.”
4 Kgoši a ba fetola a re: “Ke tla dira se le bonago se lokile.” Ke mo a ilego a ema ka thoko ga kgoro mola banna ba gagwe ba etšwa ka dihlopha tša dikete le tša makgolo.
5 A laya Joaba le Abishai le Itai a re: “Ka baka la ka hle, le sware lesogana leo, Absalomo, gabotse.” Gomme madira ka moka a kwa Dafida ge a laya balaodi ba ona ka tsela yeo.
6 Madira a Dafida a tšwa a ya nageng gomme a lwa le Baisraele sethokgweng sa Efraime.
7 Baisraele ba fenywa ke banna ba Dafida; ba ile ba fenywa o šorošoro, gwa bolawa banna ba dikete tše masome a mabedi tšatši leo.
8 Ntwa ya ikala le naga, gomme banna ba bantšintši ba hwa kua sethokgweng go feta bao ba bolailwego ntweng.
9 Absalomo a gahlana le banna ba bangwe ba Dafida a sa itebetše. O be a nametše meila, gomme ge e feta ka fase ga mohlare wo mogolo wa moeike, a tanywa ka hlogo gare ga makala. Meila ya fela e kitima, gomme Absalomo a šala a lekeletše.
10 Monna yo mongwe wa Dafida a mmona gomme a begela Joaba a re: “Ke bone Absalomo a lekeletše mohlareng wa moeike!”
11 Joaba a mo fetola a re: “Ge e le gore o mmone, ke ka baka lang o se wa mmolaya gona moo? Nna nkabe ke go file dipapetlana tše lesome tša silibera le lepanta la botšhepi.”
12 Eupša monna yoo a mo fetola a re: “Le ge nkabe o mphile dipapetlana tše sekete tša silibera, ke be nka se kgwathe morwa wa kgoši. Ka moka re kwele kgoši ge a laya wena le Abishai le Itai a re: ‘Ka baka la ka hle, le hlokomele lesogana leo, Absalomo.’
13 Eupša mola ke nyatše kgoši gomme ke bolaye Absalomo, kgoši a ka be a kwele taba yeo – o kwa taba ye nngwe le ye nngwe – gomme o ka be o se wa ntšhireletša.”
14 Joaba a re: “Ga ke tle go hlwa ke senya nako le wena.” A tšea marumo a mararo a thothobetša Absalomo sefega a sa phela, a lekeletše mohlareng wa moeike.
15 Ke moo bahlabani ba bangwe ba Joaba ba lesome ba dikaneditšego Absalomo mme ba mo feleletša.
16 Joaba a laela gore phalafala e letšwe go emiša ntwa, gomme madira a gagwe a gomela Baisraele a boa.
17 Ba tšea setopo sa Absalomo, ba se lahlela ka moleteng wo o išago fase kua sethokgweng, gomme ba se kgatlelela ka morako wo mogolo wa matlapa. Baisraele ka moka ba tšhaba, yo mongwe le yo mongwe a tšhabela lapeng la gagwe.
18 Ge Absalomo a sa phela o ile a ikagela sehlwaseeme kua Molaleng wa Kgoši, ka gobane o be a se na le morwa yo a tlago tšwetša leina la gagwe pele. Ka gona o ile a reela sehlwaseeme seo leina la gagwe, gomme go fihlela le lehono se sa tsebja ka la Sehlwaseeme sa Absalomo.
19 Ahimaatse, morwa wa Tsadoko, a re go Joaba: “A ke kganyelele go kgoši ke yo mmotša ditaba tše botse tša go re Morena o mmolokile manabeng a gagwe.”
20 Joaba a re: “Aowa, lehono ga go taba tše botse tše o kago yo di bega. Ka letšatši le lengwe o ka ya, eupša e sego lehono, ka gobane go hwile morwa wa kgoši.”
21 Ke moka a re go lekgoba la gagwe la Moetopia: “Sepela o yo botša kgoši se o se bonego.” Lekgoba la obama pele ga Joaba mme la tlogelela ka lebelo.
22 Ahimaatse a fela a phegeletše a re: “Ga ke na taba le gore ke tla hlagelwa ke eng; le nna ntumelele ke yo bega ditaba tše.” Joaba a mmotšiša a re: “Ke ka baka lang o nyaka go ya, ngwanaka? O ka se ke wa putswa ka selo ka baka la gona.”
23 Ahimaatse a bolela gape a re: “Ga ke na taba le gore ke tla hlagelwa ke eng; ke a ya.” Joaba a re: “Gona sepela.” Ka gona Ahimaatse a kganyela a theoga ka tsela ye e putlago moedi wa Jordane, gomme a feta lekgoba lela.
24 Dafida o be a dutše magareng ga kgoro ya ka gare le ya ka ntle ya motse. Mohlapetši a namelela morakong a ema godimo ga tlhaka ya kgoro; ge a lebelela a bona monna a kitima a nnoši.
25 A hlaeletša kgoši fase a mmotša, mme kgoši a re: “Ge a le noši o tliša ditaba tše botse.” Mokganyedi yola a fela a batamela.
26 Ke moo mohlapetši yola a bonego yo mongwe monna a kitima a nnoši, gomme a hlaeletša moleti wa kgoro kua fase a re: “Bona! Yo mongwe monna šole o a kganyela!” Kgoši a mo fetola a re: “Yoo le yena o tliša taba tše botse.”
27 Mohlapetši a re: “Ke a bona gore monna yola wa pele o kganyela bjalo ka Ahimaatse, morwa wa Tsadoko.” Kgoši a re: “Ahimaatse ke monna wa go loka, gomme o tliša taba ye botse.”
28 Ahimaatse a tamiša kgoši, a mo obamela, gomme a re: “A go tumišwe Morena Modimo wa gago, ka gobane banna bale ba bego ba go tsogela maatla o ba gafetše diatleng tša gago.”
29 Kgoši a mmotšiša a re: “A lesogana lela, Absalomo, le sa phela gabotse?” Ahimaatse a mo fetola a re: “Mong wa ka, ge Joaba, molaodi wa madira a gago, a nthoma, ke bone mpherehlakana wo mogolo, eupša ka se ke ka bona gore ke wa eng.”
30 Kgoši a re: “Emela mola.” Gomme a ya a ema gona.
31 Ka morago gwa fihla lekgoba lela la Moetopia gomme la re go kgoši: “Ke swaretše kgoši ditaba tše botse! Lehono Morena o fentše bohle bao ba bego ba go tsogela maatla!”
32 Kgoši a mmotšiša a re: “A lesogana lela, Absalomo, le sa phela gabotse?” Lekgoba la mo fetola la re: “Kgoši, mong wa ka, ke duma ge nkabe se se mo hlagetšego se ka hlagela manaba a gago ka moka, le bohle bao ba go tsogelago maatla.”
33 Kgoši a kwa bohloko kudukudu. A namelela ka phapošing ye e lego ka godimo ga kgoro gomme a lla. Ge a sepela o be a tšama a lla a re: “Joo ngwanaka! Ngwanaka Absalomo! Absalomo, ngwanaka! Nkabe e be nna ke hwago sebakeng sa gago, ngwanaka! Absalomo, ngwanaka!”
1 Joaba o ile a botšwa gore Dafida o llela Absalomo, ebile o mo iletše.
2 Ka gona lethabo la go fenya la fetogela madira ka moka a Dafida manyami letšatši leo, ka gobane ba be ba kwele gore kgoši o llela morwa wa gagwe.
3 Ba ile ba boela motseng ba homotše, ba le bjalo ka bahlabani ba ba lewago ke dihlong ka gore ba tšo tšhaba ntweng.
4 Kgoši a ipipa sefahlego gomme a hlaboša lentšu a lla a re: “Joo ngwanaka! Ngwanaka Absalomo! Absalomo, ngwanaka!”
5 Joaba a ya ngwakong wa kgoši gomme a re go yena: “Lehono o lešitše banna ba gago dihlong – banna ba ba phološitšego wena le barwa ba gago le barwedi ba gago le basadi ba gago le metlabo ya gago.
6 O hloile bao ba go ratago mme o rata bao ba go hloilego! Lehono o laeditše gore balaodi ba madira a gago le banna ba gago ga se selo go wena. Ke a bona gore o be o tla thaba ge Absalomo a ka be a phela lehono gomme rena ka moka re hwile.
7 Bjale tsoga o yo kgothatša banna ba gago. Ke ena ka leina la Morena gore ge o ka se ye, banna ba gago ka moka ba tla go tlogela bjona bošego bjo. Bjoo e tla ba bobe bjo bogologolo bjo e sa lego e eba wena o sego wa ka wa bo bona.”
8 Ke moo kgoši a tsogilego gomme a ya a dula lesorong la kgoro ya motse. Banna ba gagwe ba kwa gore kgoši o fao, gomme ba mo kgobokanela ka moka. Baisraele ka moka ba be ba tšhabile, yo mongwe le yo mongwe a tšhabetše lapeng la gagwe.
9 Nageng ka moka ba ile ba thoma go lwa seng sa bona. Ba botšana ba re: “Kgoši Dafida o re bolokile manabeng a rena. O re phološitše go Bafilista, eupša bjale o tšhabile Absalomo mme o tšwile mo nageng ye.
10 Re be re tloditše Absalomo gore e be kgoši ya rena, eupša o bolailwe ntweng. A bjale re reng re no itulela re sa bušetše Dafida mo?”
11 Ditaba tšeo Baisraele ba bego ba di bolela tša fihla ditsebeng tša Kgoši Dafida. Ka gona yena a roma moprista Tsadoko le moprista Abiatare gore ba yo botšiša baetapele ba Juda ba re: “Ke ka baka lang le eba ba mafelelo go thuša go bušetša kgoši mošate ga gagwe?
12 Ke lena bomorwarre, re madi a tee; ke ka baka lang le swanetše go ba ba mafelelo go mpušetša moo?”
13 Dafida a ba botša le gore ba re go Amasa: “Ke wena madi ešo. Go tloga bjale ke go bea molaodi wa madira sebakeng sa Joaba. A Modimo a mpolaye thoo ge nka se go bee yena!”
14 Mantšu ao a Dafida a dira gore banna ka moka ba Juda ba eme naye ka botlalo, gomme ba mo romela molaetša wa gore a boe le bahlankedi ba gagwe ka moka.
15 Tseleng ya ge a boela morago a gahlanetšwa ke banna ba Juda ba ba bego ba tlile Gilgale go tlo mo tshediša noka.
16 Ka yona nako yeo Shimi, Mobenjamene, morwa wa Gera wa Bahurime, a potlakela Jordane go yo gahlanetša Kgoši Dafida.
17 O be a na le banna ba sekete ba kgoro ya Benjamene. Gomme Tsiba, mohlanka wa lapa la Saulo, le yena a tla le barwa ba gagwe ba lesome le ba bahlano le bahlanka ba masome a mabedi, mme ba fihla Jordane pele ga ge kgoši a fihla.
18 Ba tshela noka go tlo tshediša ba mošate le go dira tšohle tše kgoši a di nyakago. Ge kgoši a sa itokišetša go tshela, Shimi a itahlela fase pele ga gagwe,
19 a re: “Kgoši, hle, lebala phošo yela ka go e dira tšatši lela o tloga Jerusalema. O se ke wa ntshwara ka pelo ka yona goba wa hlwa o sa e gopola.
20 Ke a tseba, nna, mohlanka wa gago, gore ke dirile sebe, gomme lebaka ke lona leo ge ke le wa mathomo wa dikgoro tša ka leboa wa go tlo gahlanetša kgoši lehono.”
21 Abishai, morwa wa Tseruya, a re: “Shimi o swanetše go bolawa ka gobane o rogakile yo Morena a mo tloditšego gore e be kgoši.”
22 Eupša Dafida a re go Abishai le go Joaba, morwarragwe: “Tša ka ga di le ame, lena barwa ba Tseruya. Na ge le realo ga le lwe le nna? Ke nna yo bjale ke lego kgoši ya Israele gape, gomme ga go Moisraele yo a tlago bolawa lehono.”
23 Gomme a re go Shimi: “Ke a go enela gore o ka se bolawe.”
24 Ke moo Mefiboshete, setlogolo sa Saulo, a theogilego go tlo gahlanetša kgoši. O be a se a ka a hlapa maoto, goba a kota maledu, goba a hlatswa diaparo tša gagwe go tloga ka nako yela kgoši a tlogilego Jerusalema go fihlela ge a boa a bolokegile.
25 Ge Mefiboshete a fihla a etšwa Jerusalema a tlile go gahlanetša kgoši, kgoši a re go yena: “Mefiboshete, lebaka ke eng o se wa sepela le nna?”
26 Mefiboshete a mo fetola a re: “Bjalo ka ge o tseba, kgoši, ke golofetše. Ke boditše mohlanka wa ka gore a saletše pokolo ya ka gore ke e namele ke sepele le wena, eupša o ntahleditše.
27 O ntshentše leina go wena, kgoši, eupša wena o bjalo ka morongwa wa Modimo, ka gona dira se o bonago se lokile.
28 Lapa la tate ka moka le be le lebanwe ke go bolawa ke wena, kgoši, eupša nna o mpeile le bao ba jago le wena. Ga ke na le tokelo ya go ka kgopela se sengwe gape go wena, kgoši.”
29 Kgoši a mo fetola a re: “O boletše, go lekane. Ke rerile gore wena le Tsiba le arolelaneng thoto ya Saulo.”
30 Mefiboshete a mo fetola a re: “A Tsiba a tšee thoto yeo ka moka. Nna go ntekane ge kgoši a boetše mo gae a bolokegile.”
31 Barsilai, Mogileade, le yena o be a tlile a etšwa Rogelime go tlo felegetša kgoši go mo tshediša Jordane.
32 Barsilai e be e le mokgalabje kudu, a na le mengwaga ye masome a seswai. O be a humile kudu, gomme e le yena a bego a efa kgoši dijo mola kgoši a sa dula kua Mahanaime.
33 Kgoši a re go yena: “Yaa le nna Jerusalema, gomme ke tla go fepa.”
34 Eupša Barsilai a mo fetola a re: “Ga ke sa na matšatši a mantši a go phela; ke go reng ke swanetše go ya Jerusalema le wena, kgoši?
35 Ke šetše ke na le mengwaga ye masome a seswai, gomme ga ke sa thabišwa ke selo. Ga ke sa kwa bose bja seo ke se jago goba seo ke se nwago, le mantšu a baopedi ba banna le ba basadi ga ke sa kgona go a kwa. Ke tla no go imela, wena kgoši.
36 Nna, mohlanka wa gago, ke tla go felegetša gannyane ka go tshediša noka ya Jordane. Ga ke a swanela moputso wo mogolo ka mokgwa woo.
37 Hle, a ke ipoelele gae mme ke yo ikhwela kgauswi le lebitla la batswadi ba ka. Kimehamo, mohlanka wa gago, šo; sepela naye, kgoši, mme o mo direle se o bonago se lokile.”
38 Kgoši a mo fetola a re: “Ke tla sepela le yena gomme ka mo direla se sengwe le se sengwe se o se nyakago. Gomme ke tla go direla tšohle tše o nkgopelago tšona.”
39 Ke moo Kgoši Dafida le banna ba gagwe ka moka ba tshetšego Jordane. A atla Barsilai, a mo šegofatša, gomme Barsilai a ipoelela gae.
40 Ge kgoši a tshetše a felegeditšwe ke banna ka moka ba Juda le seripa sa banna ba Israele, a leba Gilgale, mme Kimehamo a sepela le yena.
41 Baisraele ka moka ba ya go kgoši gomme ba re go yena: “Kgoši, ke ka baka lang bomorwarragorena, banna ba Juda, ba ile ba gopola gore ba na le tokelo ya go go tšea le go felegetša wena le lapa la gago le banna ba gago, ba go tshediša Jordane?”
42 Banna ba Juda ba ba fetola ba re: “Re dirile taba yeo ka gobane kgoši ke yo mongwe wa rena. Ka gona se re se dirilego se ka le befediša bjang? Ga se a lefela dijo tša rena goba a re fa selo.”
43 Baisraele ba ba fetola ba re: “Kgoši Dafida ke wa rena galesome go feta lena, le ge e ka hlwa e le yo mongwe wa lena. Ke ka baka lang le re nyatša? Le se ke la lebala gore e bile rena ba mathomo ba go rera go yo buša kgoši!” Eupša banna ba Juda ba bolela ka bogale go feta banna ba Israele.
1 Moo Gilgale go be go na le monna yo mongwe yo mobe yo leina la gagwe e bego e le Sheba, morwa wa Bikri, wa kgoro ya Benjamene. O ile a letša phalafala, a goelela a re: “Ga re iše felo ka Dafida! Ga ra hlakanela selo le morwanyana yoo wa Isai! Banna ba Israele, a re ikeleng gae!”
2 Ka gona banna ba Israele ba tlogela Dafida ba sepela le Sheba, eupša banna ba Juda bona ba fela ba botegela Dafida mme ba mo latela go tloga Jordane go yo fihla Jerusalema.
3 Ge Dafida a fihla mošate ga gagwe kua Jerusalema, a tšea metlabo yela ye lesome ye a ilego a e tlogela gore e hlokomele mošate, gomme a e bea ka ngwakong wo o letilwego. A fela a ba hlokomele ka tše ba di nyakago, eupša a se ke a robala nabo. Ba ile ba dula thokwana bophelo bja bona ka moka, ba phela bjalo ka bahlologadi.
4 Kgoši a re go Amasa: “Kgobokanya banna ba Juda mme o tle nabo mo go hlwa bosasa.”
5 Amasa a yo ba bitša, eupša a se ke a boa ka nako yela kgoši a e beilego.
6 Ka gona kgoši a re go Abishai: “Sheba o tla re swariša bothata bja go feta bjo Absalomo a bego a re swarišitše bjona. Tloga le banna ba ka o mo hlomare gore a se tsene metseng ye e ageleditšwego ka merako mme ya ba gona ge a re timeletše.”
7 Ka gona banna ba Joaba le baleti ba kgoši le bahlabani ba bangwe ka moka ba tloga Jerusalema gore ba hlomare Sheba.
8 Ge ba fihla lerakong le legolo kua Gibeone ba gahlana le Amasa. Joaba o be a apere tša ntwa le tšhoša e le ka segatleng sa yona se se tlemeletšwego lepanteng la gagwe. Ge a batamela Amasa tšhoša yela ya wa.
9 Joaba a re go Amasa: “Go bjang, mogwerake?” Gomme a mo swara ka maledu ka seatla sa la go ja gore a mo atle.
10 Amasa o be a se a gopola go phema tšhoša ye Joaba a bego a e swere ka seatla se sengwe, gomme Joaba a mo tsetsemetša dimpa ka yona, dikateng tša gagwe tša kgothogela fase. A hwa ka pelapela, mo e lego gore Joaba o ile a se ke a mmoeletša. Ke moo Joaba le Abishai, morwarragwe, ba tšwetšego pele ba hlomara Sheba.
11 Yo mongwe wa banna ba Joaba a ema kgauswi le setopo sa Amasa, a goelela a re: “Yo mongwe le yo mongwe yo a emego le Joaba le Dafida a a latele Joaba!”
12 Setopo sa Amasa seo se bego se ripitla mading se be se rapaletše gare ga tsela. Monna yo mongwe wa Joaba a bona gore yo mongwe le yo mongwe o ema fao, ka gona a goga setopo seo moo tseleng a se iša ka thoko gomme a se pipa ka kobo.
13 Ka morago ga ge setopo seo se tlošitšwe moo tseleng, yo mongwe le yo mongwe a latela Joaba go hlomara Sheba.
14 Sheba o ile a putla dinaga tša dikgoro ka moka tša Israele gomme a fihla motseng wa Abele-Bethe-Maaka; batho ka moka ba kgorwana ya Bikri ba kgobokana mme ba mo šala morago ba tsena motseng.
15 Banna ba Joaba ba fihla ba dikanetša motse woo. Ba kgobela dintotoma tša mobu go ipata le morako wa motse, ba ba ba thoma go epa morako woo go o uša.
16 Go be go na le mosadi yo bohlale ka moo motseng yo a ilego a goa a le godimo ga morako a re: “Theetšang! Theetšang! Botšang Joaba a tle mo; ke nyaka go bolela le yena.”
17 Joaba a batamela, gomme mosadi a mmotšiša a re: “A ke wena Joaba?” Yena a mo fetola a re: “Ee, ke nnaena.” Mosadi a re: “Theetša se nna, mohlanka wa gago, ke se bolelago.” Joaba a mo fetola a re: “Ke theeditše.”
18 Mosadi a re: “Kgale batho ba be ba tlwaetše go re: ‘Sepelang le yo kgopela maele motseng wa Abele’; e be e le ka mo ba hwetšago tharollo.
19 Wo wa rena ke motse wo mogolo, ke wo mongwe wa metse ya khutšo le potego go fetišiša mo Israele. Ke ka baka lang o leka go o fediša? A o nyaka go pšhatla se e lego sa Morena?”
20 Joaba a mo fetola a re: “Le gatee! Le gatee nka se ke ka pšhatlaganya motse wa lena ka o fediša!
21 Ga go bjalo. Monna yo leina la gagwe e lego Sheba, morwa wa Bikri, yo a tšwago nageng ya dithaba ya Efraime, o tsošeditše Kgoši Dafida mpherefere. Re neeleng monna yoo a nnoši, gomme ke tla tloga mo motseng wo.” Mosadi a re: “Re tla go lahlela hlogo ya gagwe ka morako.”
22 Ke moo a ilego go batho ba motse ka leano leo la gagwe, gomme ba ripa Sheba hlogo ba e lahlela Joaba ka kua ga morako. Joaba a letša phalafala e le sešupo sa gore banna ba gagwe ba tlogele motse woo. Gomme a boela Jerusalema go kgoši.
23 Joaba o be a laola madira a Israele; Benaya, morwa wa Joyada, o be a hlokometše baleti ba Dafida;
24 Adoniramo o be a laola mediro ya kgapeletšo; Joshafate, morwa wa Ahilude, e be e le mongwaledi wa mmušo;
25 Sheba e be e le mongwaledi wa kgoši; Tsadoko le Abiatare e be e le baprista,
26 mme Ira wa motse wa Jaire le yena e le moprista wa Dafida.
1 Mehleng ya pušo ya Dafida go ile gwa wa tlala ye šoro ye e ilego ya tšea mengwaga ye meraro. Ka gona Dafida a boledišana le Morena ka tlala yeo, gomme Morena a re: “Saulo le lapa la gagwe ba na le molato wa polao; o bolaile batho ba Gibeone.”
2 Batho ba Gibeone e be e se Baisraele; e be e le mašaledi a Baamore ao Baisraele ba ilego ba a enela gore ba tla a šireletša, eupša Saulo o ile a leka go ba feleletša ka baka la ge a be a nyaka gore naga yohle ya Kanana e laolwe ke Baisraele le Bajuda.
3 Ka gona Dafida a bitša batho ba Gibeone a re go bona: “Ke le direle eng? Ke nyaka go lefeletša phošo yela la go ka la e dirwa, gore le tle le šegofatše setšhaba sa Morena.”
4 Bona ba mo fetola ba re: “Phapano ya rena le Saulo le lapa la gagwe e ka se fedišwe ka silibera le gauta, le gona ga re nyake go bolaya Moisraele le o tee.” Dafida a ba botšiša a re: “Bjale le re ke le direle eng?”
5 Bona ba mo fetola ba re: “Saulo o be a logile maano a go re feleletša gore re se hlwe re eba gona nageng yohle ya Israele.
6 Ka gona re neele ditlogolo tša gagwe tša banna tše di šupago, gomme re tla ba lekeletša pele ga Morena kua Gibea, motse wa gaboSaulo, kgoši yela e kgethilwego ya Morena.” Kgoši a ba fetola a re: “Ke tla le neela bona.”
7 Fela Dafida, ka baka la keno ye a itlemilego le Jonathane ka yona pele ga Morena, a šadiša morwa wa Jonathane, Mefiboshete, setlogolo sa Saulo.
8 A tšea Armoni le Mefiboshete, barwa ba babedi ba Ritsepa, morwedi wa Aya, bao a ba belegetšego Saulo, le barwa ba bahlano ba morwedi wa Saulo, Merabe, bao a ba belegetšego Adriele, morwa wa Barsilai, yo a bego a etšwa Mehola.
9 Dafida a ba neela batho ba Gibeone. Bona ba ba lekeletša godimo ga thaba pele ga Morena, gomme ba ba šupago bao ba hwa gotee. E be e le nakong ya ge go thongwa go bunwa garase ge ba bolawa.
10 Ke moo motlabo wa Saulo, Ritsepa, morwedi wa Aya, a tšerego masaka a a ala letlapeng lela ditopo di bego di le go lona, gomme a dula fao go tloga mathomong a ge go bunwa go fihlela ge dipula di ena. Mosegare o be a raka manong moo ditopong, gomme bošego a raka dibata.
11 Ge Dafida a ekwa se Ritsepa a se dirilego,
12 o ile a yo tšea mašapo a Saulo le a Jonathane, morwa wa Saulo, go batho ba Jabeshe kua Gileade. Bona ba be ba a utswitše lebaleng kua Bethe-Sheane moo Bafilista ba ilego ba lekeletša ditopo tšeo ka letšatši lela ba bolaya Saulo thabeng ya Gilboa.
13 Dafida a laela gore go tšewe mašapo a Saulo le a Jonathane mme go kgobokanywe le a banna bale ba šupago ba go lekeletšwa.
14 Ba boloka mašapo a Saulo le a Jonathane lebitleng la tatagoSaulo, Kishe, kua Tsela, nageng ya Benjamene, ba dira tšohle tše kgoši a di laetšego. Gomme ka morago ga moo Modimo a kwa dithapelo tša bona ge ba rapelela naga.
15 Go ile gwa tsoga ntwa ye nngwe ya Bafilista le Baisraele, gomme Dafida le banna ba gagwe ba ya ba lwa le Bafilista. Ntweng yeo Dafida a lapa.
16 Tšitširipa ye leina la yona e bego e le Jishbi-Benobo, yo a bego a swere lerumo la mphiri la boima bja dikilokramo tše tharo le seripa, a hlometše tšhoša ye mpsha lethekeng, a gopola gore a ka bolaya Dafida.
17 Eupša Abishai, morwa wa Tseruya, a thuša Dafida, a hlasela tšitširipa yeo gomme a e bolaya. Ke moo banna ba Dafida ba enišitšego yena Dafida gore a se tsoge a ile le bona gape ntweng. Ba re: “Ke wena lebone la Israele, gomme o se ke wa dira gore lebone leo le tingwe.”
18 Ka morago ga fao gwa ba le ntwa le Bafilista kua Gobo, moo Sibekai wa Husha a ilego a bolaya tšitširipa ye leina la yona e bego e le Sipai.
19 Gwa tsoga ntwa ye nngwe gape le Bafilista kua Gobo, gomme Elhanane, morwa wa Jaire wa Betlelehema, a bolaya Goliate wa Gathe, yo theko ya lerumo la gagwe e bego e lekana le mpheng wa mogoma.
20 Ka morago gwa ba le ntwa ye nngwe kua Gathe, moo go bego go le tšitširipa ye teleletelele. O be a na le menwana ye e selelago seatleng sa go ja le ye e selelago seatleng sa nngele, gomme le maotong ka mabedi a na le ye e selelago.
21 O ile a rumola Baisraele, gomme Jonathane, morwa wa Shama, morwarragoDafida, a mmolaya.
22 Ba bane bao e be e le ditlogolo tša ditšitširipa tša Gathe, gomme ba ile ba bolawa ke Dafida le banna ba gagwe.
1 Ge Morena a phološitše Dafida go Saulo le manabeng a gagwe ka moka, Dafida a mo opelela kopelo ye:
2 Morena ke setšhabelo sa ka; ke sebo sa ka le mophološi wa ka.
3 Ke Modimo wa ka le botšhabelo bjo ke tšhabelago go bjona. Ke kotse ya ka, ebile ke montlhabanedi, ke bokhuto bja ka. Ke yena botšhabelo bja ka le mophološi wa ka, o mphološa dintweng.
4 Ke bitša Morena yo a lebanwego ke go tumišwa, a mphološa manabeng a ka.
5 Ke be ke dikaneditšwe ke maphoto a lehu, ke tšhošwa ke tahlego nkego mafula.
6 Ke be ke rarilwe ke ditlemo tša bodulabahu, mme ke theilwe ka melaba ya lona lehu.
7 Tlalelong yeo ya ka ka bitša Morena, ka bitša Modimo wa ka. A kwa lentšu la ka a le Tempeleng ya gagwe; a theetša ge ke mo llela.
8 Lefase la šišinyega, la thothomela, metheo ya legodimo ya reremela, ya tekateka, ka gobane Modimo o be a befetšwe.
9 A thuntšha muši wa dinko, molomong wa gagwe gwa lauma kgabo, magalamahubedu a tšhologa go yena.
10 A sekamiša legodimo a theogela fase, maru a masomaso a le ka fase ga maoto a gagwe.
11 O fofile a rwelwe ke mokerubi, a bonwa a le diphegong tša phefo;
12 a ipipeditše ka leswiswi; a dikaneditšwe ke marumaso a a tletšego meetse.
13 Mo seetšeng sa go tšwa go yena gwa tšwa magadima.
14 Morena a kidimetša legodimong, gwa kwala lentšu la Ramadulagodimo.
15 A betša mesebe ya gagwe a šwalalanya manaba a gagwe; a bekentšha magadima, a ba tšhoša ba tšhaba.
16 Lebato la lewatle la šala molaleng, metheo ya lefase ya apoga ge Morena a kgala manaba a gagwe, mme a ba tšubotla ka ledimo.
17 Morena a obelela ka letsogo a le godimo a ntshwara; a nkinola bodibeng.
18 O mphološitše manabeng a ka a maatla le go bantlhoi bohle – ba be ba mpheta kudu ka maatla.
19 Mola ba ntlhasela ke ile ka ba bothateng, eupša Morena ya ba lehlotlo la ka.
20 O ile a nntšha kotsing; a mphološa ka gobane ke be ke mo kgahla.
21 Morena o mputsa go ya ka go loka ga ka; o a ntšhegofatša ka gobane ga ke ne molato.
22 Ke obametše melao ya Morena; ga se ka hlanamela Modimo wa ka.
23 Ke phethile melao ya gagwe ka moka; ga se ka nyatša ditaelo tša gagwe.
24 O tseba gore ga ke na phošo, le gore ke ithibetše go dira tše mpe.
25 Morena o mputsetša go loka ga ka, ka ge a bona go se phošo ye ke e dirilego.
26 Wena, Morena, o botegela bagoboti, ebile o lokela bao ba lokilego.
27 O hlweketše bao ba hlwekilego, mme go baikaketši o itira moikaketši.
28 O phološa baikokobetši, o kokobetša baikgantšhi.
29 Wena, Morena, o lebone la ka; o raka leswiswi le le ntikaneditšego.
30 O mpha maatla a go hlasela manaba a ka, le a go tshela morako wa motse wa bona.
31 Ditiro tša Modimo yo di lokile kudu, mantšu a gagwe a hlwekile. O bjalo ka kotse go bohle bao ba nyakago a ba šireletša.
32 Morena a le noši ke Modimo; Modimo a nnoši ke setšhabelo sa rena.
33 Modimo yo ke botšhabelo bja ka bjo maatla; o nthuša go phela ke se na bosodi.
34 O nkgontšha go kitima bjalo ka tshephe; o nkemiša ke fentše kua mebotong.
35 O nthuta go lwa gore ke tle ke šomiše mosebe wo maatlamaatla.
36 Wena, Morena, o a ntšhireletša wa mpoloka; ka thušo ya gago ke na le seriti.
37 O nkgontšhitše go tšhabela manaba a ka, gomme ga se ka thetšwa.
38 Ke lelekiša manaba a ka ka a fenya; ga ke gome ke sešo ka a feleletša.
39 Ke a ba kgitla mme ga ba kgone go tsoga; ba rapalala pele ga ka.
40 O mpha maatla a ntwa, wa nkgontšha go fenya manaba a ka.
41 O dira gore manaba a ka a tšhabe pele ga ka, le gore ke feleletše bantlhoi.
42 Ba takataketša mahlo, eupša ba hloka molamoledi; ba llela Morena, eupša ga a ba fetole.
43 Ke a ba šilaganya ba fetoga lerole; ke a ba šilašila ka ba gataka bjalo ka leraga mekgotheng.
44 O mphološitše diphapanong tša setšhaba sa ka, wa ntšhireletša gore ke tle ke buše ditšhaba; setšhaba se ke bego ke sa se tsebe bjale ke sa ka.
45 Bašele ba ithapeletša go nna; ge ba ekwa ke bolela, ba a ntheetša.
46 Ba nolega moko gomme ba tšwa dibong tša bona ba thothomela.
47 Morena o a phela! Tumišang mošireletši wa ka! Godišang Modimo mošireletši yo a mphološitšego!
48 O ntefeletša manabeng a ka; o mphenyetša ditšhaba,
49 gomme o mphološa manabeng a ka. Wena, Morena, o gafela manaba a ka diatleng tša ka, wa mphološa banneng ba dintwa.
50 Ka gona ke go reta gare ga ditšhaba; ke go opelela ditumišo.
51 Modimo o kgontšha kgoši ya gagwe go fenyetša manaba a gagwe sa ruri; o rata Dafida, motlotšwa wa gagwe, le ditlogolo tša gagwe go ya go ile.
1 Mantšu a Dafida a mafelelo šea: “Yo a bolelago ke Dafida, morwa wa Isai, monna yo Modimo a ilego a mo dira yo mogolo, yo Modimo wa Jakobo a mo tloditšego gore e be kgoši, gape yo e bego e le mohlami wa dikopelo tše botse tša Israele.
2 “Moya wa Morena o bolela ka nna; molaetša wa gagwe o ka molomong wa ka.
3 Modimo wa Israele o boletše; mošireletši wa Israele o rile go nna: ‘Kgoši ye e bušago ka toka, ye e bušago ka go hlompha Modimo,
4 e bjalo ka letšatši le le hlabago legodimong, legodimo le le se nago maru, e etša letšatši le le medišago bjang lefaseng ka seetša sa lona ge pula e seno na.’
5 “Gomme ke ka moo Modimo a tlago šegofatša ditlogolo tša ka, ka gobane o dirile kgwerano ya go ya go ile le nna, kwano ye e ka se tsogego e tshetšwe, kgwerano ye e hlamilwego gabotse. Seo ke tšohle tše ke di nyakago; seo e tla ba phološo ya ka, gomme ka kgonthe Modimo o tla botegela kgwerano yeo.
6 Eupša batho ba babe bona ba bjalo ka meetlwa ye e lahlilwego; ga go yo a ka e kgwathago ka diatla.
7 Motho o swanetše go šomiša selo sa tshipi goba theko ya lerumo; yona e tla tšhungwa thokgethokge mo e lego gona.”
8 Bahlabani ba Dafida ba bagale šeba: Wa mothomo e be e le Joshebe-Bashebete, Mohakmone, yo e bego e le moetapele wa “Bararo”; o ile a lwa le banna ba makgolo a seswai ka lerumo la gagwe gomme a ba bolaya ka moka ntweng e tee.
9 Wa bobedi wa “Bararo” bao ba bagale e be e le Eleasara, morwa wa Dodo, wa kgorwana ya Ahoage. Ka letšatši le lengwe yena le Dafida ba ile ba lwa le Bafilista ba ba bego ba kgobokanetše go lwa. Baisraele ba ile ba katakata,
10 eupša yena a ema senna a lwa le Bafilista go fihlela letsogo la gagwe le ehwa bogatšu mme a sa hlwe a kgona go lesa tšhoša ya gagwe. Tšatši leo Morena a fentšha Baisraele fenyang. Ge ntwa e seno fela Baisraele ba boela go Eleasara, e le fela go thopela ditopo.
11 Wa boraro wa “Bararo” bao ba bagale e be e le Shama, morwa wa Age, wa Harare. Bafilista ba be ba kgobokane kua Lehi, moo go bego go le tšhemo ya dihlodi. Baisraele ba tšhaba Bafilista,
12 eupša Shama a ema senna moo tšhemong a e šireletša, mme a bolaya Bafilista. Morena a fentšha Baisraele fenyang tšatšing leo.
13 Ge go batametše lebaka la go buna, ba bararo ba “Ba Masome a Mararo” ba ile ba theogela leweng la Adulamo, moo Dafida a bego a le gona, mola sehlopha sa Bafilista se be se hlomile mešaša ka molaleng wa Barafa.
14 Ka nako yeo Dafida o be a le ka sebong thabeng, gomme sehlopha sa Bafilista se be se thopile Betlelehema.
15 Dafida a kwa a nyoretšwe meetse a gabo gomme a re: “Nke nkabe motho a yo nkgela meetse sedibeng sa lesorong la kgoro ya Betlelehema!”
16 Bahlabani bale ba bararo ba bagale ba šwahla mešaša ya Bafilista, ba yo ga meetse sedibeng seo, gomme ba a tlišetša Dafida. Fela a se ke a a nwa, eupša a a tšholla ya ba kabelo go Morena
17 a re: “Morena, nka se ke ka nwa meetse a! Ge nka a nwa go ka swana le ge ke enwa madi a banna ba, bona ba ilego ba ipea kotsing ya lehu.” Ka gona a gana go a nwa. Tšeo e bile ditiro tše bogale tša bahlabani bao ba bararo ba bagale.
18 Abishai, yo morrwarragwe e bego e le Joaba, mmagobona e le Tseruya, e be e le moetapele wa “Bagale ba Masome a Mararo”. O ile a lwa le banna ba makgolo a mararo ka lerumo, a ba bolaya, gomme a thoma go tuma gare ga bao “Ba Masome a Mararo”.
19 Ke yena a bego a tumile kudu moo gare ga “Ba Masome a Mararo” gomme e ile ya ba moetapele wa bona, eupša o be a se a tuma bjalo ka “Bararo” bale.
20 Benaya, morwa wa Joyada, wa go tšwa Kabtsiele, e be e le mohlabani yo mongwe yo bogale; o dirile ditiro tše ntši tše kgolo, go balwa le go bolaya bahlabani ba babedi ba bagolo ba Bamoaba. O kile a theogela ka moleteng ka letšatši la leswela, a bolaya tau.
21 Le gona o kile a bolaya monna yo mongwe wa tšitširipa wa Moegepeta yo a bego a swere lerumo. Benaya a mo hlasela ka molamo, a ubula lerumo lela seatleng sa Moegepeta, a mmolaya ka lona.
22 Tšeo e bile ditiro tše bogale tša Benaya yo le yena a bego a tumile gare ga “Ba Masome a Mararo”.
23 O ile a tuma kudu gare ga bona, eupša a se swane le “Bararo” bale. Dafida a mmea mohlokomedi wa baleti ba gagwe.
24 Ba bangwe ba “Ba Masome a Mararo” šeba: Asahele, morwarragoJoaba Elhanane, morwa wa Dodo, wa Betlelehema Shama le Elika ba Harode Heletse wa Pelete Ira, morwa wa Ikeshe, wa Tekoa Abiesere wa Anathote Sibekai wa Husha Tsalmone wa Ahoage Maharai wa Netofa Helede, morwa wa Baana, wa Netofa Itai, morwa wa Ribai, wa Gibea kua Benjamene Benaya wa Piratone Hidai wa dinokaneng kgauswi le Gaashe Abialbone wa Araba Asmabethe wa Bahurime Eliagaba wa Shaalbone Barwa ba Jashene Jonathane Shama wa Harare Ahiamo, morwa wa Sharare, wa Harare Elifelete, morwa wa Ahasbai, wa Maaka Eliamo, morwa wa Ahitofele, wa Gilo Hetsero wa Karmele Paarai wa Arabe Jigale, morwa wa Nathane, wa Tsoba Bani wa Gade Tseleke wa Amone Nagrai wa Beerote, morwaladibetša wa Joaba Ira le Garebe ba Jatire Uria, Mohete. Bahlabani ba bagale ka moka e be e le ba masome a mararo le ba ba šupago.
1 Morena a galefela Baisraele gape, gomme a hlohleletša Dafida gore a ba tshwenye. A re go yena: “Sepela o bale batho ba Israele le ba Juda.”
2 Ka gona Dafida a laela Joaba, molaodi wa madira a gagwe, a re: “Sepela le balaodi ba gago le ye dikgorong ka moka tša Israele, go akaretša naga ka moka, gomme le baleng setšhaba. Ke nyaka go tseba gore ke ba bakae.”
3 Joaba a mo fetola a re: “Kgoši, a Morena Modimo wa gago a atiše setšhaba sa Israele galekgolo, gomme nke o ka phela gore o tle o bone ge a ba atiša bjalo. Bjale ke ka baka lang kgoši a nyaka go bala batho?”
4 Eupša kgoši a gapeletša Joaba le balaodi ba gagwe gore ba phethe taelo ya gagwe; ba tloga go yena gomme ba ya go bala setšhaba sa Israele.
5 Ba ile ba tshela noka ya Jordane mme ba hloma mešaša ka borwa bja Aroere, motse wo o lego ka moeding, nageng ya Gade. Go tloga moo ba ya Jasere,
6 mme ba ya le kua Gileade le Kadeshe, nageng ya Bahete. Ke moka ba ya Dane, mme go tloga Dane ba arogela Sidone.
7 Go tloga moo ba ya motseng wa Tirose wo o ageleditšwego ka morako, ba fetela le metseng ya Bahibe le ya Bakanana, ba feleletša ka go ya Beresheba, ka thokong ya ka borwa ya Juda.
8 Ka gona, ka morago ga dikgwedi tše senyane le matšatši a masome a mabedi ba boela Jerusalema ba sepetše naga ka moka.
9 Ba ile ba begela kgoši palo ya banna ba e ka bago bahlabani: dikete tše makgolo a seswai mo Israele, le tše makgolo a mahlano mo Juda.
10 Eupša ya re ge Dafida a badile setšhaba, letswalo la thoma go mo ja, gomme a re go Morena: “Ke dirile sebe se segolo ka taba ye! Hle, ntebalele. Ke dirile tša botlaela.”
11 Morena a re go Gade, moprofeta wa Dafida: “Sepela o yo botša Dafida gore a ikgethele se tee dilong tše tharo tše ke tlago mmotša tšona. Ke tla dira se a se kgethago.” Ka moswane ge Dafida a tsoga,
12
13 Gade a ya go yena a mmotša se Morena a se boletšego, gomme a mmotšiša a re: “A o kgetha eng? Mengwaga ye meraro ya tlala nageng ya gago, goba dikgwedi tše tharo o fenywa ke manaba a gago, goba matšatši a mararo a bolwetši bja leuba nageng ya gago? Bjale gopodišiša taba ye, gomme o mpotše gore ke fetole yo a nthomilego ke reng.”
14 Dafida a mo fetola a re: “Ke mo tlalelong ye kgolo! Eupša ga ke nyake go otlwa ke batho. A Morena e be yena yo a re otlago, ka gobane o na le kgaugelo.”
15 Ka gona Morena a tliša bolwetši bja leuba mo Israele bjo bo ilego bja thoma mosong woo go fihlela ka nako ye a e beilego. Nageng ka moka gwa hwa Baisraele ba dikete tše masome a a šupago.
16 Ya re ge morongwa wa Morena a emiša letsogo gore a fediše Jerusalema, Morena a kwela batho bohloko gomme a re go morongwa yo a bego a ba bolaya: “Ema! Go lekane!” Morongwa o be a le seboeng sa Arauna, Mojebuse.
17 Dafida a bona morongwa yo a bego a bolaya batho, gomme a re go Morena: “Ke nna yo ke dirilego sebe. Ke nna yo ke phošitšego. Batho ba bona ba dirile eng? Otla nna le lapa la ka.”
18 Ka lona letšatši leo Gade a ya go Dafida a re go yena: “Rotogela mola seboeng sa Arauna gomme o agele Morena aletare fao.”
19 Dafida a phetha taelo ya Morena gomme a ya fao bjalo ka ge Gade a mmoditše.
20 Arauna ge a gadima tlase a bona kgoši le bahlankedi ba gagwe ba rotogela go yena. A mo obamela
21 mme a mmotšiša a re: “Kgoši, mong wa ka, o reng o tlile go nna, mohlanka wa gago?” Dafida a mo fetola a re: “Ke tlile go reka seboa sa gago gore ke agele Morena aletare gore bolwetši bja leuba bo emišwe.”
22 Arauna a re: “Se tšee, kgoši, o direle Morena sehlabelo ka dikgomo tše di mo kgahlago. Dikgomo tše o ka direlago Morena dihlabelo tša go tšhungwa ka moka ka tšona šedi; dijoko tša tšona šedi le selei sa go fola, o ka di dira dikgong.
23 Tšohle tše, mong wa ka, ke go fa tšona, kgoši. A Morena Modimo wa gago a amogele sehlabelo sa gago.”
24 Eupša kgoši a mo fetola a re: “Aowa, ke tla di reka ka theko ya tšona. Nka se direle Morena Modimo wa ka dihlabelo ka tše ke sego ka di lefela selo.” Gomme a reka seboa le dikgomo ka dipapetlana tša silibera tše masome a mahlano.
25 A napa a agela Morena aletare, gomme a dira dihlabelo tša go tšhungwa ka moka le tša kagišano. Morena a kwa thapelo ya gagwe, gomme bolwetši bjoo bja leuba mo Israele bja emišwa.