1

1 Nna, moprista Hesekiele, morwa wa Busi, ke be ke dula le mathopša a Bajuda kgauswi le noka ya Kebara, nageng ya Babilonia. Ya re ka letšatši la bohlano la kgwedi ya bone ya ngwaga wa masome a mararo, legodimo la bulega gomme ka bona Modimo ponong. E be e le ngwaga wa bohlano wa ge Kgoši Joyakine a thopilwe. Gona moo Babilonia, kgauswi le noka ya Kebara, ka kwa Morena a bolela le nna, gomme maatla a gagwe a nkaparela.

2

3

4 Ya re ge ke iša mahlo ka bona ledimo le etla le etšwa ka leboa. Legadima le be le thala lerung le legolo, gomme leratadima leo leru le bego le le go lona le tagile. Moo legadima le bego le benya gona ka bona se sengwenyana se nkego ke tshipi ye e phadimago.

5 Ka gare ga ledimo leo ka bona se se swanago le diphedi tše nne tše di bopegilego bjalo ka batho,

6 eupša se sengwe le se sengwe se be se na le difahlego tše nne le diphego tše nne.

7 Maoto a tšona a be a otlologile, a se na makopano, gomme dingatha tša tšona di swana le tša poo, di le bjalo ka mphiri wo o phadimišitšwego.

8 Ka ntle le difahlego tša tšona tše nne le diphego tša tšona tše nne, se sengwe le se sengwe sa tšona se be se na le diatla tše nne tša motho, seatla se sengwe le se sengwe se le ka fase ga lephego.

9 Diphego tše pedi tša sephedi se sengwe le se sengwe di be di phurologile di kgomana le tša tše dingwe ka dintlha mo e lego gore di be di dirile dikhutlo tše nne. Ge di sepela di be di sepela mmogo ntle le go retologa.

10 Sephedi se sengwe le se sengwe se be se na le difahlego tše nne: sa motho ka pele, sa tau ka go la go ja, sa poo ka go la nngele, le sa ntšhu morago.

11 Diphego tše pedi tša sephedi se sengwe le se sengwe di be di phagame di kgomana le dintlha tša diphego tša diphedi tše di lego kgauswi le tšona, gomme diphego tše dingwe tše pedi di khurumeditše mebele ya diphedi tšeo.

12 Sephedi se sengwe le se sengwe se be se lebeletše ka mahlakoreng ka mane, ka gona diphedi tšeo di kgona go ya mmogo mo di ratago ntle le go retologa.

13 Gare ga diphedi tšeo go be go na le selo se se bego se sepelasepela se se bego se swana le magala a a tukago bjalo ka dirumola. Mollo woo o be o na le seetša se segolo mme o etšwa dikgadima.

14 Diphedi tšeo tšona di be di eya kua le kua ka lebelo la legadima.

15 Ge ke lebeledišiša diphedi tšeo tše nne gabotse, ka bona maotwana a mane a kgoma fase, le lengwe le le lengwe le le kgauswi le sephedi.

16 Maotwana ao a mane a be a swana, le lengwe le le lengwe le phadima bjalo ka legakabje, le na le leotwana le lengwe le le le putlago ka bogare,

17 gore maotwana ao a kgone go thwethwela ka mathokong a mane ntle le go retologa.

18 Dirime tša ona e be e le tše dikgolo tša go boifiša, mme di tletše mahlo.

19 Ge diphedi tšeo di sepela, maotwana le ona a be a sepela natšo, gomme ge di kukegela godimo, le ona a kukege natšo.

20 Diphedi tšeo di be di eya mo di ratago gona, gomme maotwana le ona a eya mo di yago, ka gobane di be di a laola.

21 Ka gona nako ye nngwe le ye nngwe ge di sepela goba di ema goba di kukegela godimo, maotwana le ona a be a dira bjalo.

22 Ka godimo ga dihlogo tša diphedi tšeo go be go na le selo se nkego ke leratadima le le edišago seetša se se boifišago se se phadimago bjalo ka legakabje.

23 Ka fase ga leratadima leo go be go eme diphedi tšeo, se sengwe le se sengwe se phurolletše diphego tše pedi go tša diphedi tše se bego se le kgauswi le sona, gomme ka tše dingwe tše pedi se ikhurumeditše mmele.

24 Ka kwa modumo wa diphego tša tšona ge di fofa; o be o kwagala bjalo ka modumo wa meetse a mantši, o etša lentšu la Modimo Ramaatlaohle, nke ke mošito wa madiradira. Ge di sa fofe di be di iša diphego fase,

25 eupša go no šala go kwagala modumo wo o tšwago leratadimeng ka godimo ga dihlogo tša tšona.

26 Ka godimo ga leratadima leo go be go na le selo sa go swana le setulo sa bogoši se se dirilwego ka magakabje a botala bja legodimo, gomme godimo ga sona go dutše yo nkego ke motho.

27 Yena o be a phadima bjalo ka mophiri wo o lego gare ga mollo. O be a phadima mo gohle bjalo ka mollo wo o tukago wa seetša se segolo.

28 Go phadima moo go be go na le mebala ya molalatladi wo o bonalago marung ge pula e seno khula. Ke ka moo seetša se se fahlago sa letago la Morena se bego se bonala ka gona.

2

1 E rile ge ke bona tšeo, ka itahlela fase ka sefahlego. Ke moka ka kwa lentšu la yo a bolelago le re: “Wena motho wa nama, emelela; ke nyaka go bolela le wena.”

2 Ya re ge a realo ka tsenwa ke moya wa Morena mme wa nkemiša ka maoto, gomme ka kwa a iša pele a re:

3 “Wena motho wa nama, ke go roma go setšhaba sa Israele. Ba ile ba ntsogela maatla mme le bjale ba sa ntsogela. Bona le borakgolokhukhu ba bona ba lwele le nna go fihlela le lehono.

4 Ba ngangabetše, gomme ga ba ntlhomphe, ka gona ke go roma gore o yo ba botša tše nna, Morena, Mong wa bohle, ke ba botšago tšona.

5 Le ge setšhaba seo sa batsošampherefere se ka go theeletša goba sa se go theeletše, se tla tseba gore moprofeta o kile a ba gona gare ga sona.

6 “Eupša wena motho wa nama, o se ba tšhabe goba wa boifa se ba se bolelago. Ba tla ngangabala ba se go theeletše; go tla swana le ge o ka phela gare ga diphepheng. Le ge go le bjalo, o se boife setšhaba seo sa batsošampherefere goba wa tšhošwa ke tše ba di bolelago.

7 O ba botše tše ke go botšago tšona, le ge eba ba ka go theeletša goba ba se go theeletše, ka gobane ke batsošampherefere.

8 “Wena motho wa nama, theeletša se ke go botšago sona. O se ke wa tsoša mpherefere go etša bona. Ahlama o je se ke go neago sona.”

9 Ge ke lebelela ka bona seatla se nkobeletša se swere lengwalo le le phuthilwego.

10 Seatla seo sa phutholla lengwalo lela; le be le ngwadilwe ka mo le ka mo – go ngwadilwe dikopelo tša dillo le mantšu a manyami le a go golola.

3

1 Morena a re: “Wena motho wa nama, eja lengwalo le o le fiwago le, gomme o yo bolela le setšhaba sa Israele.”

2 Ke moka ka ahlama, a nteša lengwalo leo.

3 A re: “Wena motho wa nama, eja lengwalo le ke go fago lona le, o le khore.” Ka le ja, gomme ka kwa e le le lebose bjalo ka todi ya dinose.

4 Ke moo Morena a rilego: “Wena motho wa nama, eya setšhabeng sa Israele gomme o ba botše tše ke go botšago tšona.

5 Ga ke go rome go setšhaba se se bolelago leleme le šele le bothata, eupša ke go roma go Baisraele.

6 Ge nkabe ke go roma go ditšhaba tše dintši tše di bolelago maleme a šele a mathata a o sa a kwešišego, di be di tla go theeletša.

7 Eupša setšhaba sa Israele sona se ka se rate go go theeletša, ka gobane le nna ga ba nyake go ntheeletša. Ka moka ga bona ba na le kgang mme ba a nnyatša.

8 Fela le wena ke tla go thatafatša ka ba ka dira gore o be le kgang bjalo ka bona.

9 Ke tla go thatafatša wa ba bjalo ka taamane, wa feta leswika ka bothata; o se ke wa boifa batsošampherefere bao goba wa ba tšhaba.”

10 Morena a tšwela pele a re: “Wena motho wa nama, tšohle tše ke go botšago tšona o di theeletše gabotse mme o di sware ka pelo.

11 Ke moka o ye go mathopša a geno o ba botše tše nna, Morena, Mong wa bohle, ke ba botšago tšona, le ge eba ba ka go theeletša goba ba se go theeletše.”

12 Ya ba gona moya wa Morena o nkukago, gomme ka kwa modumo wo mogolo wa lentšu ka morago ga ka le re: “A go retwe letago la Morena legodimong!”

13 Ka kwa le diphego tša diphedi tšela di phuphana, le lešata la maotwana ale le dirile modumo wo mogolo.

14 Ge moya wa Morena o nkuka o ntloša moo, ke be ke kgopišegile ebile ke befetšwe.

15 Ka gona ka fihla Tele-Abibe kgauswi le noka ya Kebara, moo mathopša a bego a phela gona, gomme ka dula fase moo gare ga bona matšatši a a šupago, ke tšhošitšwe ke tše ke di bonego le tše ke di kwelego.

16 Ge go fetile matšatši ale a šupago, Morena a bolela le nna a re:

17 “Wena motho wa nama, ke go dira moleti wa setšhaba sa Israele. O theeletše mantšu a ke a bolelago gomme o nkgalele Baisraele ka ona.

18 Ge nka go begela gore ruri modiradibe o tla hwa, fela wena wa se mo kgale gore a tlogele ditsela tša gagwe tše mpe, a tle a iphološe, yena o tla hwa ka baka la bobe bja gagwe, gomme nna ke tla bona wena molato wa lehu la gagwe.

19 Eupša ge o ile wa kgala modiradibe, gomme a se tlogele go dira dibe, yena o tla hwa ka baka la bobe bja gagwe, eupša wena o tla ba o iphološitše.

20 “Ge moloki a ka tlogela boloki bja gagwe, a thoma go dira tše mpe, mme nna ka mo wetša kotsing, yena o tla hwa ge o ka se mo kgale. O tla hwa ka baka la dibe tša gagwe – nka se gopole go loka mola ga gagwe – gomme ke tla bona wena molato wa lehu la gagwe.

21 Ge o ka botša moloki gore a se dire dibe gomme a go theeletša a se di dire, o tla fela a phela, gomme le wena o tla ba o iphološitše.”

22 Maatla a Morena a nkaparela moo, mme yena a re go nna: “Ema, o ye ka moeding. Ke gona moo ke tlago bolela le wena.”

23 Ka gona ka ema, ka ya ka moeding, moo go bego go na le letago la Morena la go swana le lela ke ilego ka le bona kua nokeng ya Kebara. Ka itahlela fase ka sefahlego,

24 eupša moya wa Morena wa ntsena, wa nkemiša ka maoto. Morena a re go nna: “Eya gae o fihle o itswalelele ka ntlong.

25 O tla kgokwa ka dithapo, wena motho wa nama, wa se kgone go tšwela ka ntle wa sepela bathong.

26 Ke tla kgomaretša leleme la gago magalagapeng gore o se kgone go bolela wa kgala moloko wo, gobane ke dinganga.

27 E tla re ge ke bolela le wena ka go kgomarolla leleme, wa ba botša se nna, Morena, Mong wa bohle, ke se bolelago. Yo a nyakago go theeletša a theeletše; yo a ganago go theeletša a gane, gobane ke wona moloko wa dinganga.”

4

1 “Wena motho wa nama, tšea lekwate la go aga o le bee pele ga gago, o thale motse wa Jerusalema mo go lona.

2 O swantšhe motse wo o dikaneditšwe, o age dithala tša go o hlola, o kgobele mokgobo wa mobu go o dikanetša, o hlome mešaša go bapela nawo, o bee dithubamerako go o dikologa.

3 O tšee segadikelo o se hlome mokgahlo ga gago le motse, mo nkego ke morako wa tshipi, o dule o lebane le wona. Wona o dikaneditšwe, gomme ke wena o o dikaneditšego. E be sona sešupo go setšhaba sa Israele.

4 “O nape o robale ka lehlakore la nngele, o ithweše molato wa setšhaba sa Israele. Molato woo wa bona o tla o rwala matšatši a a lekanago le a o a tšerego o robetše ka lehlakore leo.

5 Ke beakantše gore o rwale molato wa Baisraele matšatši a makgolo a mararo le masome a senyane, ka gobane Baisraele ba ithwešitše molato mengwaga ye mekaalo.

6 Ge o feditše matšatši ao bjale o robale ka la go ja, mme o rwale molato wa setšhaba sa Juda matšatši a masome a mane – letšatši le lengwe le le lengwe le emele ngwaga o tee wa molato wa bona.

7 “O fele o lebeletše Jerusalema ye e dikaneditšwego. O e šupe ka monwana mme o e porofete.

8 Ke tla go tlema gore o se kgone go fetogela ka lehlakoreng le lengwe go fihlela ge o feditše go swantšha go dikanetšwa ga motse.

9 “Bjale o tšee mabele le garase le dinawa le dihlodi le leotša le mphogo. O di tswakanye ka sebjaneng se tee, mme o itirele senkgwa ka tšona. Ke sona sejo se o swanetšego go se ja matšatšing ao a makgolo a mararo le masome a senyane o robetše ka lehlakore la nngele.

10 Ka letšatši o ikelele dijo tšeo, e be tša dikramo tše makgolo a mabedi le masome a mararo, mme o di je ka dinako tše o ipeetšego tšona.

11 Le meetse a go nwa o ikelele a sego ka letšatši, mme o a nwe ka dinako tše o ipeetšego tšona.

12 O beše senkgwa seo mollong wa dišu tša mantle a batho o bonwa ke batho, mee o se je boka motho a eja senkgwa sa garase.”

13 Morena a re: “Ke ka mo Baisraele ba tlago ja dijo tše di tšhilafetšego ditšhabeng tše ke ba šwalalanyeditšego go tšona.”

14 Ke mo nna ke fetotšego ka re: “Aowii, Morena, Mong wa ka! Ga se nke ka itšhilafatša. Go tloga bjaneng bja ka go fihla lehono ga se nke ka ja seruiwa se se ikhwetšego ka bosona, goba se gabutlilwego ke dibata. Ga se nke ka ja sejo se se tšhilafetšego.”

15 Ke moka Morena a re: “Go lokile. Bakeng sa mantle a batho ke tla go dumelela dišu tša dikgomo, mme o beše senkgwa seo ka tšona.”

16 A ba a tšwela pele a re: “Wena motho wa nama, ke tlilo bolaiša motse wa Jerusalema tlala. Batho ba gona ba tla ja pelo ba tsota ge ba ikelela dijo tše ba di jago le meetse a ba a nwago.

17 Ba tla hlaelwa ke dijo le meetse; ba tla tsota mme ba otišwa ke go otlelwa dibe tša bona.

5

1 “Wena motho wa nama, tšea tšhoša ye bogale o e šomiše bjalo ka legare, o ipoole moriri le maledu. Ke moka o ele meriri yeo ka kelo, mme o e arole diphuthana tše tharo.

2 Sephuthana sa mathomo o se tšhume ka motseng wa Jerusalema ge manaba a tlogetše go dikanetša motse. Sa bobedi o se tšee o se kgabetlele ka tšhoša o ntše o dikologa motse. Sa boraro o se gaše phefong, gomme nna ke tla se hlomara ka tšhoša.

3 O šadiše merišana e se mekae mme o e phuthele ka morumo wa seaparo sa gago.

4 O nape o tšee ye mengwenyana gape, o e tšhele mollong, o e fiše. Mollo wa go tšwa merišaneng yeo o tla kekela setšhabeng sohle sa Israele.”

5 Morena, Mong wa bohle, a re: “Šoowe motse wa Jerusalema. Ke o hlomile gare ga ditšhaba, o dikologilwe ke dinaga.

6 Eupša Jerusalema e hlanametše melao le ditaelo tša ka, e le ye kgopo go feta ditšhaba tše dingwe, e nnyatša go feta dinaga tše di bapilego nayo. Jerusalema e lahlile ditaelo tša ka gomme ya gana go phetha melao ya ka.

7 Bjale ge, nna, Morena, Mong wa bohle, ke re: O ntsogetše maatla, wena Jerusalema, go feta ditšhaba tše di bapilego nago. O nyaditše melao ya ka, wa se phethe ditaelo tša ka, ditlwaedi tša ditšhaba tše di bapilego le wena le tšona wa se di latele.

8 Ke ka baka leo nna, Morena, Mong wa bohle, ke rego: Ke nna ka sebele ke lwago nago. Ke tla go otla pele ga ditšhaba.

9 Ka baka la tšohle tše di šišimišago tše o di dirago ke tla go dira tše ke se nke ka di dira motho, ke bile nka se tsogego ke di dirile motho.

10 Ka baka leo, batswadi mo Jerusalema ba tla ja bana ba bona, le bana ba ja batswadi ba bona. Ke tla go otla, mme mašaledi a badudi ba gago ka a šwalalanyetša mathokong ohle.

11 “Ka baka leo nna, Morena, Mong wa bohle, ke ikana ke le Modimo yo a phelago, ke re: Ka gobane le tšhilafaditše Tempele ya ka ka medimo yohle ya diswantšho ya go šišimiša le ka tšohle tše ke di hlaswago tše le di dirilego, ke tla go kgabetlela ka ntle le lešoko, ka se go lese.

12 Karolo ya mathomo ya dikarolo tše tharo tša batho ba gago e tla hwa ka leuba la bolwetši goba ka tlala ka motseng; karolo ya bobedi e tla bolawa ka tšhoša ka ntle ga morako wa gago; karolo ya boraro ke tla e šwalalanyetša mathokong ohle, ka ba hlomara ka tšhoša.

13 “Ya ba gona bogale bja ka bo felago, le kgalefo ya ka ya kokobela, gomme ka wa pelo. Ge bogale bja ka bo kgaotša ke mo o tlago lemoga gore go boletše nna, Morena, ka ge ke nyaka o mpotegela.

14 Ke tla go fetoša mašope, ka go dira sekwero sa ditšhaba tše di bapilego le wena, le sa mang le mang yo a fetago ka tsela.

15 “Ge ke go befeletšwe, ke go galefetše mme ke go otla o šoro, ditšhaba tše di bapilego le wena di tla go kwera, tša go roga. O tla ba segakgamatši le setšhošetšo go bona.

16 Ke tla go okeletša tlala, ka go hlokiša dijo. O tla kwa bohloko bja tlala mo nkego ke mesebe ye ke e rometšego go go fediša.

17 Ke tla romela tlala le dibata gore di tle di go bolaele bana; o tla welwa ke leuba la bolwetši le dipolayano, ka go bolaiša le manaba. Ke realo, nna, Morena.”

6

1 Morena o ntaetše a re:

2 “Wena motho wa nama, lebelela dithabeng tša Israele o di porofete

3 o re: Lena dithaba tša Israele, ekwang lentšu la Morena, Mong wa bohle. O re go dithaba le meboto le magaga le meedi: Ke tla romela madira gore a yo fediša dintotoma tšeo go tšona le khunamelago medimo ya diswantšho.

4 Dialetare tša lena di tla phušolwa, le dialetare tša lena tša diorelo tša pšhatlwa. Ditopo tša batho ba gabolena ke tla di lahlela pele ga medingwana ya lena.

5 Ke tla rapalatša ditopo tša Baisraele pele ga medingwana ya bona; ke tla gašanya marapo a badudi ba gabolena go dikologa dialetare tša lena.

6 Gohle mo le dulago gona, lena Baisraele, metse ya lena e tla fedišwa, le dintotoma tšeo go tšona le khunamelago medimo ya diswantšho di tla phušolwa gore dialetare tša lena di kgerege, di we, le medingwana ya lena e pšhatlege, e fedišwe, le dialetare tša lena tša diorelo di pšhatlagane, gomme medimo ya lena ya diswantšho e fedišwe.

7 Ge le bona batho ba bolawa le tla dumela gore Morena ke nna.

8 “Fela ke tla šadiša mašaledi, ka gobane ba bangwe ba lena ba tla phonyokga tšhoša ge ke le šwalalanya le ditšhaba le dinaga.

9 Ba ba phonyokgilego ba tla nkgopola ba le ditšhabeng tšeo ba thopetšwego go tšona, ba gopola ka mo ke ba otletšego bokgelogi bja bona le go duma go loba medingwana ga bona. Ba tla inyatša ka baka la tše mpe le tšohle tša go šišimiša tše ba di dirilego.

10 Ba tla lemoga gore ke nna Morena, le gore ke be ke sa swaswe mola ke re ke tla ba tlišetša kotsi ye.”

11 Morena, Mong wa bohle, a re: “Wena bethantšha diatla, o kibe fase ka leoto, o re: Jonna! Baisraele ba tlilo bolawa ka tšhoša le ka tlala le ka leuba la bolwetši ka baka la tše mpe tša go šišimiša tše ba di dirilego.

12 Bao ba lego kgole ba tla bolawa ka leuba la bolwetši; bao ba lego kgauswi ba tla bolawa ka tšhoša; ba ba šetšego ba tla hwa ba bolawa ke tlala. Ke ka mo ke tlago itefetša go bona ka gona.

13 Ditopo tša ba ba bolailwego di tla rapalala gare ga medingwana ya bona le go dikologa dialetare tša bona, le mebotong yohle ye e phagamego, le godimo ga dithaba tšohle, le ka fase ga mehlare yohle ye metala le meeike ya matlakala a mantši, le mafelong ohle ao ba bego ba direla medingwana ya bona dihlabelo tša monkgo wo mobose go ona. Bohle ba tla napa ba tseba gore ke nna Morena.

14 Ee, ke tla otlolla letsogo la ka ka ba otla, ka senya le naga ya bona. Gohle mo ba dulago gona, go tloga lešokeng la ka borwa go yo fihla motseng wa Ribla, ke tla go fetoša leganata. Ke gona ba tlago tseba gore ke nna Morena.”

7

1 Morena o re go nna:

2 “Wena motho wa nama, Morena, Mong wa bohle, o re go naga ya Israele: Bofelo bo fihlile, bofelo bja naga yohle!

3 “Israele, bofelo bja gago bo tlile. Ke tla go galefela kudu, ka go otla go ya ka maitshwaro a gago, ka ba ka go rweša molato wa tše di šišimišago tše o di dirilego.

4 Nka se go babalele goba ka go gaugela. Ke tla go rweša molato wa maitshwaro a gago, le wa tše di šišimišago tše o di dirilego. Ke mo o tlago lemoga gore ke nna Morena.”

5 Morena, Mong wa bohle, o re: “Dikotsi di tla go tlela ka go latelana.

6 Bofelo bo etla. Bofelo bo etla. Bo tla bo go lebile. Šeboowe bo etla.

7 O wetšwe ke madimabe, wena modudi wa naga ye. Nako e fihlile, letšatši le batametše la gore go se sa ba le menyanya kua dithabeng, e be fela kgakanego.

8 “Ke kgauswi le go tšhollela kgalefo ya ka godimo ga gago, ka itefeletša ka wena. Ke tla go otla go ya ka maitshwaro a gago. Ke tla go rweša molato go tše di šišimišago tše o di dirilego.

9 Nka se go babalele goba ka go gaugela. Ke tla go rweša molato wa maitshwaro a gago le wa tše di šišimišago tše o di dirilego. Ke mo o tlago tseba gore ke nna Morena, yena mootli.”

10 Letšatši la tahlego šele le fihlile. Go senyegile. Boikgantšho bo iphile maatla.

11 Ntwa e hlakile. Ga go motho le o tee yo a tlago phonyokga; ga go thoto ye e tlago šala; go ka se sa ba le megobo. Ga go se bohlokwa se se tlago šala.

12 Nako e etla, le letšatši le kgauswi la gore moreki a se ke a thabela go reka, le morekiši a se ke a itsholela go rekiša, ka gobane kgalefo ya Morena e tla wela batho ka moka.

13 Ga go morekiši yo a tlago phela go fihlela a bušetšwa tše a di rekišitšego, ka gobane kgalefo ya Morena e tla wela bohle. Motho, ka baka la dibe tša gagwe, a ka se phologe.

14 Go lla phalafala gomme yo mongwe le yo mongwe o a itokiša. Eupša ga go yo a yago ntweng, ka gobane kgalefo ya Morena e tla wela batho bohle.

15 Ka ntle ga motse batho ba bolawa ka tšhoša, ka gare ke leuba la bolwetši le tlala. Yo a lego šokeng o tla bolawa ka tšhoša, yo a lego ka motseng a hwa a bolawa ke tlala le leuba la bolwetši.

16 Batšhabi ba tla tšhabela dithabeng go swana le maeba a moedi. Bohle ba tla letšwa ke bokgopo bja bona.

17 Ka moka ba tla repha matsogo, ba ba ba itlhapologela ka baka la letšhogo.

18 Ba tla apara tša go ilela, ba thothomela. Bohle ba tla goboga mme ba ipoola dihlogo.

19 Ba tla lahlela silibera ya bona kua mekgotheng; gauta ya bona ba tla e tšholla mo nkego ke tšhila, gobane silibera ya bona goba gauta e ka se ba hlakodiše mohla Morena a ba galefetše. Ba ka se je gauta goba silibera ba ntšha tlala maleng goba ba khora. Ke gauta le silibera tše di ba dirišitšego sebe.

20 Ba kile ba ikgantšha ka magakabje a bona a mabotse, eupša ba tla bopa ya bona medimo ya diswantšho ya go šišimiša, ya go selekiša ka ona. Morena o re: “Ke ka baka leo ke tlago dira gore ba bone nke gauta ya bona le silibera ke tšhila.

21 Ke tla lesa batho ba šele ba ba hlakola tšona, gomme bakgopo ba lefase ba tla ba amoga tšona, ba di tšhilafatša.

22 Ge Tempele ya ka ye ke e ratago e tšhilafatšwa mola bahlakodi ba e šwahlela mme ba e tšhilafatša, nka se di tsene.

23 “Lokiša ditlemo, gobane naga e tletše dipolao, le motseng go tletše šiši.

24 Ka gona ke tla tliša ditšhaba tše dišorošoro, gomme ka dira gore ba ba amoge magae. Banna ba gabolena ba maatla ke tla ba lahliša makoko, gomme ditšhaba tšeo di tla ba tšhilafaletša mafelo a makgethwa.

25 Ge ba tlaletšwe ba tla nyaka khutšo, fela ba e hloka.

26 Dikotsi di tla tla di šalane morago, mabarebare le ona a tla latelana. Ba tla hlodia baprofeta ba re ba nyaka dipono. Baprista ba ka se sa ba le se ba ka se rutago setšhaba, le dikeletšo tša bagolo ba setšhaba di ka se sa ba gona.

27 Kgoši e tla ilela, bakgomana ba tla nyama, le bengnaga ba tla thothomela ka poifo. Ke tla ba otla go ya ka maitshwaro a bona, gomme ka ba ahlola ka tsela ye le bona ba bego ba ahlola ba bangwe ka yona. Ke mo ba tlago tseba gore ke nna Morena.”

8

1 Ka letšatši la bohlano la kgwedi ya boselela ya ngwaga wa boselela wa ge re le mathopša, bagolo ba setšhaba sa Juda ba be ba dutše le nna ka ntlong ya ka. Gateetee ka tsenwa ke maatla a Morena, Mong wa bohle.

2 Ge ke lebelela ka bona selo se nkego ke motho. Go tloga lethekeng go theogela fase mmele wa gagwe e be nke ke mollo, gomme go tloga lethekeng go ya godimo o be a phadima bjalo ka tshipi ye e phadimišitšwego.

3 O ile a obeletša se nkego ke letsogo a ntshwara ka moriri. Gona moo ponong yeo moya wa Modimo wa nama wa nkukela godimodimo wa nkiša Jerusalema, lesorong la kgoro ya ka gare ya ka leboa ya Tempele, moo go bego go na le modimo wa seswantšho wo o bego o seleka Modimo.

4 Moo ka bona letago la Modimo wa Israele, la go swana le lela ka go le bona kua moeding.

5 Morena a re go nna: “Wena motho wa nama, iša mahlo ka thoko ya leboa.” Ka lebelela, gomme mojakong wa ka leboa wa Lesoro la Aletare ka bona modimo wa seswantšho wo o bego o seleka Modimo.

6 Morena a re go nna: “Wena motho wa nama, na o bona tše setšhaba sa Israele se di dirago? Na o bona tše mpe tša go šišimiša tše ba di dirago mo, ba nthakela kgole le felo ga ka go gokgethwa? O sa tlilo bona tša go šišimiša le go feta tšeo.”

7 A nkiša lesorong la kgoro. Ya re ge ke lebelela ka bona lešoba mo morakong.

8 A re: “Wena motho wa nama, oketša lešoba leo.” Ka le oketša, mme ka bona lebati.

9 A re go nna: “Tsena o lebelele dilo tše mpe tša go šišimiša tše ba di dirago ka moo.”

10 Ka tsena, ka bona mo gohle mabotong go setilwe diswantšho tša digagabi, le tša diphoofolo tše dingwe tša go šišimiša, le tša medingwana ya setšhaba sa Israele.

11 Mo pele ga diswantšho tšeo go be go eme bagolo ba masome a a šupago ba setšhaba sa Israele; Jaasania, morwa wa Shafane, e le yo mongwe wa bona. Yo mongwe le yo mongwe o be a swere sethuntšhetšo ka seatla, seo go sona go bego go etšwa muši wo mobose wa seorelo.

12 Morena a mpotšiša a re: “Wena motho wa nama, na o bona tše bagolo ba setšhaba sa Israele ba di dirago ka sephiring, mongwe le mongwe a le ka felong go gokgethwa ga seswantšhobetlwa sa modimo wa gagwe? Ba gopola gore Morena ga a ba bone, o tlogetše naga ya bona.”

13 Ke moka Morena a re go nna: “O sa tlilo ba bona ba dira tše di šišimišago le go feta tšeo.”

14 Ya ba o nkiša lesorong la kgoro ya ka leboa ya Tempele ya gagwe, gomme ka bona basadi ba dutše moo ba llela modimo Tamuse.

15 A mpotšiša a re: “Wena motho wa nama, na o a di bona? O sa tlilo bona tše di šišimišago le go feta tšeo.”

16 Ya ba o nkiša ka kgorong ya ka gare ya Tempele ya gagwe. Mo lesorong la Felo mo Gokgethwa, mokgahlo ga mathudi le aletare, go be go na le banna ba e ka bago ba masome a mabedi le ba bahlano. Ba be ba furaletše Felo mo Gokgethwa, ba lebeletše bohlabatšatši, ba khunamela letšatši ge le hlaba.

17 Morena a re go nna: “Wena motho wa nama, na o a di bona? Kgane batho ba Juda ga se ba kgotsofala ka go dira tše di šišimišago tše ba di dirago mo, ge ebile ba tlatša naga bokgoa bja bona, ya ba ge ba nthumola le go feta? Bonang ka mo ba ntlhapaolago ka mokgwa wo o kgopišago kudu ka gona!

18 Le nna bjale ke tla ba gakalela ka kgalefo. Nka se ba babalele goba ka ba gaugela. Le ge ba ka ntelela bjang le bjang, nka se ba theeletše.”

9

1 Ka kwa Morena a goelela a re: “Etlang mo, lena baotli ba motse. Le tle le swere dibolao tša lena.”

2 Ka bona go etla banna ba ba selelago ba etšwa lesorong la ka godimo la ka leboa la Tempele, mongwe le mongwe a swere sebolao. Ba be ba na le monna yo mongwe yo a bego a apere diaparo tša lešela, a lekeleditše tša go ngwala lethekeng. Ba fihla ba ema kgauswi le aletare ya mphiri.

3 Gwa rotoga letago la Modimo wa Israele le etšwa go bakerubi, mo le bego le le gona, mme la fetela mojakong wa Tempele. Morena a bitša monna yola wa go apara diaparo tša lešela, wa go lekeletša tša go ngwala lethekeng, a re:

4 “Sepela le motse wohle wa Jerusalema, mme bohle ba ba nyamilego gape ba tshwenyegilego ka baka la tšohle tše di šišimišago tše di dirwago mo motseng, o tšame o ba swaya sefapano phatleng.”

5 Ka kwa Morena a re go banna bale ba bangwe: “Mo lateleng ge a sepela le motse mme le gagare batho. Le se ke la babalela motho, le se gaugele motho.

6 Le gagare bakgalabje le masogana le makgarebe le basadi le bana, eupša yo a swailwego yena le se mo dire selo. Le thome gona mo Tempeleng ya ka.” Ka gona ba thoma ka bagolo ba setšhaba ba ba bego ba eme pele ga Tempele.

7 Morena a re go bona: “Tšhilafatšang Tempele. Tlatšang dikgoro tša yona ka ditopo. Thomang!” Ba napa ba thoma go bolaya batho mo motseng.

8 Ge ba le gare ba gagara batho, nna ke be ke šetše ke nnoši. Ka itahlela fase ka sefahlego, ka goelela ka re: “Morena, Mong wa bohle, na e ka ba o befeletšwe Jerusalema mo e lego gore o yo bolaya yo mongwe le yo mongwe yo a šetšego mo Israele?”

9 Yena a mphetola a re: “Molato wa batho ba Israele le ba Juda ke wo mogolo e le ruri. Naga ya bona e tletše dipolao, le motseng wa Jerusalema ga go latelwe toka. Ba re nna Morena ke furaletše naga ya bona, le gona ga ke ba bone.

10 Eupša nna nka se ba babalele goba ka ba gaugela; ke tla ba otlela tše ba di dirilego.”

11 Ya ba gona monna yola wa go apara diaparo tša lešela, wa go lekeletša tša go ngwala lethekeng, a boago a tlile go begela Morena a re: “Ke phethile ditaelo tša gago.”

10

1 Ge ke sa lebeletše ka bona se nkego setulo sa bogoši se se dirilwego ka magakabje a botala bja legodimo se le ka godimo ga leratadima le le okametšego dihlogo tša bakerubi.

2 Morena a re go monna yola wa go apara diaparo tša lešela: “Tsena ka mola mokgahlo ga maotwana ka fase ga bakerubi o ntšhe magala ka diatla mokgahlo ga bona. O name o a gaše godimo ga motse.” Ke ile ka mmona ge a tsena.

3 Bakerubi bale ba be ba eme ka borwa bja Tempele ge a tsena, gomme leru la tlala kgoro ya ka gare.

4 Letago la Morena la rotoga le etšwa go bakerubi bale la fetela mojakong wa Tempele. Leru lela la tlala Tempele, gomme kgoro ya tlala letago la Morena.

5 Modumo wa diphego tša bakerubi bale wa kwagala le ka kgorong ya ka ntle. O be o kwagala bjalo ka lentšu la Modimo Ramaatlaohle.

6 Ya re ge Morena a laela monna yola wa go apara diaparo tša lešela go tšea mollo mokgahlo ga maotwana le mokgahlo ga bakerubi, monna yoo a tsena mme a ema ka thoko ga leotwana le lengwe.

7 Mokerubi o tee a obeletša seatla ka mollong a le gare ga bakerubi ba bangwe, a tšea magala a mangwenyana a a tšhela ka diatleng tša monna yola wa go apara diaparo tša lešela. Monna yoo a tšea magala ale a tloga.

8 Ka fase ga lephego le lengwe le le lengwe la mokerubi go be go bonala selo se nkego ke seatla sa motho.

9 Ka ba ka bona le maotwana a mane a go swana, kgauswi ga mokerubi yo mongwe le yo mongwe go na le leotwana. Maotwana ao a be a phadima bjalo ka magakabje, gomme le lengwe le le lengwe le tsenane le le lengwe ka bogare.

10

11 Maotwana ao ge a sepela a be a kgona go thwethwela ka mathoko ka mane a sa retologe. Mo go lebilego leotwana la ka pele a mangwe a be a le latela ntle le go retologa.

12 Mo gohle mebeleng ya bakerubi le mekokotlong le diatleng le diphegong le maotwaneng ka mane ba be ba tletše mahlo.

13 Maotwana ao ka kwa go thwe ke “maotwanasesedi”.

14 Mokerubi yo mongwe le yo mongwe o be a na le difahlego tše nne. Sa mathomo e be e le sa mokerubi, sa bobedi e le sa motho, sa boraro e le sa tau, gomme sa bone e le sa ntšhu.

15 Bakerubi bao ba rotoga. E be e le tšona diphedi tšela ke bego ke ile ka di bona kua nokeng ya Kebara.

16 Ge bakerubi ba sepela, maotwana ale a be a sepela nabo. Ge ba phurolla diphego gore ba fofe, maotwana le ona a be a kukega nabo.

17 Ge ba ema, maotwana a be a ema, ge ba fofa, maotwana a be a kukega nabo, ka gore diphedi tšeo di be di a laola.

18 Ke moka letago la Morena la tloga mogatong wa mojako wa Tempele la fihla la ema ka godimo ga bakerubi.

19 Bakerubi ba phurolla diphego ba fofela godimo nna ke ba lebeletše, gomme maotwana a kukega nabo. Ba fihla ba ema lesorong la ka bohlabela la Tempele ya Morena, gomme letago la Modimo wa Israele la ba ka godimo ga bona.

20 E be e le tšona diphedi tšela ke bego ke ile ka di bona ka fase ga Modimo wa Israele kua nokeng ya Kebara. Ka lemoga gore ke bakerubi.

21 Mokerubi yo mongwe le yo mongwe o be a na le difahlego tše nne, le diphego tše nne, le selo se nkego ke seatla sa motho ka fase ga lephego le lengwe le le lengwe.

22 Difahlego tša bona di be di no swana le difahlego tšela ke bego nkile ka di bona kua nokeng ya Kebara. Mokerubi yo mongwe le yo mongwe o be a sepela a eya kua a lebeletšego gona.

11

1 Moya wa Morena wa nkuka wa nkiša lesorong la ka bohlabela la Tempele le le lebeletšego bohlabatšatši. Gona moo lesorong ka bona banna ba masome a mabedi le ba bahlano. Mo go bona go be go na le Jaasania, morwa wa Asure, le Pelatia, morwa wa Benaya, bona baetapele ba babedi ba setšhaba.

2 Morena a re go nna: “Wena motho wa nama, banna ba ba lakana ka tše mpe, le gona ba fora batho mo motseng.

3 Ba re: ‘Ga sešo ya ba nako ya go aga. Motse wo ke pitša, mme rena re nama.’

4 Bjale ge, wena motho wa nama, ba porofete! Ba porofete!”

5 Ke ge ke tsenwa ke moya wa Morena, gomme Morena a ntaela gore ke botše setšhaba sa Israele ke re: “Morena o re: Ke tseba se le se bolelago le se le se naganago.

6 Le bolaile batho ba bantši mo motseng mo e lego gore mekgotheng ke ditopo fela.

7 “Ka gona, nna, Morena, Mong wa bohle, ke re: Motse wo ke pitša ka nnete, mme ditopo tša bao le ba rapaladitšego mo go wona ke yona nama. Ke tla le leleka mo motseng!

8 Le tšhaba tšhoša, mme nna, Morena, Mong wa bohle, ke re ke tla le romeletša banna ba le hlasela ka ditšhoša.

9 Ke tla le leleka mo motseng, ka le gafela diatleng tša bašele. Ke tla le otla

10 la bolawa ka tšhoša mellwaneng ya naga ya gabolena. Ke gona le tlago tseba gore Morena ke nna.

11 Motse wo e ka se be pitša, le lena le ka se be nama ye e lego ka pitšeng yeo. Ke tla le otla mellwaneng ya naga ya gabolena.

12 Ke gona le tlago tseba gore ke nna Morena yo le sego la phetha melao le ditaelo tša gagwe, eupša ditlwaedi tša ditšhaba tše di bapilego le lena tšona la di latela.”

13 Ya re ge ke sa porofeta, Pelatia, morwa wa Benaya, a hwa. Ka itahlela fase ka sefahlego, ka hlaba mokgoši ka re: “Jonna, Morena, Mong wa bohle! Na e ka ba o tlilo fediša mašaledi a Israele?”

14 Morena a bolela le nna a re:

15 “Wena motho wa nama, badudi ba Jerusalema ba bolela ka banabeno, le meloko yeno, le Baisraele ka moka ba re: ‘Ba tlogile ba ile kgole le Morena, gomme naga ye e filwe rena.’

16 “Bjale ge, botša mathopšakawena gore nna, Morena, Mong wa bohle, ke re: Ke nna ke ba rometšego kgole ditšhabeng, ka ba šwalalanya le dinaga tše dingwe. Le ge go le bjalo, ke ile ka ba bjalo ka lefelo le lekgethwa go bona dinageng tše ba ilego go tšona.

17 “Ka gona o ba botše gore nna, Morena, Mong wa bohle, ke re: Ke tla le kgoboketša ka le ntšha ditšhabeng le dinageng tše le šwalalanyeditšwego go tšona, ka le bušetša naga ya Israele.

18 Ge ba boa ba tla lahla medingwana le ditlwaedi tšohle tša go šišimiša mo nageng.

19 Ke tla ba fa dipelo tše difsa le menagano ye mefsa. Ke tla ba amoga dipelo tša bona tše thata, ka ba fa dipelo tše boleta.

20 Ke mo ba tlago phetha melao le ditaelo tša ka ka moka ka potego. E tla ba setšhaba sa ka, nna ka ba Modimo wa bona.

21 Eupša bao ba ratago go khunamela medingwana ya bona ba phetha le ditlwaedi tša bona tša go šišimiša, ke tla ba otlela tše ba di dirilego. Ke realo, nna, Morena, Mong wa bohle.”

22 Bakerubi bale ba thoma go fofa, gomme maotwana ale a kukega nabo. Letago la Modimo wa Israele la ba ka godimo ga bona.

23 Letago la Morena la tlogela motse la ya thabeng ye e lego ka bohlabela bja wona.

24 Moo ponong moya wa Modimo o ile wa nkuka wa mpušetša go mathopša kua Babilonia. Ke moka pono yeo ya timelela,

25 gomme ka botša mathopša tšohle tše Morena a bego a mpontšhitše tšona.

12

1 Morena a re go nna:

2 “Wena motho wa nama, o agile gare ga setšhaba sa dingangele. Ba na le mahlo, fela ga ba bone selo; ba na le ditsebe, fela ga ba kwe selo, ka gobane ke dingangele.

3 “Bjale ge, wena motho wa nama, phutha tše o di nyakago o etše lethopša, o ye bothopša e le mosegare ba go lebeletše. O tloge ga geno bjalo ka lethopša o ye felo mo gongwe ba go lebeletše. Mohlomongwe ba tla lemoga gore ke bona setšhaba sa dingangele.

4 A e re e le mosegare ba go lebeletše o ntšhe tše o di phutheletšego go ya bothopša. E re e le mantšiboa o tšwele ka ntle ba go lebeletše, o etše bao ba yago bothopša.

5 E re ba sa go lebeletše o phule lešoba lebotong la ntlo ya gago, o tšwe ka lona.

6 E re ba go lebeletše o athe morwalo wa gago, mme o tšwele ntle leswiswing o ikhurumeditše mahlo gore o se bone mo o yago gona. Se o se dirago e tla be e le seka sa go lemoša setšhaba sa Israele.”

7 Ke ile ka dira tše Morena a mpoditšego gore ke di dire. E rile e le mosegare ka ntšha morwalo wa ka wa ge ke eya bothopša. Mantšiboa ka phula lešoba lebotong ka diatla. Ka swahlane ka tšwela ka ntle, ka atha morwalo wa ka ba ntebeletše.

8 Mosong wa le le latelago Morena a re go nna:

9 “Wena motho wa nama, kgane setšhaba seo sa Israele sa dingangele ga se se go botšiše gore o dirang?

10 O ba botše gore nna, Morena, Mong wa bohle, ke re: Molaetša wo ke wa go ama kgoši ye e lego kua Jerusalema le Baisraele bohle ba ba dulago gona.

11 O ba botše gore tše o di dirilego ke sešupo sa se ba tlago se dirwa – ba tla išwa bothopša.

12 Kgoši ye e ba bušago e tla atha morwalo wa yona leswiswing mme ya tšwa ka lešoba le ba e phuletšego lona lebotong. O tla ikhurumetša mahlo, a se bone mo a yago gona.

13 Eupša nna ke tla mo thea ka lelokwa la ka ka mo tanya ka lona, ke moka ka mo iša motseng wa Babilone, nageng ya Babilonia, moo a tlago hwela gona a se a go bona.

14 Bohle ba ba mo felesetšago le ba ba mo letago le madira a gagwe ka moka ke tla ba šwalalanyetša gohle lefaseng, gomme ke tla ba romela babolai gore ba ba bolaye ka tšhoša.

15 “Ge ke ba šwalalanya le ditšhaba, ke ba phatlalatša le dinaga, ke gona ba tlago lemoga gore ke nna Morena.

16 Ke tla dira gore tšhoša le tlala le leuba la bolwetši di phonyokgwe ke ba ba sego bakae gare ga bona, ba anegele ditšhaba tše ba ilego go tšona dilo tšohle tše di šišimišago tše ba di dirilego. Gomme le tšona di tla lemoga gore Morena ke nna.”

17 Morena a ntaela a re:

18 “Wena motho wa nama, o thothomele ge o eja, ge o enwa le gona o roromele ka letšhogo.

19 O botše batho ba naga ye gore nna, Morena, Mong wa bohle, ke bolela ka badudi ba Jerusalema, nageng ya Israele, ke re ba tla thothomela ge ba eja, le ge ba enwa ba tla tšhoga, ka gobane naga ya bona e tla be e hutšwe tšohle ka baka la kgaphamadi ya batho bohle ba ba dulago moo.

20 Metse ye bjale e dulwago e tla fedišwa, gomme naga ya fetoga lešoka; ke mo le tlago lemoga gore Morena ke nna.”

21 Morena a re go nna:

22 “Wena motho wa nama, ke ka baka la eng setšhaba sa Israele se touta seema se sa go re: ‘Nako e a feta, mme dipono e ba difefe’?

23 Bjale ba botše gore nna, Morena, Mong wa bohle, ke re ke tla fediša seema seo; se ka se sa toutwa gape mo Israele. O ba botše o re: Nako e batametše ya gore pono ye nngwe le ye nngwe e tšwelele.

24 “Setšhabeng sa Israele go ka se sa ba le dipono tša maaka, le go laola ga bofora,

25 gobane go tla be go bolela nna, Morena, gomme se ke se bolelago se tla phethega ntle le tikatiko. Se ke tlago se bolela se tla phethega mehleng yeno ya lena, setšhaba sa dingangele. Ke realo, nna, Morena, Mong wa bohle.”

26 Morena a re go nna:

27 “Wena motho wa nama, setšhaba sa Israele se re: ‘Pono ye motho yo a e bonego e sa tlilo tšea nako ye telele pele e phethega; o porofeta tša nako ye e sa lego kgole.’

28 Ka gona o ba botše gore nna, Morena, Mong wa bohle, ke re: Ga go le se tee sa tše ke di boletšego se se sa tlilogo diega. Tše ke di bolelago di tla phethega. Ke realo, nna, Morena, Mong wa bohle.”

13

1 Morena a ntaela a re:

2 “Wena motho wa nama, kgala baprofeta ba Israele ba ba iporofetelago tša bona. E re go bona: ‘Theeletšang lentšu la Morena.’ ”

3 Morena, Mong wa bohle, o re: “Go madimabe baprofeta ba ba ditlaela ba go iporofetela tša bona, mme ba dira tše nkego ba bona dipono.

4 Lena setšhaba sa Israele, baprofeta ba lena ba etša diphukubje tše di tsomago dijo mašopeng.

5 Ga se ba namela morako go thiba mo go kgeregilego; ke ka baka leo setšhaba sa Israele se ka se kgonego go šireletšwa ntweng ka Letšatši la Kahlolo la Morena.

6 Dipono tša bona ke tša bofora, le bodupe bja bona ke maaka. Ba re ba bega molaetša wa ka, etšwe ba se ba rongwa ke nna. Le ge go le bjalo ba lebeletše gore tše ba di bolelago di tla phethega!

7 Ke ba botšiša ke re: Kgane dipono tšeo le di bonago ga se tša bofora, le bodupe bja lena ga se maaka, ge le re ke tše di boletšwego ke nna, etšwe nna ke se ka bolela le lena?”

8 Ka gona Morena, Mong wa bohle, o re go bona: “Ka ge dipolelo tša lena e le tša bofora, le dipono tša lena e le tša maaka, ke lwa le lena.

9 Ke tlilo otla lena baprofeta ba le bonago dipono tša bofora le gona le radiago batho ka bodupe bja maaka. Le ka se dumelelwe go tla pitšong ya setšhaba sa ka; maina a lena a ka se ngwalwe le a badudi ba Israele; le ka se sa tsoga le boetše nageng ya Israele. Ke gona le tlago lemoga gore Morena, Mong wa bohle, ke nna.

10 “Tšeo di tla le hlagela ka ge baprofeta ba timetša setšhaba sa ka ka go se botša gore tšohle di lokile, etšwe go se go loke selo. Go bjalo ka ge nke setšhaba sa ka se re go aga leboto baprofeta ba ba tla ba le dila ka motaga wo o kgobogago.

11 O botše baprofeta bao gore leboto leo la bona le tlilo wa. Go tla na pula ya matlorotloro, gwa na le sefako, le ledimo la tšubutla.

12 Leboto leo le tla kgerega, gomme a ke re batho ba tla le botšiša gore mohola wa motaga e bile eng?”

13 Bjale Morena, Mong wa bohle, o re: “Ke tla tšubutliša ledimo ke galefile, ka neša pula ya matlorotloro le sefako ke befetšwe, gore di kgereše leboto leo.

14 Ke tla thuba leboto leo ba le ditšego ka motaga ka le kgereša, motheo wa lona wa šala kgakala. Le tla le wela la le bolaya bohle. Ke mo le tlago lemoga gore Morena ke nna.

15 “Ke tla itefeletša ka leboto leo le ka bao ba le ditšego ka motaga. Ya ba gona ke le botšago gore leboto lela ga le sa le gona mmogo le bale ba le ditšego,

16 e lego baprofeta bale ba Israele ba ilego ba porofetela Jerusalema, ba bona dipono tša gore tšohle di tla e lokela, etšwe go ka se loke selo.” O realo, Morena, Mong wa bohle.

17 Morena a re: “Bjale, wena motho wa nama, lebelela basadi ba ba iporofetelago tša bona gare ga setšhaba sa geno. Ba kgale,

18 gomme o ba botše se Morena, Mong wa bohle, a se bolelago a re: “ ‘Le madimabe, basadi tenang, le rokelelago maseka a boloi matsogong a bohle, le ba rokelago le dikuane tša boloi go ya ka bogolo bja dihlogo tša bona, gore le ba tanye. Kgane le nyaka go tanya setšhaba sa ka mola lena le ipabalela?

19 Le ntlhompholla pele ga setšhaba sa ka le gabile go hwetša magoswi a se makae a garase le marathana a se makae a senkgwa. Le bolaya batho ba ba sego ba swanela go bolawa, la lesa ba ba sego ba swanela go phela. Seo le se dira ka go fora setšhaba sa ka se se ratago go theeletša maaka.’ ”

20 Morena, Mong wa bohle, o re: “Ke hloile maseka ao le tanyago batho ka ona mo nkego ke dinonyana. Ke tla a kgaola mo matsogong a lena, ka tanyolla batho bao le bego le ba tantše bjalo ka dinonyana.

21 Ke tla phamola dikuane tšeo le di roketšego setšhaba sa ka, ka se hlakodiša go lena gore le se sa se kgona. Ke gona le tlago lemoga gore ke nna Morena.

22 “Ka maaka a lena le fetša baloki maatla, bao nna ke sa ratego go ba nyamiša. Le kgothaleditše bakgopo go phegelela go dira tše kgopo, mme ba se sa iphološa.

23 Bjale ge, dipono tšela tša lena tša bofora le ka se sa di bona, le go laola le ka se sa laola, ka gobane ke tla hlakodiša setšhaba sa ka go lena. Ke gona le tlago lemoga gore Morena ke nna.”

14

1 Bagolo ba bangwe ba Baisraele ba ile ba tla go nna ba fihla ba dula pele ga ka.

2 Ke moka Morena a re go nna:

3 “Wena motho wa nama, banna bao ba ikgafetše medingwana, ba dula ba nagana ka yona, gomme e ba diriša sebe. Bjale na nka napa ka dumela go ba eletša?

4 “Ba botše seo nna, Morena, Mong wa bohle, ke se bolelago ke re: Moisraele yo mongwe le yo mongwe yo a ikgafetšego medingwana, a dula a nagana ka yona gomme e mo diriša sebe, gomme ka morago a tle a kgopele maele go moprofeta, o tla arabja ke nna – a arabja ka karabo ye e lebanego medingwana ya gagwe ye mentši.

5 Medingwana ya setšhaba sa Israele e dirile gore setšhaba se mphuralele, eupša ge ke ba arabile ke holofela gore ba tla boa ba mpotegela.

6 “Bjale ge, botša setšhaba sa Israele se nna, Morena, Mong wa bohle, ke se bolelago ke re: Sokologang, le tlogele medingwana yeo ya lena, le furalele le tšohle tša go šišimiša tše le di dirago.

7 “Ge yo mongwe wa setšhaba sa Israele goba mofaladi yo a dulago nageng ya Israele a ka ikaroganya le nna a ikgafela medingwana, a dula a nagana ka yona, ya mo diriša sebe, gomme ka morago a ya go moprofeta go kgopela maele go Morena ka yena, o tla fetolwa ke nna, Morena, ka bonna.

8 Ke tla mo lwantšha, ka mo rutela ba bantši, ka mo phara seka. Ke tla mo kgaola setšhabeng sa ka, gore le tle le lemoge gore Morena ke nna.

9 “Ge moprofeta yo a ka forwa mme a fetola ka mokgwa wo o fošagetšego, e tla be e le ka gobane a forilwe ke nna, Morena. Ke tla mo fediša setšhabeng sa ka sa Israele.

10 Moprofeta mmogo le yoo a ka kgopelago maele go yena ba tla otlwa, ba otlwa ka kotlo e tee.

11 Seo ke tla be ke se direla gore setšhaba sa Israele se se sa aroga go nna, goba sa itšhilafatša ka dibe tša sona. Ke mo bona e tlago ba setšhaba sa ka, mme nna ka ba Modimo wa bona.” O realo, Morena, Mong wa bohle.

12 Morena a re go nna:

13 “Wena motho wa nama, ge badudi ba naga ye ba ka mphošetša ka go se mpotegele, ke tla ba otla ka go fediša dijo tša yona, ka bolaiša badudi ba yona tlala, ka gagara batho le diphoofolo tša yona.

14 Le ge banna bale ba bararo, Noa, Daniele le Jobo ba ka be ba dula moo, go loka ga bona go be go tla phološa bona beng fela.” O realo, Morena, Mong wa bohle.

15 “Le ge nka romela dibata tša gerema le naga tša bolaya batho, mme naga ya fetoga lešoka gwa se be le motho yo a fetago mo go yona ka baka la tšona,

16 gomme le ge banna bao ba bararo ba ka be ba dula moo, ke ikana ke le Morena, Mong wa bohle, Modimo yo a phelago, gore ba be ba ka se kgone le go phološa barwa le barwedi ba bona. Go be go tla iphološa fela bona beng, mme naga yona ya fetoga lešoka.

17 “Le ge nka no tsoša ntwa nageng yeo, mme ka re badudi bohle ba naga ye ba bolawe ka tšhoša, ka gagara batho le diphoofolo tša gona,

18 le ge banna bao ba bararo ba ka be ba dula moo, ke ikana ke le Morena, Mong wa bohle, Modimo yo a phelago, gore ba be ba ka se kgone le go phološa barwa le barwedi ba bona. Go be go tla iphološa fela bona beng.

19 “Ge nka romela leuba la bolwetši nageng yeo, ka bolaya batho ba bantši ke galefile, ka gagara batho le diphoofolo,

20 le ge Noa, Daniele le Jobo ba ka be ba dula moo, ke ikana ke le Morena, Mong wa bohle, Modimo yo a phelago, gore ba be ba ka se kgone le go phološa barwa le barwedi ba bona. Go loka ga bona go be go tla phološa fela bona beng.”

21 Morena, Mong wa bohle, o re: “Le ge Jerusalema nka e romela dikotlo tša ka tše nne tše di šiišago, e lego ntwa, tlala, dibata, le leuba la bolwetši gore di gagare batho le diphoofolo,

22 mašaledi a tla no ba gona, e lego masogana le makgarebe, ba ba tlago ntšhwa mo motseng. Ba tla tla go lena, gomme e tla re ge le bona maitshwaro le mediro ya bona, la kgothatšega mabapi le masetlapelo ohle a ke a tlišeditšego Jerusalema.

23 Le tla kgothatšega ge le bona maitshwaro le mediro ya bona, gobane le tla be le tseba gore tše ke e dirilego tšona ke di dirile ka lebaka.” O realo, Morena, Mong wa bohle.

15

1 Morena a re go nna:

2 “Wena motho wa nama, na kota ya morara e phala ya mehlare ya sethokgwa ka eng? Ke ra lekala la morara ge le bapetšwa le la mehlare ye mengwe ya sethokgwa.

3 Na go na le se se ka dirwago ka yona? Ešita le lona lemapolo le la lešidi la go fega dilo, na le ka dirwa?

4 Gape sa kota ye ke go ba legong la mollo. Gomme ge e swele dintlha, le bogareng bja yona e fišitšwe, na go na le se se ka dirwago ka yona?

5 Etse le ge e sešo ya swa ga e na mohola. Bjale ge e šetše e llwe ke mollo mme e swele, gona e ka hlwa e sa holang!”

6 Bjale ge, Morena, Mong wa bohle, o re: “Bjalo ka ge mo gare ga mehlare ya sethokgwa morara ke o dirile gore kota ya wona e lokele fela go ba legong la mollo, badudi ba Jerusalema le bona ke tla ba dira bjalo.

7 Ke tla ba otla. Ba phonyokgile mollo wa mathomo, eupša wa bobedi o sa tlilo ba tšhuma. Mohla ke ba otla le tla lemoga gore ke nna Morena.

8 Ba be ba sa mpotegele, ka gona naga ya bona ke tla e fetoša lešoka.” O realo, Morena, Mong wa bohle.

16

1 Morena a ntaele a re:

2 “Wena motho wa nama, bontšha Jerusalema tše di šišimišago tše e di dirilego.

3 Botša Jerusalema gore Morena, Mong wa bohle, o re go yona: “ ‘O tšwa lefaseng la Kanana mo o tswaletšwego gona. Tatago e be e le Moamore, mmago e le Mohete.

4 Ge o seno belegwa ga go yo a ilego a go ripa kalana, goba a go hlapiša gore o hlweke, goba a go šidila ka letswai, goba a go phuthela ka mašela.

5 Ga go yo a ilego a go kwela bohloko a go direla se sengwenyana sa dilo tšeo ka go go šokela. Ge o seno belegwa batswadi ba gago ba ile ba go šišingwa, ba go lahla nageng.

6 “ ‘Ya re ge ke feta ka go bona o ragaraga ka gare ga madi a gago. O be o thankgetše madi, eupša ka se go lese o ehwa.

7 Ka go godiša bjalo ka semela sa lešoka. Wa gola wa tielela, wa ba wa fihla lehlapong. Wa thoka matswele, wa tšwa le matsa, fela o be o ponapona.

8 “ ‘Ya re ge ke feta gape ka bona o le yo a loketšego go nyalwa. Ka go apeša kobo ya ka ka ge o be o le fela, mme ka ikanela wena, ka itlemaganya le wena ka lenyalo, wa ba wa ka.’ ” O realo, Morena, Mong wa bohle.

9 “Ke moka ka tšea meetse ka go hlapiša, ka go tloša madi ale. Ka go tlotša ka makhura a mohlware.

10 Ka go apeša diaparo tša mebalabala, ka ba ka go rweša dieta tša letlalo le lebotse, le lešela le boletiana hlogong, le seaparo sa silika.

11 Ka go hlama ka dikgabišo, ka go apeša maseka matsogong, le dipheta molaleng.

12 Ka go rweša lengina la nko, le mangina a ditsebe, le kgare ye botse.

13 O be o kgabile ka dikgabišo tša gauta le tša silibera, le diaparo o be o apara tša lešela le boletiana le tša silika ya mebalabala, o eja dinkgwa tša bupi bja mathume, le todi, le makhura a mohlware. Wa ba yo mobotse kudu, wa go ka ba mohumagadi.

14 O ile wa tuma ditšhabeng tšohle ka botse bja gago bjo bo phethegilego, ka gobane ke nna yo ke bego ke go dirile gore o be yo mobotse ka mokgwa woo.” O realo, Morena, Mong wa bohle.

15 “Eupša wena o ile wa bota botse bja gago, setumo sa gago sa go fetola sefebe, wa ikgafela go robala le mang le mang yo a fetago.

16 Wa tšea tše dingwe diaparo tša gago tša mebalabala wa kgabiša dintotoma tšeo go tšona o khunamelago medimo ya diswantšho, wa itira sefebe moo.

17 Wa tšea dikgabišo tša silibera le tša gauta tše ke bego ke go file tšona, wa dira medimo ya diswantšho ye metona ka tšona, mme wa feba le tšona.

18 Wa tšea diaparo tšela tša gago tša mebalabala wa di apeša medimo yeo ya diswantšho, wa ba wa neela medimo yeo makhura a mohlware ao ke bego ke go file ona, le seorelo.

19 Ke go file dijo – bupi bja mathume, makhura a mohlware, le todi – eupša wena wa di neela medimo yeo ya diswantšho gore e natefelwe ke monkgo wo mobose wa tšona. Go bile bjalo.” O realo, Morena, Mong wa bohle.

20 “Wa ba wa tšea barwa le barwedi ba o bego o mpelegetše bona wa ba hlabela medimo yeo ya diswantšho gore e be dijo tša yona. Kgane bofebe e be e se bobe bjo bogolo,

21 ge o bile o direla medimo yeo ya diswantšho sehlabelo ka bana ba ka?

22 Ge o be o dira tšeo ka moka tša go šišimiša o itirile sefebe ga se wa ka wa gopola tša bjaneng bja gago – mola o ponapona, o ragaraga ka gare ga madi a gago.”

23 Morena, Mong wa bohle, o re: “O yo madimabe! O yo madimabe! O dirile tše mpe tšeo ka moka mme wa tla

24 wa ikgobelela dintotoma tša go feba le go khunamela medimo ya diswantšho mapatlelong ohle.

25 Mathomong a tsela ye nngwe le ye nngwe o ikgobeletše dintotoma, wa goboša botse bja gago, wa fetlela mofeti yo mongwe le yo mongwe dirope, wa feba le banna ba bantši.

26 Wa ba wa feba le Baegepeta, baagišani bale ba gago ba mapele a magolo, wa nthumola ka go atiša bofebe bja gago.

27 “Bjale ke emišitše letsogo gore ke go otle le gore ke go fokoletše naga. Ke go gafetše diatleng tša manaba a gago, Bafilista, ba ba bego ba lešwa dihlong ke bofebe bja gago, gore ba dire se ba se ratago ka wena.

28 “Ka ge o be o sešo wa kwelela go feba, o ile wa ipapatša go Baasiria. Wa feba nabo, eupša le bona wa se ba kwelele.

29 Wa ba wa feba le batho ba Babilonia, naga ya bagwebi, eupša le bona ba se go kgotsofatše.”

30 Morena, Mong wa bohle, o re: “Tšohle tše ge o be o di dira o be o di dira o tsogetšwe, o itshwere bjalo ka sefebe se se se nago dihlong.

31 Mathomong a tsela ye nngwe le ye nngwe o be o feba, o ikgobeletše dintotoma tša go khunamela medimo ya diswantšho mapatlelong ohle. Eupša wena tefo o be o se na taba nayo, o sa etše segwebakathobalo.

32 Mosadi wa seotswa towe! O reng o re o na le monna wa ratana le banna ba šele?

33 Etse sa segwebakathobalo ke go fiwa dimpho, eupša wena dimpho o be o di fa dinyatsi tša gago ka moka, o di goketša gore di tle di go robale di etšwa kgole le kgauswi.

34 Wena o segwebakathobalo sa mohuta wa sona. Ga go motho yo a go kaladitšego gore o be segwebakathobalo. Ga o lefše, ke wena o ba lefago. Owe, ga o swane le ba bangwe!”

35 Ka gona, wena Jerusalema, sefebe towe, ekwa se Morena a se bolelago:

36 Morena, Mong wa bohle, o re: “O ile wa ikapola diaparo wa pepentšha lepono, wa feba le dinyatsi tša gago, wa khunamela medingwana yohle ya gago ya go šišimiša, wa direla medingwana yeo dihlabelo ka bana ba gago.

37 Ka baka leo, ke tla kgoboketša dinyatsi tšela tša gago ka moka, tšela o bego o ipshina natšo, tšela o bego o di rata, le tšela o bego o di hloile. Ke tla ba tliša go wena ba etšwa kgole le kgauswi, ke moka ka go hlobodiša diaparo gore ba go bonele.

38 Ke tla go ahlola ka kahlolo ye e lebanego basadi ba diotswa le ba babolai, ka go otla ka lehu ke befetšwe ke bile ke hufega.

39 Ke tla go gafela diatleng tša bona, gomme ba tla thunthunya dintotoma tšeo o febago go tšona, gape o khunamelago medimo ya diswantšho. Ba tla go tšola diaparo, ba go amoga dikgabišo tša gago, mme ba go tlogela o ponapona.

40 “Ba tla hlohleletša lekoko gore le go otle; ba tla go bolaya ka maswika, ba ba ba go rathaganya ka ditšhoša tša bona.

41 Ba tla tšhuma dintlo tša gago, ba go otla o bonwa ke basadi ka bontši. Ke tla go lahliša bofebe, ka go lahliša le go lefa dinyatsi tša gago.

42 Ya ba gona kgalefo ya ka e felago, mme ka se sa tuka bogale. Nka se sa galefa goba ka hufega.

43 O lebetše ka mo ke ilego ka go swara ka gona mola o sa le yo mofsa, gomme o nkgalefišitše ka dilo tšohle tšela o bego o di dira. Ke ka baka leo ke tlago go otlela tše o di dirilego. A ke re o okeditše ditiro tšohle tša gago tše di šišimišago ka bofebe?” O realo, Morena, Mong wa bohle.

44 Morena o re: “Mang le mang yo a ratago dika, wena Jerusalema, o tla go hlaba ka se se rego: ‘Ngwana wa tadi o tsebja ka mereto.’

45 Le wena o tloga o abetše mmago yo a šišingwago monna wa gagwe le bana. O swana le banabeno ba basadi ba ba šišingwago banna le bana ba bona. Mmagolena e be e le Mohete, tatagolena e le Moamore.

46 “Mogolwago ke Samaria ye e lego ka leboa, le metsana ya kgauswi ye e lego barwedi ba yona. Morathwago ke Sodoma ka borwa, le metsana ya kgauswi ye e lego barwedi ba yona.

47 Ga se wa ba ekiša fela go tše ba di dirago, le mekgweng ya bona ye e šišimišago o ba ekišitše; sebakanyana o ile wa ba yo mobe le go ba feta mo go tšohle tše o bego o di dira. Ka nakonyana fela o ile wa ikhwetša o dira tše mpe go feta bona.

48 “Nna, Morena, Mong wa bohle, ke re: Ke ikana ke le Modimo yo a phelago gore Sodoma, morathwago, le metsana ya kgauswi le yona ga se ya ka ya dira tše wena le metsana ya kgauswi le wena le di dirilego.

49 Sebe sa ngwaneno, Sodoma, le barwedi ba gagwe e bile makoko le bojagobe le go se šetše – ba be ba sa thuše badiidi le bahloki ka selo.

50 Ge ba ikgantšha, ba dira tše di šišimišago ke ile ka ba fediša, bjalo ka ge le wena o tseba gabotse.

51 “Samaria ga se ya dira dibe, le ge e le seripagare sa tše di dirilwego ke wena. Wena o dirile tše dintši tša go šišimiša go feta yona. Tšohle tša go šišimiša tše di dirilwego ke wena o di dirile mo banabeno, Samaria le Sodoma, ba ilego ba bonala nke ga ba na molato.

52 Bjale ge, inyatše ka ge o emelela banabeno. Ka ge dibe tša gago di šišimiša go feta tša bona, bona ba bonala ba lokile go phala wena. Ka gona, inyatše, o swabe, gobane o dirile nke banabeno ba lokile.”

53 Morena o re go Jerusalema: “Ke tla atla Sodoma le metsana ya kgauswi le yona gape, le Samaria le metsana ya kgauswi le yona; le wena ke tla go atla gape,

54 gore o inyatše gape o swabele tšohle tše o di dirilego, e be gona go homotša bana bao beno.

55 Banabeno, Samaria le Sodoma, gotee le metsana ya kgauswi le bona, ba tla iketla gape, le wena le metsana ya kgauswi le wena le tla iketla gape.

56 A ke re o be o phara Sodoma dika mehleng yela ya ge o ikgantšha,

57 le ya pele ga ge tše mpe tše o bego o di dira di utollwa? Bjale o swana nayo ge – o lehlapa la Baedomo, le la Bafilista, le la baagišani ba gago ba bangwe ba ba go nyatšago.

58 Yo a swanetšego go otlelwa bohlola le tše di šišimišago tše a di dirilego, ke wena.” O realo, Morena.

59 Morena, Mong wa bohle, o re: “Ke tla go swara ka mo o swanelago ka gona, ka gobane o nyaditše keno yela ya gago go nna, wa tlemologanya lenyalo la ka le wena.

60 Eupša ke tla gopola kgwerano ye ke e dirilego nago mola o sa le yo mofsa, gomme ke tla dira kgwerano le wena ya go ya go ile.

61 Ke mo o tlago elelwa ka mo o ilego wa dira ka gona, gomme wa inyatša ge ke tšea mogolwago le morathwago ke go fa bona e eba barwedi ba gago, le ge seo e se se nna le wena re dirilego kgwerano ka sona.

62 Ke tla tsošološa kgwerano ya ka le wena, gomme o tla tseba gore Morena ke nna.

63 E tla re ge ke go swarela diphošo tša gago tšohle, wa gopola mme wa inyatša, wa hlokišwa molomo ge o ipona kgobogo.” O realo, Morena, Mong wa bohle.

17

1 Morena a re go nna:

2 “Wena motho wa nama, hlabela setšhaba sa Israele nyepo, o se botše ka go se swantšhetša.

3 Ba botše gore nna, Morena, Mong wa bohle, ke re: Ntšhu ye kgolo ya maphego a magolo a matelele le mafofa a mantši a mebalabala e kile ya tla ya kotama dithabeng tša Lebanone. Ya roba kalana ya ka godimodimo ya mosedere.

4 Ya kga letlakala la ntlheng la wona ya le iša nageng ya kgwebo, ya le bea motseng wa bagwebi.

5 Ke moka ya tšea semelana nageng ya Israele ya se bjala tšhemong ye e nonnego. Ya se bjala bjalo ka motswapitswapi kgauswi le moela wa meetse a mantši.

6 Semelana seo sa hloga, sa gola gabotse, ya ba morara, fela wa se golele godimo. Makala a wona a lelalela ntšhung yela, medu yona ya sobelela fase. Ya ba morara, wa hloga dikala le dikalana.

7 “Gwa ba le ye nngwe ntšhu ye kgolo ya diphego tše dikgolo le mafofa a mantši. Bjale morara wa medišetša medu ya wona go ntšhu yela, wa lebiša le makala a wona go yona, gore e o nošetše ka meetse a go feta ao a bego a le ka serapeng seo morara o bego o metše ka go sona.

8 Eupša morara o be o šetše o bjetšwe ka tšhemong ye e nonnego, kgauswi le moela wa meetse a mantši, gore morara o tle o hloge makala, o enywe, mme e be wo o kgahlišago.

9 “Ka gona, nna, Morena, Mong wa bohle, ke a botšiša ke re: Afa morara wo o tla atlega? Na ntšhu ya mathomo e ka se o tumole ka medu, ya hlohlora dikenywa, matlakala ohle a a hlogago a pona? Go o tumola go ka se nyake maatla a mantši goba setšhaba.

10 Go bjalwa gona o bjetšwe, eupša na o tla atlega? Na o ka se pone ge o bethwa ke phefo ya bohlabela? Afa o ka se ponele ka moo serapeng se o metšego ka go sona?”

11 Morena a re go nna:

12 “Botšiša setšhaba seo sa dingangele ge eba se tseba se seswantšho seo se se šupago. O ba botše gore kgoši ya Babilonia o ile a tla Jerusalema, a thopa kgoši le bakgomana ba yona a ba iša Babilonia.

13 A tšea yo mongwe wa leloko la kgoši, a kwana le yena, mme a mo eniša a re a mmotegele. A tšea le bagolo ba setšhaba ba naga yeo a ba dira mathopša.

14 Tšeo o be a di direla gore setšhaba se se sa mo nyatša sa mo tsogela maatla, le gore kwano yeo e hlompšhe.

15 Eupša kgoši ya Juda ya mo tsogela maatla mme ya roma batseta Egepeta go yo kgopela gore ba thušwe ka dipere le madira a mantši. Na e ka ba o tla tšwelela? Na wa go dira tše bjalo a ka phonyokga? Na a ka re a tshetše kwano a se otlwe?

16 “Nna, Morena, Mong wa bohle, ke re: Ke ikana ke le Modimo yo a phelago gore kgoši ya Juda e tla hwela Babilonia, nageng ya kgoši ye e mmeilego kgoši, yona ye a nyaditšego keno ya yona gape a tshetšego kwano ye a e dirilego le yona.

17 Ešita le kgoši ya Egepeta ka madira a yona a maatla le bahlabani ba bantši a ka se mo thuše ntweng, ge Bababilonia ba dikanetša Jerusalema ka mokgobo wa mobu le ka dithubamaboto, gore ba tle ba bolaye batho ba bantši.

18 O nyaditše keno ya gagwe ka go tshela kwano ye a bego a ikanetše yona. O dirile dilo tše ka moka, gomme bjale a ka napa a se otlwe?”

19 Morena, Mong wa bohle, o re: “Ke ikana ke le Modimo yo a phelago gore ke tla mo otlela go nyatša keno ye a nkenetšego yona, le go se phethe tše a kwanego le nna ka tšona.

20 Ke tla mo rea ka lelokwa ka mo tanya ka lona. Ke tla mo iša Babilonia ka mo otla gona, ka gobane ga se a mpotegela.

21 Bagale ba gagwe ba tla bolawa ka tšhoša, gomme mašaledi a šwalalanyetšwa mathokong ohle. Ke mo le tlago lemoga gore go boletše nna, Morena.”

22 Morena, Mong wa bohle, o re: “Nna ke tla kga lehlogedi dikaleng tša ka godimodimo tša mosedere wo motelele, ka roba lekalana la wona le boletiana, ka le hloma godimo ga thaba ye telele, ye e phagamego.

23 Ke tla le hloma thabeng ye teleletelele ya Israele. Le tla hloga makala, la enywa dikenywa, ya ba mosedere wo mobotse. Dinonyana tša mehutahuta di tla phela moo mme tša dula moriting wa makala a wona.

24 Mehlare yohle ya naga e tla tseba gore Morena ke nna. Ke rema mohlare wo motelele, wo mokopana ka o telefatša. Ke pontšha mohlare wo motala, wo o ponnego ka o hlogiša. Ke realo, nna, Morena, gomme ke tla phetha bjalo.”

18

1 Morena a re go nna:

2 “Na ke seema mang se batho ba felago ba se hlaba ba re: “ ‘Botatagobana ba lle diterebe tše bodila, meno gwa šia a bana’?”

3 Morena, Mong wa bohle, o re: “Ke ikana ke le Modimo yo a phelago, gore le ka se sa hlaba seema se mo setšhabeng sa Israele.

4 Bophelo bja motho yo mongwe le yo mongwe ke bja ka, bo laolwa ke nna, bja tatagongwana le bja yena ngwana. Motho wa go dira dibe ke yena a tlago hwa.

5 “Yo a ratago go phetha thato ya ka ka mehla o sepela ka molao, mme o dira tše di lokilego.

6 Ga a je dijo tša didimo tša dithabeng goba a khunamela medingwana ya diswantšho ya Baisraele. Ga a tšhilafatše mosadi wa monna yo mongwe ka go otswa le yena, goba a robala le mosadi yo a bonego kgwedi.

7 Ga a gatelele motho; o bušetša moadingwa se moadingwa a bego a beeleditše ka sona; ga a utswetše batho; o fa ba ba swerwego ke tlala dijo, le gona o apeša ba ba se nego diaparo.

8 Ga a adime motho tšhelete ka go e tswadiša. O a itshwara gore a se dire tše mpe, gomme tshekong ga a ahlole ka go kgetholla.

9 Motho yo mobjalo o hlompha melao ya ka gomme o phetha ditaelo tša ka gabotse. O lokile gomme ruri o tla phela.” O realo, Morena, Mong wa bohle.

10 “Eupša motho yo mobjalo a ka no ba le morwa yo e lego mohlakodi le mmolai, yo a dirago se sengwe sa dilo ka moka

11 tšela tatagwe a sego a ka a di dira. O ja dijo tša didimo tša dithabeng, goba o tšhilafatša mosadi wa monna yo mongwe ka go otswa le yena,

12 o gatelela badiidi le bahloki, o a hlakola goba ga a bušetše moadingwa se a mo swaretšego sona. O dira dilo tša makgapha,

13 goba o adima batho tšhelete ka go e tswadiša. Na o tla phela? Aowaa, a ka se ke. Ge a dirile makgapha ao gona o tla hwa. E tla be e le moipolai yo a sa llelwego.

14 “Morwa yoo le yena a ka ba le morwa yo a bonago dibe ka moka tše tatagwe a bego a di dira, fela yena a se di dire.

15 A se je dijo tša didimo tša dithabeng goba a khunamela medingwana ya diswantšho ya Baisraele. A se tšhilafatše mosadi wa monna yo mongwe ka go otswa le yena,

16 goba a gatelela motho, goba a se bušetše moadingwa se a mo swaretšego sona. A se hlakole batho, eupša a fa ba ba swerwego ke tlala dijo, le gona a apeša ba ba se nego diaparo.

17 A itshwara gore a se dire tše mpe, le gona a se adime motho tšhelete ka go e tswadiša. A latela melao ya ka a ba a phetha le ditaelo tša ka. A ka se hwe ka baka la bokgopo bja tatagwe, eupša ka nnete o tla phela.

18 Tatagwe yena o be a gatelela batho, a bile a ba hlakola, gomme a dira batho ba gabo tše mpe. Ka gona o tla hwa ka baka la tša gagwe dibe.

19 “Eupša lena le a botšiša le re: ‘Na morwa yo o reng a sa otlwe ka baka la dibe tša tatagwe?’ Ke ka baka la gore morwa yo o be a dira tše di lokilego le tše di nkgahlago. O be a phetha melao ya ka mme a e latela; ka baka leo ruri o tla phela.

20 Go tla hwa yo a dirago dibe. Morwa wa motho a ka se otlwe ka baka la dibe tša tatagwe, goba tatagomotho a otlwa ka baka la dibe tša morwagwe. Moloki o tla putsetšwa boloki bja gagwe, le yo kgopo o tla otlelwa bokgopo bja gagwe.

21 “Ge yo kgopo a ka tlogela dibe tša gagwe tšohle, mme a phetha melao ya ka, ge a ka dira tše di lokilego le tše di nkgahlago, a ka se hwe; ruri, o tla phela.

22 O tla lebalelwa dibe tša gagwe ka moka; o tla phela ka ge a dirile tše di lokilego.

23 Nna, Morena, Mong wa bohle, ke re: Kgane le gopola gore ke kgahlwa ke lehu la yo kgopo? Aowaa, ke kgahlwa ke ge a ka tlogela ditsela tše mpe mme a phela.

24 “Eupša ge moloki a ka tlogela go dira tše di lokilego gomme a thoma go dira tše kgopo, e lego makgapha ohle ao a dirwago ke bakgopo, na o tla fela a phela? Le gatee! Boloki bjohle bjo a bo dirilego bo ka se gopolwe. O tla hwa ka baka la go se botege ga gagwe le dibe tša gagwe.

25 “Eupša lena le re: ‘Tše Morena a di dirago ga se tša loka.’ Ntheeletšeng, lena setšhaba sa Israele. Kgane tše ke di dirago ga se tša loka? Na tše di sego tša loka ga se tše di dirwago ke lena?

26 Ge moloki a tlogela go dira tše di lokilego, a thoma go dira tše kgopo, mme a hwa, o hwa ka baka la tše kgopo tše a di dirilego.

27 Ge yo kgopo a tlogela go dira dibe mme a dira tše di lokilego le tše di nkgahlago, o a iphološa.

28 O lemoga tše a di dirago mme a tlogela go dira dibe. Ka gona ruri o tla phela, a ka se hwe.

29 Gomme lena setšhaba sa Israele le re: ‘Tše Morena a di dirago ga se tša loka.’ Kgane le gopola gore ke nnete tše ke di dirago ga se tša loka? Na tše di sego tša loka ga se tše di dirwago ke lena?

30 “Bjale nna, Morena, Mong wa bohle, ke tla ahlola yo mongwe le yo mongwe wa lena, setšhaba sa Israele, ka tše a di dirilego. Sokologang le tlogele dibe tšohle tše le di dirago, gore di se le iše tahlegong.

31 Lahlang dibe tše le bego le di dira, le beng le dipelo tše difsa le menagano ye mefsa. Ke ka baka lang le nyaka go hwa, lena setšhaba sa Israele?

32 Nna, Morena, Mong wa bohle, ke re: Ga ke kgahlwe ke ge motho a ehwa. Ka gona tlogelang dibe tša lena mme le phele.”

19

1 “Hlaba mokgoši o llele babuši ba Israele o re:

2 “Mmago e be e se ge e le tau ya tshadi ditaung! A patlama le ditau a godiša tawana tša gagwe.

3 A lela ye nngwe ya tawana tša gagwe, ya gola ya ba tau ya lesogana, ya ithuta go tsoma, ya ba sejabatho.

4 Ditšhaba tša kwa ka ga yona, mme tša e thea ka molete; tša e goga ka segalanko tša e iša Egepeta.

5 Ya re ge e bona gore e paletšwe le lehutšo le fedile, ya tšea ye nngwe ya ditawana tša yona, ya e godiša ya ba tau ya lesogana.

6 Ya re ge e godile go iphetša, ya šika le ditau tše dingwe. Le yona ya ithuta go tsoma, ya ba sejabatho.

7 Ya hlahlamolla dibo tša bona, ya thuba metse ya bona. Ge e rora badudi bohle ba naga ba be ba swarwa ke letšhogo.

8 Ditšhaba tša go tšwa dileteng tše di bapelanego tša bokanela go e hlasela. Ba e rea ka lelokwa la bona, ba e tanya ka moleteng.

9 Ba e goga ka segalanko ba e tsenya ka lešakeng, ba tla ba e iša go kgoši ya Babilonia. Ba dula ba e letile, gore go rora ga yona go se sa tsoga go kwagetše dithabeng tša Israele.

10 “Mmago o be a etša morara wo o bjetšwego kgauswi le moela ka serapeng sa merara. O be o entšwe kudu, o nabile, ka ge meetse e be e le maphaaphaa.

11 Makala a wona a be a tiile, mme go dirwa melamo ya bogoši ka ona. Morara woo wa letla go fihla marung; o bonala ka botelele le makala a wona a mantši.

12 Eupša mothotsoko a o tumola a galefile a o lahlela fase. Phefo ya bohlabatšatši ya o pontšha, dikenywa tša wona tša hlohlorega. Lekala la wona la go tia la omelela, la bešwa mollong.

13 Morara woo bjale o hlabolotšwe wa bjalwa leganateng, nageng ya lesehla.

14 Gwa tsupologa mollo kutung ya morara woo, wa tšhuma makala le dikenywa. Ga o sa ne makala a go tia, a go dira melamo ya bogoši. “Ke wona mokgoši wa sello, gomme o swanetše go hlabja ka tlhokofalo.”

20

1 Ka letšatši la lesome la kgwedi ya bohlano ya ngwaga wa bošupa wa ge re le mathopša, bagolo ba bangwe ba setšhaba sa Israele ba ile ba tla ba kgopela maele go Morena, gomme ba fihla ba dula fase pele ga ka.

2 Ke moka Morena a ntaela a re:

3 “Wena motho wa nama, botša bagolo ba ba setšhaba gore nna, Morena, Mong wa bohle, ke re: A ke re le tlile go kgopela maele go nna? Fela nna, Morena, Mong wa bohle, ke ikana ke le Modimo yo a phelago gore nka se kgopelwe ke lena maele.

4 “Na o itokišeditše go ba ahlola, wena motho wa nama? O itokišeditše go ba ahlola? Gona o ba gopotše tša go šišimiša tšela borakgolokhukhu ba bona ba bego ba di dira.

5 O ba botše gore nna, Morena, Mong wa bohle, ke re: Mohla wola ke kgetha Baisraele ke ile ka ikana go ditlogolo tša Jakobo ke emišitše letsogo, ka ikutollela bona kua nageng ya Egepeta. Ka ba botša ke emišitše letsogo ka re: Ke nna Morena Modimo wa lena.

6 Mohlang woo ke ile ka ikana go bona gore ke tla ba ntšha nageng ya Egepeta ka ba iša nageng ye ke ba nyaketšego yona, naga ya mokhora le monono, ya go di phala ka moka.

7 Ka re go bona: Ka moka ga lena lahlang medimo yeo ya diswantšho ya go šišimiša ye le e botilego, le gona le se ke la itšhilafatša ka medingwana yeo ya Egepeta; Morena Modimo wa lena ke nna.

8 Eupša bona ba ngangabala, ba gana go ntheeletša. Gwa se be le o tee yo a lahlago medimo ya gagwe ya go šišimiša ya diswantšho ye ba bego ba e botile, goba yo a lesago go khunamela medingwana ya Egepeta. Ke mo ke ilego ka nagana go tšhollela bogale bja ka godimo ga bona le go ba gakalela ka kgalefo ya ka gona kua Egepeta.

9 Eupša ka se dire bjalo, ka gobane ke be ke tla ikgoboša ditšhabeng tše ba bego ba phela gare ga tšona, tšeo ke itsebagaditšego go Baisraele di mpona ka go ba ntšha nageng ya Egepeta.

10 “Ka gona ke ile ka ba ntšha nageng ya Egepeta ka ba iša lešokeng la Sinai.

11 Ka ba fa melao ya ka, ka ba ka ba begela ditaelo tša ka tše di phedišago yo a di phethago.

12 Godimo ga moo ke ile ka ba fa le matšatši a Disabatha tša ka e le seka sa kgwerano ya ka le bona, gore ba tsebe ge e le nna, Morena, ke ba kgethwafatšago.

13 Eupša le gona kua lešokeng setšhaba sa Israele se ile sa nngangabalela. Ba se phethe melao ya ka, ba gana le go phetha ditaelo tša ka tše di phedišago yo a di phethago. Ba nyatša matšatši a Disabatha tša ka. Ke mo ke ilego ka nagana go tšhollela bogale bja ka godimo ga bona, le go ba gakalela ka kgalefo ya ka kua lešokeng ka ba fediša.

14 Eupša ka se dire bjalo, ka gobane ke be ke tla ikgoboša ditšhabeng tše di bego di mpone ge ke ntšha Baisraele Egepeta.

15 Le ge go le bjalo, ka ikana go bona kua lešokeng gore nka se ba iše nageng yela ke ba filego yona, naga ya mokhora le monono, ya go di phala ka moka.

16 Ke ikanne bjalo, ka gore ba be ba ganne go phetha ditaelo tša ka le melao ya ka, ba nyaditše le matšatši a Disabatha tša ka – ba kganyoga go khunamela medingwana ya bona.

17 “Le ge go le bjalo, ka ba šokela ka se ba bolaye, ka se ba fediše kua lešokeng.

18 Ka re go bana ba bona kua lešokeng: Le se ke la phetha melao le ditaelo tša borakgolokhukhu ba lena, goba la itšhilafatša ka medingwana ya bona.

19 Ke nna Morena Modimo wa lena; le phethe melao ya ka le ditaelo tša ka.

20 Le kgethwafatše matšatši a Disabatha tša ka, gore e tle e be seka sa kgwerano ya ka le lena, gore le tsebe ge nna, Morena, ke le Modimo wa lena.

21 “Eupša moloko woo le wona o ile wa nngangabalela. Ba se phethe melao ya ka le ditaelo tša ka tše di phedišago yo a di phethago. Ba nyatša matšatši a Disabatha tša ka. Ke mo ke ilego ka nagana go tšhollela bogale bja ka godimo ga bona, le go ba gakalela ka kgalefo ya ka kua lešokeng.

22 Eupša ka se dire bjalo, ka gobane ke be ke tla ikgoboša ditšhabeng tše di bego di mpone ge ke ntšha Baisraele nageng ya Egepeta.

23 Godimo ga moo ka ikana go bona kua lešokeng gore ke tla ba šwalalanya le ditšhaba, ka ba phatlalatša le dinaga,

24 ka gore ba be ba gana go phetha ditaelo tša ka, le melao ya ka, ba nyaditše le matšatši a Disabatha tša ka, mme ba kganyoga go khunamela medingwana ya borakgolokhukhu ba bona.

25 “Ke ka baka leo ke ba filego melao ye e sego ya loka le ditaelo tše di sa ba phedišego.

26 Ka ba lesa ba itšhilafatša ka dikabelo tša bona, ka ba ka ba lesa ba dira dihlabelo ka barwa bohle ba bona ba maitšibolo gore ke ba tšhoše. Ke mo ba tlago lemoga gore ke nna Morena.

27 “Bjale ge, wena motho wa nama, botša setšhaba sa Israele gore nna, Morena, Mong wa bohle, ke re: Wo ke mokgwa wo mongwe wo borakgolokhukhu ba lena ba nnyefotšego ka wona ka go se botege ga bona.

28 Ke ba išitše nageng ye ke bego ke ikanne go ba fa yona. Ya re ge ba bona meboto ye e phagamego le mehlare ya matlakala a mantši ba dira dihlabelo go yona, ba mpefediša ka dikabelo tša bona. Moo ba dira dihlabelo tša monkgo wo mobose, ba tšholla dikabelo tša bona tša dino.

29 Nna ka ba botšiša ka re: Dintotoma tše le yago go tšona tše ke dilomang? Le lehono di sa bitšwa ‘Dintotoma’.

30 Bjale botša setšhaba sa Israele gore nna, Morena, Mong wa bohle, ke re: Le reng le itšhilafatša ka mokgwa wo borakgolokhukhu ba lena ba bego ba itšhilafatša ka wona, le arogela medimong ya bona ya go šišimiša ya diswantšho?

31 Ka ge le be le tliša dikabelo tša lena, le dira le dihlabelo ka bana ba lena, le itšhilafaditše ka medingwana yohle ya lena go fihlela le lehono. Bjale na nka nama ka kgopelwa ke lena maele, lena setšhaba sa Israele? Nna, Morena, Mong wa bohle, ke ikana ke le Modimo yo a phelago, gore maele nka se a kgopelwe ke lena.

32 Le re: ‘Re nyaka go etša ditšhaba tše dingwe, ra swana le batho ba ba dulago dinageng tše dingwe ba khunamelago dikota le maswika.’ Eupša se le se naganago se ka se direge.”

33 “Nna, Morena, Mong wa bohle, ke ikana ke le Modimo yo a phelago, gore ke tla ba kgoši ya lena ka maatla a ka a magolo le bonatla ge ke se sa le galefetše.

34 Ka maatla a ka a magolo le bonatla ke tla le ntšha ditšhabeng ka le kgoboketša dinageng tše le šwalalanyeditšwego go tšona ke se sa le galefetše.

35 Ke tla le tliša Lešokeng la Ditšhaba, gomme moo ka le ahlola ke lebane le lena.

36 Ke tla le ahlola bjalo ka ge ke ile ka ahlola borakgolokhukhu ba lena lešokeng la Egepeta.” O realo, Morena, Mong wa bohle.

37 “Ke tla le hlokomela bjalo ka modiša ge a hlokomela mohlape wa gagwe, ka dira gore le botegele kgwerano.

38 Bao ba ganago go bušwa ke nna le ba go mphošetša ke tla ba tloša mo go lena. Ke tla ba ntšha dinageng tše ba falaletšego go tšona, fela nageng ya Israele gona ba ka se boele. Ke gona le tlago lemoga gore Morena ke nna.”

39 Morena, Mong wa bohle, o re: “Bjale ge, lena setšhaba sa Israele, ka moka ga lena le ka no tšwela pele la khunamela medingwana ya lena! Ge le sa ntheeletše, le tla nkgopola ka morago, la se sa nnyatša ka dikabelo tša lena le medingwana ya lena.

40 Gona kua nageng ya lena, thabeng ya ka ye kgethwa, thabeng ye e phagamego ya Israele, ke mo le tlago nkhunamela gona, lena setšhaba sohle sa Israele. Le tla be le nkgahla mme ke tla nyaka gore le ntlišetše dihlabelo le dikabelo tša lena tše dibotsebotse, gotee le dimpho tša lena tše dikgethwa.

41 Mohla ke le ntšha ditšhabeng ke le kgoboketša dinageng tše le šwalalanyeditšwego go tšona, ke tla le amogela bjalo ka ge nke le monkgo wo mobose, ka ipontšha ke le mokgethwa gare ge lena ditšhaba di ntebeletše.

42 Mohla ke le bušetša nageng ya Israele, nageng ye ke ikannego go e fa borakgolokhukhu ba lena, ke mo le tlago lemoga gore ke nna Morena.

43 Moo le tla gopola maitshwaro ale a lena le ditiro tšohle tše le itšhilafaditšego ka tšona. Le tla inyatša ka baka la tšohle tše mpe tše le dirilego.

44 Mohla ke le swara ka mo go lebanego tlhomphego ya ka, e sego maitshwaro a lena a mabe le ditiro tša lena tše kgopo, ke mo lena, setšhaba sa Israele, le tlago lemoga gore ke nna Morena.” O realo, Morena, Mong wa bohle.

21

1 Morena a ntaela a re:

2 “Wena motho wa nama, lebelela borwa, o bolele o lebeletše gona, o porofete sethokgwa sa ka borwa bja naga.

3 O botše sethokgwa seo sa ka borwa bja naga gore se kwe se Morena a se bolelago. Morena, Mong wa bohle, o re: Bonang! Ke gotša mollo ka gare ga gago wo o tlago tšhuma sehlare se sengwe le se sengwe se se lego mo go wena, se setala le sa go oma. Ga go se se kago tima kgabo ya wona ye e laumago. O tla babola bohle go tloga ka borwa go fihla ka leboa.

4 Bohle ba tla bona gore o goditšwe ke nna, Morena, gomme o ka se tingwe ke motho.”

5 Eupša nna ka re: “Morena, Mong wa bohle, batho ba lla ka la gore ka mehla ke bolela ka dika.”

6 Morena a ntaela a re:

7 “Wena motho wa nama, kgala Jerusalema. Kgalema mafelo ao batho ba khunamelago medimo ya diswantšho go ona. O porofete naga ya Israele

8 o e botše gore nna, Morena, ke re: Ke a go lwantšha. Ke tla khwamola tšhoša ya ka ka le gagara ka moka, baloki le bakgopo.

9 Ke tla hlaba batho bohle ka tšhoša ya ka, go tloga ka borwa go fihla ka leboa.

10 Bohle ba tla tseba gore nna, Morena, ke khwamotše tšhoša ya ka, le gore nka se sa e khwamela.

11 “Wena motho wa nama, golola mo nkego o hlomoga pelo. Gotla gabohloko o le mo o tlago bonwa ke batho.

12 Ge ba go botšiša gore na o golola ka baka la eng, o ba botše gore ke ka baka la taba tše o di kwelego. E tla re ge di hlaga, bohle ba kgaoga matswalo, ba repha matsogo, ba nolega moko, ba ba ba itlhapologela ka baka la letšhogo. Nako e tlile; e šetše e fihlile.” O realo, Morena, Mong wa bohle.

13 Morena a ntaela a re:

14 “Wena motho wa nama, porofeta o re Morena o re: Tšhoša! Tšhoša e looditšwe ya phadimišwa!

15 “E looleditšwe go kgebetla batho; e phadimišeditšwe go benya boka legadima. Go ka se be le lethabo, gobane setšhaba sa ka se ntlhokomologile ge ke se kgala le ge ke se otla.

16 Tšhoša e gare e a phadimišwa, e lokišetšwa go šomišwa. E a lootšwa ya phadimišwa, e tla fiwa mmolai ka seatleng.

17 Lla, o golole, wena motho wa nama; tšhoša ye e lebile tšhaba sa ka le baetapele ba Israele. Ba tlilo bolawa gotee le tšhaba sa ka. Ka gona, rwalang megono!

18 Ke leka setšhaba sa ka, gomme ge ba ka hlokomologa kotlo ya ka, dilo tše ka moka di tla ba hlagela.

19 “Bjale, wena motho wa nama, porofeta. Bethantšha diatla gore tšhoša e hlabe leboelela. Ke tšhoša ye e bolayago, tšhoša ye e kgebetlago, ye e šiišago e etšwa ka mathoko ohle.

20 E nola setšhaba sa ka moko, ya se thekesediša ka letšhogo. Ke tla hlasela motse wa bona ka tšhoša ye e bekenyago boka legadima, ye e looleditšwego polao.

21 Hlabela ka go la go ja le go la nngele, wena tšhoša ye bogale, hlabela ka mathoko ohle.

22 Le nna ke tla bethantšha diatla, mme kgalefo ya ka ya kokobela. Ke realo, nna, Morena.”

23 Morena a ntaela a re:

24 “Wena motho wa nama, swaya ditsela tše pedi tšeo kgoši ya Babilonia e kago tšea ka tšona, e tla be e swere tšhoša. Tsela tšeo ka dipedi di tloge nageng e tee. O bee maswao moo di aroganago gona.

25 O beele kgoši yeo leswao tseleng e tee yeo e ka mo išago motseng wa Baamone wa Raba, o tla be a swere tšhoša; ye nngwe o e swaye gore e mo iše nageng ya Juda, motseng wa Jerusalema wo o ageleditšwego ka morako.

26 Kgoši ya Babilonia e eme mathomong a mo ditsela tšeo di aroganago gona gore a laole. O šikinya mesebe ka kgotlopong, o kgopela maele go medimo ya gagwe ya diswantšho, o lekola sebete sa seruiwa sa sedimo.

27 Ka seatla sa la go ja o swara mosebe wo o swailwego. Wona o mo laetša gore a yo bea dithubamerako, a laele madira go hlasela, a hlabe mokgoši wa ntwa, a bee dithubamerako masorong, a kgobele mokgobo wa mobu go dikanetša motse, a age le dithala tša go o hlola.

28 Batho ba Jerusalema ba tla gopola gore go laola moo ke ga bofora, ka gobane ba ikanne gore ba tla botegela Babilonia. Eupša ka go hlasela Jerusalema o tla ba gopotša molato wa bona mme a ba thopa.

29 Ka gona, nna, Morena, Mong wa bohle, ke re: Ka ge le nkgopoditše melato ya lena ka go pepentšha gore le gana go bušwa ke nna, le ka go tšweletša dibe tša lena nyanyeng ka tšohle tše le di dirago, ka ge le ikgopoditše nna ka tsela ye, le tla thopša.

30 “Hee, wena mmuši wa Israele, moilabokgethwa, rabokgopo towe, letšatši la gago le fihlile, yona nako ya mafelelo ya go otlwa ga gago.

31 Nna, Morena, Mong wa bohle, ke re: Rola kuane ya gago, o role le mphapahlogo! Go ka se sa ba bjalo ka pele: Banyatšegi ba tla hlompšha, bahlomphegi ba nyatšwa.

32 Lešope! Lešope! Ee, motse wo ke tla o dira lešope. La mohuta wo ga se la ka la bonwa. Eupša mohla go etla mmuši yo o mo lebanego ke tla mo fa wona.”

33 “Wena motho wa nama, porofeta o re Morena, Mong wa bohle, o bolela ka Baamone ba ba rogago Israele o re: “ ‘Tšhoša, tšhoša e khwamoletšwe go gagara; e looleditšwe go bolaya le go bekenya bjalo ka legadima.

34 “ ‘Dipono tšeo le di bonago ke tša maaka, le go laola ga lena ke ga bofora. Le ba babe ebile le bakgopo. Letšatši la lena le fihlile, le yona nako ya mafelelo ya go otlwa ga lena ga mafelelo. Tšhoša e tla le kgaola melala.

35 “ ‘Khwamela tšhoša segatleng! Ke ya go le ahlola mo le hloletšwego gona, nageng ye le tswaletšwego go yona.

36 Ke tla tšhollela kgalefo ya ka godimo ga lena, ke tla le tšhuma ka mollo wa bogale bja ka. Le gona ke tla le gafela diatleng tša banna ba sehlogo, ditsebi tša polao.

37 Le tla fedišwa ka mollo. Madi a lena a tla tšhollwa nageng ya gabolena, gomme le ka se sa gopolwa ke motho.’ ” O realo Morena.

22

1 Morena a re go nna:

2 “Wena motho wa nama, na o itokišeditše go ahlola motse woo wa go tlala dipolao? Gona o o gopotše tšohle tša go šišimiša tše o bego o di dira.

3 O botše motse woo gore nna, Morena, Mong wa bohle, ke re: Jonna, motse wa go itahla ka go ipolaela batho ba wona, le ka go itšhilafatša ka go itirela medingwana!

4 O ikobetše molato ka go bolaya batho, le gona o itšhilafaditše ka medingwana ye o itiretšego yona yeo. O iphokoleditše matšatši, o fihlile mafelelong a bophelo bja gago. Ke ka baka leo ke lesitšego ditšhaba di go kwera, le dinaga tšohle di go sega.

5 Batho ba kgole le ba kgauswi ba tla go kodutla, wena segoboga, mmameferefere towe!

6 Bona! Baetapele bohle ba Israele ba ba agilego mo go wena ba šomišitše maatla a bona go bolaya batho.

7 Badudi ba gago ga ba hlomphe botatagobona le bommagobona. Ba swara bafaladi gampe, ba gatelela bahlologadi le ditšhiwana.

8 O nyaditše mafelo ao ke khunamelwago go ona, wa nyatša le matšatši a Disabatha tša ka.

9 Badudi ba bangwe ba gago ba seba ba bangwe gore ba bolawe; ba bangwe ba ja didimo mo go khunamelwago medimo ya diswantšho dithabeng, bangwe ba dira tša bohlola.

10 Ba bangwe ba robala le basadi ba botatagobona; bangwe ba gapeletša basadi ba ba bonego kgwedi mme ba tšhilafetše gore ba robale nabo, mme ba itšhilafatše.

11 Ba bangwe ba dira tša maila le basadi ba bangwekabona; bangwe ba tšhilafatša dingwetši tša bona ka ditiro tša dihlong; ba bangwe ba tšhilafatša dikgaetšedi tša bona, e lego barwedi ba botatagobona.

12 Ba bangwe ba rekwa gore ba bolaye batho; bangwe ba adima Baisraelekabona tšhelete ka go e tswadiša, bangwe ba e tswadiša go feta tekanyo; bangwe ba hlalefetša Baisraelekabona ka go ba lefiša go feta tekanyo. Nna ba ntebetše.” O realo, Morena, Mong wa bohle.

13 “Ke bethantšha diatla ke kgotsa poelo ye e fetago tekanyo ye o ikgobokeleditšego yona, le batho ba ba bolailwego ka gare ga gago.

14 Na mohla ke etla go go otla o tla be o sa na le sebete, moko wona o tla be o sa na le wona? Ke realo, nna, Morena, gomme ke tla phetha.

15 Ke tla šwalalanyetša badudi ba gago ditšhabeng, ka ba phatlalatša le dinaga, gomme ke tla go hlatswa go tšhilafala ga gago.

16 Ke tla go nyatša pele ga ditšhaba, moipolai e le wena mong, fela o tla lemoga gore Morena ke nna.”

17 Morena a re go nna:

18 “Wena motho wa nama, setšhaba sa Israele ga se nkhole ka selo. Ba swana le tshipi ye e lahlilwego, e lego mphiri le thini le tshipi le morodi, dilo tše di šetšego ge go hlwekišwa silibera moubelong.

19 Ka gona, nna, Morena, Mong wa bohle, ke re go bona: Ka ge le lena le le bjalo, le se na mohola, ke tla le kgoboketša Jerusalema.

20 Bjalo ka ge motho a kgobela silibera le mphiri le tshipi le morodi le thini moubelong, a butšwetša mollo go di tološa, le nna ke tla le kgobela ke befetšwe ebile ke galefile, ka le tsenya ka motseng ka le tološa.

21 Ee, ke tla le kgoboketša ka le butšwetša ka kgalefo ya ka ye e tukago mollo ka le tološa ka motseng.

22 Le tla tološwa kua Jerusalema go swana le silibera ge e tološwa moubelong, mme ke gona le tlago lemoga gore ke nna, Morena, ke tšholotšego kgalefo ya ka godimo ga lena.”

23 Morena a re go nna:

24 “Wena motho wa nama, botša Jerusalema o re: O swana le naga ye e sego ya nelwa ke pula ka ge ke e galefetše.

25 Baetapele ba Jerusalema ba swana le ditau tše di bopago di gagola diphoofolo tše di di bolailego. Ba bolaya batho, ba ba amoga thoto le dilo tše bohlokwa, gomme ka dipolao tšeo tša bona ba hlola bahlologadi ba bantši.

26 Baprista ba gona ba tshela melao ya ka ebile ba nyatša mafelo ao ke khunamelwago go ona. Ga ba kgetholle se sekgethwa go se e sego se sekgethwa. Ga ba rute batho go kgethologanya dilo tše di hlwekilego le tše di sego tša hlweka, le gona ga ba šetše matšatši a Disabatha tša ka. Ka gona ba a nnyatša.

27 Bagolo ba gona ba swana le diphiri tše di gagolago diphoofolo tše di di bolailego. Ba bolaya batho gore ba holege ka thoto tša bona.

28 Baprofeta ba gona ba fihlile dibe tšeo go no swana le batho ba ba kgophago leboto ka motaga. Ba bona dipono tša maaka ba ba ba ba porofetela maaka, ba re ba bolela lentšu la Morena, Mong wa bohle, mola nna, Morena, ke se ka bolela le bona.

29 Badudi ba naga ye ba tšeela batho dilo ka kgang ba ba hlakola. Ba gatelela bahloki le bahlaki, ba tšeela le bafaladi dilo ka kgang, ba ba hlokiša toka.

30 Ke nyakile motho yo a ka thibago morako, yo a ka emago moo go kgerešitšwego gona a šireletša naga gore ke se e fediše, fela ka mo hloka.

31 Ka gona ka tšhollela bogale bja ka godimo ga bona, ka ba fediša ka kgalefo ya ka ye e laumago mollo. Ke ba otletše tše ba di dirilego.” O realo, Morena, Mong wa bohle.

23

1 Morena a re go nna:

2 “Wena motho wa nama, go kile gwa ba le basadi ba babedi, e le barwedi ba mosadi o tee.

3 Mola ba sa dula Egepeta e sa le ba bafsa ba be ba itirile difebe. Gona moo ba be ba swarwa matswele, ba phopholwa ditlhoko e sa le makgarebe.

4 Yo mogolo o be a bitšwa Ohola, mme morathwagwe e le Oholiba. Ka ba nyala ka babedi, mme ba mpelegela barwa le barwedi. Ohola ke Samaria, Oholiba ke Jerusalema.

5 Ohola, le ge e be e le wa ka, o ile a no fela e le sefebe, gomme a duma dinyatsi tša gagwe, e lego Baasiria, bagale

6 ba go apara diaparo tša bohwibidu bja go retela, babušiši le balaodi, ka moka ga bona e le masogana a go bopega, a go namela dipere.

7 Yena e be e le sefebe sa ditswatswa tša masogana a Asiria, gomme a itšhilafatša ka medingwana yohle ya mang le mang yo a bego a mo duma kudu.

8 O ile a se lahle bofebe bjo a bo thomilego kua Egepeta, mola banna ba robala naye e sa le yo mofsa, ba mo phophola ditlhoko tša matswele e sa le lekgarebe, ba mo swara bjalo ka sefebe.

9 Ka gona nna ka mo gafela diatleng tša dinyatsi tša gagwe tša Asiria tše a bego a di duma kudu.

10 Bona ba mo hlobodiša, ba tšea barwa le barwedi ba gagwe, yena ba mmolaya ka tšhoša. A goboga basading ka kotlo ye a otlilwego ka yona.

11 “Oholiba, ngwanabo, le ge a di bone, yena a bela madi le go feta, mme a feba le go fetiša mogolwagwe.

12 Le yena a duma babušiši le balaodi ba Baasiria, bagale ba go apara diaparo tša botšhepi, ba go namela dipere, bohle e le masogana a go bopega.

13 Nna ka mmona a tšhilafetše, ka bona ka babedi ga bona ba swana ka bobe.

14 “Fela Oholiba yena a fetiša mogolwagwe ka bofebe. E be e re ge a bona diswantšho tša banna di setilwe lebotong, tša balaodi ba Bababilonia tše di kwadilwego ka mebala ya bohwibidu bja madi, mathekeng ba itlemile ka mapanta, dihlogong ba rwele dikuane tša botšhepi, e le diswantšho tša Bababilonia bao naga ya bona e bego e le Babilonia,

15

16 ge a di bona fela a ba dume, a rome batseta go bona kua Babilonia.

17 Bababilonia ba tle ba robale naye, mme ba mo tšhilafatše ka bofebe bja bona. Ge a itšhilafaditše ka bona bjalo, ba thome go mo tena.

18 Ge a ntše a sa iphihle gore ke yena sefebe, a apolela mang le mang diaparo, o ile a ntšhišimiša bjalo ka mogolwagwe.

19 A feteletša bofebe bja gagwe ge a ntše a gopola tša mola e sa le yo mofsa, mola e le sefebe nageng ya Epepeta.

20 A duma go robala le dinyatsi tša gagwe tša mešuka ya go lekana le ya dipokolo, tša go kunyakunyetša bjalo ka dipere tša dipoo.”

21 Wena Oholiba, o be o ikgopotša bofebe bjola bja gago bja mola o sa le lekgarebe, mola banna ba go swara matswele, ba go phophola ditlhoko kua Egepeta.

22 “Ka baka leo, wena Oholiba, nna, Morena, Mong wa bohle, ke re: Ke tla hlohleletša dinyatsi tša gago tšela di go tennego, ka di tliša tša go hlasela di etšwa ka mathoko ohle.

23 Ke tla tliša Bababilonia le Bakaldea bohle, le banna ba go tšwa Pekode le Shoa le Koa le Baasiria ka moka. Ke tla kgoboketša babušiši le balaodi bohle bale ba masogana ba go bopega, le bahlankedi le bagale, ka moka e le ba go namela dipere.

24 Ba tla go hlasela ba etšwa leboa, ba etla le madira a mantši le dikoloi tša ntwa, le dikoloi tše dingwe. Ba tla go dikanetša ba swere dithebe le dikotse, ba rwele le dikefa tša ntwa. Ke tla go gafela diatleng tša bona gore ba go otle, gomme ba tla go ahlola ka melao ya segagabobona.

25 Ke tla go galefela, mme ka ba lesa ba go otla ba galefile. Ba tla go ripa nko le ditsebe mme ba bolaya bana ba gago ka tšhoša. Ee, ba tla go amoga barwa le barwedi, ba ba ba go tšhumela thoto.

26 Ba tla go apola diaparo, ba go tšeela le magakabje.

27 Ke tla fediša bononyana le bofebe bja gago bjo bo thomilego kua Egepeta. O ka se sa bo hlolosela goba wa gopola Egepeta.”

28 Morena, Mong wa bohle, o re: “Ke tla go gafela diatleng tša batho bao o ba hloilego gape ba go tenago.

29 Ka ge ba go hloile, ba tla go amoga tšohle tše o di šometšego. Ba tla go tlogela o le fela, wa bonelwa lepono le o bego o gweba ka lona. Bononyana le bofebe bja gago

30 ke bjona bjo bo go hloletšego kotlo ye. O be o le sefebe sa ditšhaba, ebile o itšhilafatša ka medingwana ya bona.

31 O be o sepela mehlaleng ya mogolwago, ka gona ke tla go fa sona senwelo sela sa kotlo ya gagwe gore o se nwe.”

32 Morena, Mong wa bohle, o re: “O tla nwa senwelo sa mogolwago; sona ke se segolo ebile ke sa nkotopu. Bohle ba tla go kodutla ba go kwera; senwelo seo se tletše.

33 Se tla go taga, sa go tlišetša mahlomola, sona senwelo seo sa poifo le tshenyego, senwelo sa Samaria, mogolwago.

34 O tla nwa wa se kgaritlela, gomme ka mangetana a sona wa ingwapa matswele, ka gobane go boletše nna, Morena, Mong wa bohle.”

35 Bjale ge, Morena, Mong wa bohle, o re: “Ka ge o ntebetše mme o mphuraletše, o tla otlelwa bononyana le bofebe bja gago.”

36 Morena a re go nna: “Wena motho wa nama, na o itokišeditše go ahlola Ohola le Oholiba? Gona ba gopotše tša go šišimiša tše ba bego ba di dira.

37 Ba otswitše, ba bolaile batho mme ba kgamathela madi diatleng – ba otswitše le medingwana ya bona, ba ba ba e hlabela bana ba ba mpelegetšego bona ya ba dijo tša yona.

38 Gomme tšeo ga se moka tše ba ntirilego tšona. Ba tšhilafaditše le felo ga ka go gokgethwa, ba ba ba nyatša matšatši a Disabatha tša ka.

39 Ka lona tšatši le ba hlabetšego medingwana ya bona bana ba bona ba tlile felong ga ka go gokgethwa mme ba go nyatša. Ke tšona tše ba di dirilego ka ntlong ye e lego ya ka.

40 “Ntle le tšeo, ba be ba roma batseta go yo bitša banna ba go tšwa kgole, mme banna bao ba tle. Basadi bao ba babedi ba hlape mmele, ba ithakge mahlo ka pilo, ba apare le dikgabišo.

41 Ba dule setulong sa masethesethe, mme mo pele ga sona go bewe tafola ye e lokišeditšwego go jela, ye ba bego ba beile seorelo le makhura a mohlware godimo ga yona, dilo tše ke bego ke ba file tšona.

42 Gwa kwagala lešata la lekoko le le iketlilego, la sehlopha sa banna ba ba tlišitšwego ba etšwa lešokeng. Ba rweša basadi bao maseka matsogong le mefapahlogo ye mebotse dihlogong.

43 Gomme nna ka pelong ka re etse mosadi yo wa go hlagatšwa ke bootswa ba mo febiša.

44 Ba be ba robala naye. Ba be ba robala le basadi bao ba difebe, Ohola le Oholiba, bjalo ka banna ge ba robala le sefebe.

45 Banna ba go loka bona ba tla ba bona molato wa bootswa le wa go bolaya batho, ka gobane ke diotswa le gona ba kgamathetše madi diatleng.”

46 Morena, Mong wa bohle, o re: “Tlišang lekoko le tle le ba tšhošetše le be le ba hlakole.

47 Lekoko leo a le ba bolaye ka maswika, le ba gagare ka ditšhoša, le ba bolaele barwa le barwedi, le be le ba tšhumele dintlo.

48 Ke ka mo ke tlago fediša bofebe mo nageng, e le go kgala basadi bohle gore ba se febe ba etša bona.

49 Gomme lena basadi ba babedi le tla otlelwa bofebe bja lena, le sebe sa lena sa go khunamela medingwana ya lena. Ke mo le tlago lemoga gore ke nna Morena, Mong wa bohle.”

24

1 Ya re ka letšatši la lesome la kgwedi ya lesome ya ngwaga wa senyane wa ge re le mathopša Morena a re go nna:

2 “Wena motho wa nama, ngwala gore lehono ke letšatši la bokae kgweding, ka gobane le ke letšatši leo ka lona kgoši ya Babilonia e thomago go dikanetša Jerusalema.

3 O botše setšhaba seo sa dingangele seswantšho, o se botše gore nna, Morena, Mong wa bohle, ke re: Bea pitša sebešong.

4 O segelele digoba tšohle tše dibotse – tša dirope le tša matsogo – o e tlaleletše ka mašetla a mabotse.

5 O kgabelele nama ye botsebotse ya dihuswane; o bešeletše pitša kudu ka dikgong. O apee nama, o e kgabakgabiše le mašetla.”

6 Morena, Mong wa bohle, o re: “Wo madimabe ke motse woo wa go tlala dipolao! O swana le pitša ye e rusitšego ye e sa tlogego ruse. Ntšha nama pitšeng, segoba ka se tee ka se tee o sa di kgetholle.

7 Go kile gwa bolawa batho moo motseng, eupša madi a se tšhollelwe fase moo a bego a ka khupetšwa ka mobu; a ile a tšhollelwa letlapeng.

8 Ke a tšholotše moo gore a se khupetšege, gore ke tle ke a lefeletše ke galefile.”

9 Ka gona Morena, Mong wa bohle, o re: “Motse wo madimabe ke woo wa go tlala dipolao! Le nna ke tla bešeletša mollo kudu ka dikgong.

10 Oketša dikgong, o bešeletše mollo, o butšwiše nama pherephere, moro o be o felele, le marapo a swe.

11 Bjale bea pitša yela ya go se be le selo magaleng, gore e fiše tšhiritšhiri mo tshipi ya yona e tlago hwibila, mme mešidi le ruse ka gare tša lorela,

12 le ge ruse yeo e ka se tloge ka moka moo kgabong ya mollo.

13 Wena Jerusalema, mediro ya gago ya bofebe e go tšhilafaditše. Le ge ke lekile go go hlwekiša, o no šala o sa tšhilafetše. O ka se hlweke gape go fihlela ke go gakalela ka kgalefo ya ka.

14 Ke realo, nna, Morena. Bjale nako ya gore ke go otle e fihlile. Nka se hlokomologe dibe tša gago, goba ka go šokela, le ge e le go go gaugela. O tla ahlolwa go ya ka maitshwaro a gago le ka tše o di dirilego.” O realo, Morena, Mong wa bohle.

15 Morena a re go nna:

16 “Wena motho wa nama, ka bonakwana ke ya go go amoga motho yo o mo ratago kudu; fela o se ke wa mo ilela goba wa mo llela, goba wa sekiša meokgo.

17 O fegelelwe teng; o se ilele mohu; o dule o rwele kuane le dieta. O se ipipe maledu goba wa ja nama ya mogoga.”

18 Ke be ke tsogile ke botša batho molaetša woo. Mantšiboa a lona tšatši leo mosadi wa ka a hlokafala, gomme ka le le latelago ka dira ka moo ke bego ke laetšwe ka gona.

19 Batho ba mpotšiša ba re: “Nke o re botše gore tše o di dirago tše rena di re ruta eng.”

20 Ka gona ka re go bona: “Morena o boletše le nna a ntaela

21 gore ke le botše, lena setšhaba sa Israele, gore yena Morena, Mong wa bohle, o re: ‘Ke kgauswi le go tšhilafatša felo ga ka mo gokgethwa – sona sebo se le ikgantšhago ka sona, se le ratago go se boga le go se etela. Gomme barwa le barwedi ba lena ba le ba tlogetšego morago Jerusalema ba tla bolawa ka tšhoša.’

22 Ke gona le tlago dira se ke se dirilego. Le ka se ipipe maledu goba la ja nama ya mogoga.

23 Le tla dula le rwele dikuane le dieta, ebile le ka se ilele goba la lla. Le tla otišwa ke go otlelwa dibe tša lena mme la balabala le le mmogo.

24 Ke mo nna, Hesekiele, ke tlago ba sešupo go lena; le tla dira tšohle tše ke di dirilego. Morena o re mohla tšeo di direga le tla lemoga gore ke yena Morena, Mong wa bohle.”

25 Morena a re: “Gomme wena motho wa nama, ke yo ba amoga sebo seo sa bona se se ba kgahlago mme ba ikgantšhago ka sona, se ba ratago go se bogela le go se etela. Ke tla ba ka ba amoga le barwa le barwedi ba bona.

26 Mohla ke dira seo mothotsoko yo a tla bego a phonyokgile o tla tla a go anegela taba tšeo.

27 Lona tšatšing leo o tla rarologelwa ke polelo, mme wa bolela le yena. O tla bolela, wa se sa homola. Ke ka moo o tlago ba sešupo go bona, gomme ba tla lemoga gore Morena ke nna.”

25

1 Morena a re go nna:

2 “Wena motho wa nama, lebelela go Baamone o ba porofete.

3 O ba botše gore ba theeletše tše nna, Morena, Mong wa bohle, ke di bolelago ke re: Le be le re: ‘Swine!’ mola felo ga ka mo gokgethwa go tšhilafatšwa, le mola naga ya Israele e senywa, le mola batho ba Juda ba išwa bothopša.

4 Ka gona, ke tla le gafela dikgoro tša leganateng la ka bohlabela ba le fenya. Ba tla hloma mešaša ya bona nageng ya lena mme ba dula gona. Ba tla ja dikenywa tša lena, ba nwa le maswi a lena.

5 Motse wa Raba ke tla o fetoša mafulo a dikamela, naga ya Amone ka e fetoša meraka ya dihuswane. Ke mo le tlago lemoga gore Morena ke nna.

6 “Morena, Mong wa bohle, o re: Le be le phaphatha diatla, le bina le thabile, le nyatša naga ya Israele.

7 Ka gona, ke tla le otla, ka le gafela diatleng tša ditšhaba tše dingwe, mme tšona tša le hlakola. Ke tla le fediša la se sa ba setšhaba, le naga ya lena ya se sa ba gona. Ke mo le tlago lemoga gore Morena ke nna.”

8 Morena, Mong wa bohle, o re: “Ka ge Bamoaba ba rile batho ba Juda ba swana le ditšhaba tše dingwe ka moka,

9 ke tla lesa metse ye e šireletšago mollwane wa Moaba e hlaselwa, ke ra le yona metse yela ye mebotsebotse ya naga yeo, e lego Bethe-Jeshimote, Baale-Meone le Kiriathaime.

10 Ke tla gafela Bamoaba le Baamone go dikgoro tša leganateng la ka bohlabela tša ba fenya, gore Bamoaba ba se sa gopolwa ke ditšhaba.

11 Ke tla otla Bamoaba, gomme ba tla lemoga gore Morena ke nna.”

12 Morena, Mong wa bohle, o re: “Baedomo ba itefeleditše gasehlogo ka batho ba naga ya Juda, gomme tefeletšo yeo e obetše Baedomo molato wo mogolo.

13 Ka gona nna, Morena, Mong wa bohle, ke re ke tla otla naga ya Edomo, ka bolaya batho ba gona le diphoofolo. Ke tla fetoša naga yeo leganata, go tloga motseng wa Temane go yo fihla go wa Dedane, gomme batho ba gona ba tla bolawa ka tšhoša.

14 Baisraele, setšhaba sa ka, ba tla ntefeletša ka Baedomo, gomme ba dira gore Baedomo ba kwe bogale bja ka le kgalefo. Baedomo ba tla tseba gore go itefeletša ga ka go bjang.” O realo, Morena, Mong wa bohle.

15 Morena, Mong wa bohle, o re: “Bafilista, ka ge ba hloile manaba a bona, ba itefeleditše gasehlogo ka ona, mme ba a fediša ka baka la metsoto ya bona ya kgale.

16 Ka gona nna, Morena, Mong wa bohle, ke re ke tla otla Bafilista, ka fediša Bakreta bao. Ke tla fediša le mašaledi a bona a a agilego lebopong la lewatle.

17 Ke tla itefeletša kudu ka bona, ka ba otla ke galefile. Ge ke itefeletša bjalo ke mo ba tlago lemoga gore ke nna Morena.”

26

1 Ka letšatši la pele la kgwedi ya ngwaga wa lesome le motšo o tee wa ge re le mathopša, Morena a re go nna:

2 “Wena motho wa nama, batho ba Tirose ba thabetše go wa ga motse wa Jerusalema ba re: ‘O swinegile! Motse wo go thwego ke Lesoro la Ditšhaba o thubilwe! Gomme rena re tla o ema legato. Ka ge bjale o fetošitšwe marope, go tla atlega rena.’

3 “Bjale ge, nna, Morena, Mong wa bohle, ke re: Theeletša! Ke a go lwantšha, wena Tirose. Ke tla tliša ditšhaba tše dintši tša go hlasela bjalo ka lewatle ge le hlatša maphoto a lona.

4 Ba tla kgereša merako ya gago, ba phušola le dibo tša gago. Ke moka ke tla gogola thogorogo ya gago ka šadiša fela letlapa.

5 Barei ba dihlapi ba tla anega malokwa a bona godimo ga lona, gona moo le metšego gona ka lewatleng, ka ge go boletše nna, Morena, Mong wa bohle. Ditšhaba di tla hlakola Tirose,

6 gomme ka ditšhoša tša bona ba bolaya bao ba dulago metseng ya yona ya kua nagengkgolo. Ke mo badudi ba Tirose ba tlago lemoga gore Morena ke nna.”

7 Morena, Mong wa bohle, o re: “Ke tlilo tliša kgoši ya dikgoši, Kgoši Nebukadnesare wa Babilonia, gore a hlasele Tirose. O tla tla a etšwa leboa ka madira a mantši, le dipere le dikoloi tša ntwa le banamedi ba dipere.

8 Bao ba agilego metseng ya nagengkgolo ba tla bolawa ka tšhoša. Manaba a tla aga dithala tša go go hlola, a kgobela mokgobo wa mobu go go dikanetša, a go dikanetša a swere dikotse.

9 Ba tla kgereša merako ya gago ka dithubamorako, ba phušola le dibo tša gago ka ditshipi.

10 Dipere tša Kgoši Nebukadnesare e tla be e le tše dintši mo di tlago go khupetša ka marole a di a tupišago. Lešata la banamedi ba dipere, le la maotwana, le la dikoloi tša ntwa le tla šikinya merako ya gago ge Nebukadnesare a tsena ka dikgoro tša gago, bjalo ka banna ba ba tsenago motseng wo o kgerešeditšwego merako.

11 Dipere tša gagwe di tla kiba mebileng ka ditlhako. Bahlabani ba gagwe ba tla bolaya badudi ba gago ka tšhoša. Dikokwane tša gago tše dikgolo di tla wišwa.

12 Manaba a gago a tla go hula lehumo a go thopela le thoto ya kgwebo ya gago. Ba tla kgereša merako ya gago, ba thuba le dintlo tša gago tša mathedithedi. Ba tla lahlela maswika a gago le dikota le thogorogo ka lewatleng.

13 Ke tla kgaotša dikoša tša gago, ka homotša le modumo wa harepa tša gago.

14 Ke tla šadiša fela letlapa leo bareadihlapi ba tlago anega malokwa a bona go lona. Motse woo o ka se tsoge o tsošološitšwe, ka ge go boletše nna, Morena, Mong wa bohle.”

15 Morena, Mong wa bohle, o re go Tirose: “Mohla o fenywa, batho ba ba dulago lebopong la lewatle ba tla thothomela ka letšhogo ge ba ekwa metsetlo ya ba ba gobaditšwego, ge badudi ba gago ba gagarwa.

16 Magoši ohle a ditšhaba tše di agilego lewatleng a tla theoga ditulong tša ona tša bogoši. Ba tla apola diaparo tša bogoši le diaparo tša bona tša mebalabala, ba dula fase ba thothomela. Ba tla tšhoga mo ba tlago ba ba thothomela motšhaotšhele.

17 Ba tla opela sefela sa go llela Tirose ba re: “O ripitlilwe bjang, wena motsesetuma, o agilwego lewatleng! O iketše. Baagi bohle ba lewatleng ba be ba go tšhaba, wena le badudi ba gago. Le be le ba tšhoša bohle ba ba agilego lewatleng.

18 “Bjale ge, lehono o wele, dihlakahlaka di a thothomela, le badudi ba tšona ba tšhošitšwe ke pheletšo ya gago.”

19 Morena, Mong wa bohle, o re: “Ke tla go fetoša marope, wa etša motse wo o ngadilwego. Ke tla go ribegetša ka lefula la phamphamadiba.

20 Ke tla go theošetša kua fase gotee le bao ba theogelago bodulabahu, wa yo dula le bale ba phetšego mehleng ya kgale. Ka go dudiša lefaseng la ka tlase, mašopeng a go ya go ile, gotee le ba ba theogetšego bodulabahu. Ge go le bjalo o ka se sa dulwa ke motho wa ba lefaseng la ba ba phelago.

21 O tla ba motse wo o tšhošago batho, ya napa ya ba bofelo bja gago. Le ge batho ba ka go nyaka, ba ka se tsoge ba go bone.” O realo, Morena, Mong wa bohle.

27

1 Morena a re go nna:

2 “Wena motho wa nama, opela sefela sa go llela Tirose,

3 motse wo o agilwego lebopong la lewatle mme o gwebago le ditšhaba tše dintši tše di agilego mabopong a lewatle. O o botše gore Morena, Mong wa bohle, o re: “Wena Tirose, o be o ikgantšha, o re o leselawatle la botse bjo bo phethegilego.

4 Mellwane ya gago e be e fihla kgole ka gare ga mawatle. Ba ba go agilego ba go thakgile kudu.

5 Ba go hlomile ka dikota tša mophaene wa thaba ya Hermone, le ka pinagare ya mosedere wa Lebanone.

6 Ka meeike ya Bashane ba go direla mahuduo. Ba go direla lebato ka mosaeprese wa Saeprose, ba le manega ka nakatlou.

7 Seila ya gago e be e le ya lešela, lešela le boletiana la mebalabala la go tšwa Egepeta, mme e le yona boitsebišo bja gago. Tlhaka ya mathudi a gago e be e le ya lešela la mmala wa botala bja leratadima, le wa bohwibidu bja moretele la go tšwa lebopong la Elisha.

8 Basepetšamaselawatle ba gago e be e le ba go tšwa motseng wa Sidone le wa Arbade. Bakgoni ba gago e be e le bašikalemaselawatle.

9 Balokišamaselawatle ba gago e be e le bakgoni ba go tšwa Biblose. Bašikalemaselawatle ba go tšwa maselawatleng ohle ba be ba etla go wena go rekišetšana le wena.

10 “Bahlabani ba go tšwa Persia le Lidia le Libia ba be ba go hlabanela, bohle e le bagale. Ba be ba fega dikotse le dikuane tša bona ka mešašeng ya gago. Ke bona banna ba ba go tlišeditšego setumo.

11 Bahlabani ba go tšwa Arbade le Geleke e be e le bona baleti ba merako ya gago ka gohle, gomme banna ba go tšwa Gamade bona ba leta dibo tša gago. Ba be ba fega dikotse tša bona go dikologa merako ya gago. Ke bona ba go tlaleletša bothakga bja gago.

12 “Badudi ba Tarshishe ba be ba gweba le wena ba bona lehumo la gago le lentši. Ba be ba reka phahlo ya gago ka silibera le ka tshipi le ka thini le ka morodi.

13 Badudi ba Gerike le ba Tubale le ba Mesheke ba be ba gweba le wena; ba reka diphahlo tša gago ka makgoba le ka dibjana tša mphiri.

14 O be o rekiša phahlo tša gago ka dipere tša go goga, le ka tša ntwa, le ka dimeila tša Bethe-Togarma.

15 Batho ba Rodose ba be ba rekelana le wena; batho ba dinageng tša lebopo la lewatle tše dintši le bona ba be ba rekelana le wena, mme ba go lefa ka manaka a ditlou, le dikota tša mohlare wa eponi.

16 Baedomo ba be ba rekišetšana le wena ka ge o be o na le diphahlo tše dintši. Ba be ba di lefa ka magakabje a mahwibidu, le ka mašela a bohwibidu bja moretele le a mebalabala, le a boletiana, le ka magakabje a mmala wo moso, le a bohwibidu bja mohuta wo mongwe.

17 Batho ba Juda le ba naga ya Israele ba be ba rekišetšana le wena. Ba reka diphahlo tša gago ka mabele a go tšwa Minite, le ka leotša, le ka todi, le ka makhura a mohlware, le ka dihlare.

18 Batho ba Damaskose ba be ba rekišetšana le wena ka ge o be o na le diphahlo tše dintši tša mehutahuta. Ba be ba di lefela ka beine ya go tšwa Helbone le ka boya bja dinku bja go tšwa Tsahare.

19 Batho ba Dedane le ba Jabane ba be ba rekišetšana le wena. Ba reka diphahlo tša gago ka tshipi ye e tološitšwego ya go tšwa Usale, le ka dinoko.

20 Batho ba Dedane ba be ba reka diphahlo tša gago ka mašela a go saletša.

21 Baarabia le mantona ohle a naga ya Kedara ba be ba gweba le wena ka dikwana le dikgapa le dipudi.

22 Babapatši ba Sheba le ba Rama ba be ba reka diphahlo tša gago ka dinoko tše dibosebose tša mehutahuta, le ka magakabje a mehutahuta, le ka gauta.

23 Ba motse wa Harane, le wa Kane, le wa Edene, le babapatši ba Sheba, le ba motse wa Ashure le wa Kilmade – ka moka ba be ba rekelana nago.

24 Ba be ba go rekišetša diaparo tša botšhepi, le dipurapura tša mmala wa bohwibidu bja moretele le tša mebalabala, le magogwa a mebalabala, le dithapo tše di logilwego gabotse.

25 “Diphahlo tša gago di be di rwalwa ka maselawatle a magolo. “O be o le bjalo ka leselawatle le le tletšego diphahlo ka gare ga lewatle mme le imelwa.

26 E be e re ge basepetšamaselawatle ba gago ba go išitše ka gare ga phamphamadiba, ledimo la bohlabela le go robaganye o le kgole le naga.

27 Lehumo la gago, le diphahlo tša gago tšohle, le bašikalemaselawatle bohle, le balokišamaselawatle ba gago, le babapatši ba gago, le bagale ba gago, le banamedi ba gago bohle ba ile ba sobelela ka lewatleng ge leselawatle la gago le robega.

28 Mekgoši ya bašikalemaselawatle ba ba kgangwago ke meetse ya thothomediša naga.

29 “Basepetšamaselawatle bohle ba tlogetše maselawatle a bona, le bašikalemaselawatle bohle ba eme lebopong.

30 Ba a gotla, ba go llela gabohloko, ba itšhela ka marole dihlogong, ba pshikologa le meloreng.

31 Ba ipoola dihlogo ka baka la gago, mme ba apara tša go ilela. Pelo tša bona di kwa bohloko ge ba go llela ba hlomogile.

32 Ba go opelela sefela sa mahloko ba re: ‘Ke mang wa go swana le Tirose, Tirose ye bjale e ikhomoletšego ka lewatleng?

33 Mola diphahlo tša gago di eya mošamawatle o be o khoriša ditšhabatšhaba. Magoši a be a humišwa ka humo la gago le lentši le ka diphahlo tša gago.

34 Bjale o robagantšwe ke lewatle; o sobeletše ka bodibeng bja lona. Diphahlo tša gago le banamedi bohle ba ba bego ba le ka leselawatleng ba sobeletše nago.’

35 “Bohle ba ba agilego lebopong la lewatle ba tšhošitšwe ke tše di go hlagetšego. Le magoši a bona a tšhogile, gomme mahlong a bona go bonala poifo fela.

36 Babapatši ba go tšwa ditšhabeng ba go kgotsa ka molodi, batho ba a tšhoga ge ba go bona. Ke gona ge o ile.”

28

1 Morena a re go nna:

2 “Wena motho wa nama, botša mmuši wa Tirose gore nna, Morena, Mong wa bohle, ke re go yena: Ka boikgantšho bja gago o itshema modimo. O re o dutše setulong sa bogoši go etša modimo, o dikaneditšwe ke mawatle. Le ge o ka itshema modimo, o motho wa nama, ga o modimo.

3 O bona nke o phala Daniele ka bohlale, le gona ga go sephiri se o ka se fihlelwago.

4 O ikhumišitše ka bohlale bja gago le tlhaologanyo, wa ikgobelela gauta le silibera ka polokelong ya gago.

5 Ka ge o hlalefetše kgwebo kudu o ikokeleditše lehumo, mme lona le go hloletše boikgantšho.

6 “Bjale ge, nna, Morena, Mong wa bohle, ke re: Ka gobane o itshema modimo,

7 ke tlilo go tlišetša batho ba šele ba go hlasela, setšhaba se sehlogo go feta tše dingwe ka moka. Ba tla go lobiša tšohle tše dibotse tše o ikhweleditšego tšona ka bohlale bja gago, ba go senyetša le bothakga bja gago.

8 Ba tla go bolaya gasehlogo ka garegare ga lewatle, wa theogela bodulabahu.

9 Na mohla o lebana le babolai ba gago o tla no itshema modimo? Ge o le ka diatleng tša babolai ba gago o tla no be o le motho wa nama, e sego modimo.

10 O tla hwa bjalo ka mpša diatleng tša bašele, gobane go boletše nna, Morena, Mong wa bohle.”

11 Morena a re go nna:

12 “Wena motho wa nama, opela sefela sa go llela kgoši ya Tirose. O mmotše gore Morena, Mong wa bohle, o re: O kile wa ba seka sa bothakga, o le yo bohlale ebile o le yo botse kudu!

13 O be o dula Edene, serapeng sa Modimo, o apara magakabje a mehutahuta: dirubi le ditopase le ditaamane le diberile le dikarneliene le dijaspere le disafire le diemerale le digarneta. Mangina le dikgabišo tša diaparo tša gago e be e le tša gauta. Di be di diretšwe wena ka tšatši lela o belegwa.

14 Ke ile ka bea mokerubi yo a phuroletšego diphego moo gore a go lete. O be o dula thabeng ya ka ye kgethwa, gomme o sepela gare ga magakabje a a phadimago.

15 Boitshwaro bja gago e bile bjo bo se nago bosodi go tloga mohla wola o belegwa go fihlela ge o thoma go dira tše kgopo.

16 Kgwebo ya gago ye kgolo e ile ya go hlolela swele, gomme wa dira dibe. Ka gona nna ka go raka thabeng ya ka ye kgethwa, ka ge o be o le motho yo a tšhilafetšego, gomme mokerubi yo a bego a go leta a go raka magakabjeng ale a go phadima.

17 O be o ikgogomoša ka botse bja gago, gomme setumo sa gago se go diriša tša bošilo. Ka baka leo ke go kgoromeleditše fase, ka go dira segoboga pele ga magoši a mangwe.

18 O dirile dibe tše dintši, wa ba wa hlalefetša batho kudu mo kgwebong ya gago, mme wa tšhilafatša mafelo a gago a thapelo. Ka gona nna ka hlola mollo ka motseng wa gago, mme wona wa fiša motse lorelore. Bohle ba ba lebelelago motse woo ba bona ka mo ke o fetošitšego molora.

19 Ditšhaba tšohle tše di ilego tša go tseba di a go kgotsa, o tšhoša batho ba ba go bonago. Ke gona ge o ile.”

20 Morena a re go nna:

21 “Wena motho wa nama, kgala motse wa Sidone, o o porofete.

22 Botša batho ba gona gore nna, Morena, Mong wa bohle, ke re: Ke lwa le wena, Sidone; batho ba tla ntheta ba le ka gare ga gago. Ba tla lemoga gore ke nna Morena mola ke otla badudi ba gago, le mola ke ba bontšha gore ke nna yo mokgethwa.

23 Ke tla go romeletša leuba la bolwetši. O tla hlaselwa ka mathoko ohle, gomme badudi ba gago ba bolawa, ka ediša madi mekgotheng ya gago. Ke gona o tlago lemoga gore Morena ke nna.”

24 Morena o re: “Ga go le setšhaba se tee sa tše di bapetšego le Israele se se bego se e nyefola se se tla hlwago se sa e hlaba go etša meetlwa le ditshehlo; gomme ba tla lemoga gore Morena, Mong wa bohle, ke nna.”

25 Morena, Mong wa bohle, o re: “Ke tla buša setšhaba sa Israele ditšhabeng tšela ke bego ke se šwalalanyeditše go tšona, gomme ke tla ba bontšha gore ke nna yo mokgethwa ditšhaba di ntebeletše. Ke mo ba tlago dula nageng ya bona ye ke e filego mohlanka wa ka, Jakobo.

26 Ba tla dula gona ba bolokegile. Ba tla ikagela dintlo, ba ipšalela merara. Ke tla otla baagišani bohle ba bona bao ba bego ba ba kwera, gomme Baisraele ba tla bolokega. Ke mo ba tlago lemoga gore ke nna Morena, Modimo wa bona.”

29

1 Ka letšatši la lesome le metšo ye mebedi la kgwedi ya lesome ya ngwaga wa lesome wa ge re le mathopša Morena a re go nna:

2 “Wena motho wa nama, kgala kgoši ya Egepeta. O mo porofete, yena le naga ya Egepeta ka moka.

3 O mmotše gore nna, Morena, Mong wa bohle, ke re: Ke lwa le wena, kgoši ya Egepeta, kwenakgolo towe, o patlamago ka nokeng ya Naele, o ipotšago o re: ‘Noka ya Naele ke ya ka, ke itlholetše yona.’

4 Ke tla go tsenya kgwega ka mohlagareng ka ba ka dira gore dihlapi tše di lego ka nokeng ya gago di go kgomarele legapi. Ke moka ka go goga ka go ntšha ka nokeng ya Naele o kgomaretšwe legapi ke dihlapi ka moka.

5 Ke tla go lahlela lešokeng gotee le tšona dihlapi tšeo. O tla rapalala moo ntle wa se phuthwe wa bolokwa. Setopo sa gago ke tla se fa dibata le manong gore di se je.

6 Ke mo badudi bohle ba Egepeta ba tlago lemoga gore Morena ke nna. “Lena Baegepeta, le be le swana le lehlotlo la lehlaka mo go setšhaba sa Israele.

7 E be e re ge ba ithekga ka lena, le pharoge, le ba hlabe ka mahwafeng; ge ba ikokotlela ka lena, le robege mme ba thinyege mekokotlo.

8 Bjale ge, nna, Morena, Mong wa bohle, ke re ke tla le romela manaba a le hlasela ka ditšhoša, a le gagara le diruiwa tša lena.

9 Naga ya Egepeta e tla fetoga leganata. Ke mo le tlago lemoga gore Morena ke nna. “Ka ge o rile noka ya Naele ke ya gago, e dirilwe ke wena,

10 ke lwa le wena, le yona Naele yeo ya gago. Egepeta yohle ke tla e fetoša leganata go tloga motseng wa Migdolo go yo fihla go wa Asoane, le go ba go yo fihla mollwaneng wa Etopia.

11 Ga go motho goba phoofolo ye e tlago putla fao. Go tla fela mengwaga ye masome a mane go sa phele selo moo.

12 Naga ya Egepeta ke tla e dira naga ye e ngadilwego go feta dinaga ka moka. Metse ya Egepeta e tla dula e le marope mengwaga ye masome a mane, maroperope a go feta a metse ka moka. Baegepeta ke tla ba šwalalanya le ditšhaba le dinaga.”

13 Morena, Mong wa bohle, o re: “Ge go fetile mengwaga ye masome a mane ke tla kgoboketša Baegepeta ditšhabeng tše ke bego ke ba šwalalanyeditše go tšona.

14 Ke tla ba buša bothopša ka ba bušetša nageng ya Patrose, ya setlogo sa bona. Moo e tla ba ba mmušo wa go nyatšega,

15 mmušo wa go fokola go feta mebušo ka moka, gomme ba ka se sa tsoga ba bušitše ditšhaba tše dingwe. Ke tla ba nyenyefatša mo ba ka se sa kgonago go laola ditšhaba tše dingwe.

16 Baisraele ba ka se sa tsoga ba ikantše bona. Se se tlago hlagela naga ya Egepeta se tla gopotša Baisraele sebe sa go ikanya bona. Ke mo Baisraele ba tlago lemoga gore Morena ke nna.”

17 Ka letšatši la pele la kgwedi ya pele ya ngwaga wa masome a mabedi le metšo ye e šupago wa ge re le mathopša Morena a re go nna:

18 “Wena motho wa nama, Nebukadnesare, kgoši ya Babilonia, o hlasetše motse wa Tirose. O rwešitše bahlabani ba gagwe merwalo ye boima ba ba ba tšwa mafatla, ba kgoboga le magetla; eupša yena kgoši le bona bahlabani ba gagwe ga se ba boelwa ke selo ka go itshwenya moo ga bona.

19 Ka gona, nna, Morena, Mong wa bohle, ke re: Ke fa Nebukadnesare, kgoši ya Babilonia, naga ya Egepeta. O tla e hula, a e hlakola, a rwala mahumo a Egepeta ya ba tefo ya madira a gagwe.

20 Ke mo fa naga ya Egepeta e le moputso wa modiro wa gagwe, ka gobane madira a gagwe a be a šomela nna. Ke realo, nna, Morena, Mong wa bohle.

21 “Mohlang seo se direga ke tla maatlafatša setšhaba sa Israele, gomme ka dira gore tše ke go botšago tšona, wena Hesekiele, o ba botše tšona ka mafolofolo. Ke mo ba tlago lemoga ge nna ke le Morena.”

30

1 Morena a re go nna:

2 “Wena motho wa nama, porofeta o bege gore nna, Morena, Mong wa bohle, ke re gololang le re: “Jonna joo, tšatši le le šiišago le etla!

3 Tšatši leo le kgauswi, tšatši la go šoma ga Morena. E tla ba tšatši la maru a maso, tšatši la tahlego ya ditšhaba.

4 Baegepeta ba tla hlaselwa ka tšhoša; batho ba Etopia ba tla thothomela ka letšhogo, ge Baegepeta ba bolawa, ba hlakolwa le mahumo, le metse ya bona e pšhatlaganywa.

5 “Ntweng yeo ba Etopia, le ba Lidia, le ba Libia, le ba Arabia ka moka, le ba Kube, le ba naga ye ke dirilego kgwerano le yona ba tla bolawa ka tšhoša.”

6 Morena, Mong wa bohle, o re: “Go tloga Migdolo go fihla Asoane ba ba emago le Egepeta ba tla bolawa ka tšhoša. Madira a Egepeta a go ikgantšha a tla fedišwa. Ke realo, nna, Morena, Mong wa bohle.

7 Naga yeo e tla ba ye e ngadilwego go feta dinaga ka moka, gomme metse ya yona e tla šala e le marope go feta metse ka moka.

8 Mohla ke tšhuma Egepeta ka mollo gomme bašireletši ba yona ka moka ba bolawa, ke mo ba tlago lemoga gore Morena ke nna.

9 “Ge letšatši leo le fihla mme Egepeta e fedišwa, ke tla roma batseta ka maselawatle go yo tšhoša batho ba Etopia ba sa itebetše, gomme ba tla welwa ke masetlapelo. Tšatši leo le etla!”

10 Morena, Mong wa bohle, o re: “Ke tla swielela makoko a Egepeta ka Nebukadnesare, kgoši ya Babilonia.

11 Yena le setšhaba sa gagwe se sehlogo go feta ditšhaba tše dingwe ke tla ba romela go ripitla naga yeo. Ba tla hlasela badudi ba Egepeta ka ditšhoša, gomme ba tlatša naga ka ditopo.

12 Ke tla pšheša noka ya Naele gomme ka dira gore naga e bušwe ke badiratšempe. Bašele ba tla senya naga yohle. Ke realo, nna, Morena.”

13 Morena, Mong wa bohle, o re: “Ke tla pšhatlaganya medingwana, ka tloša le medimo ya diswantšho le ya maaka Memfise. Go ka se be le yo a bušago naga ya Egepeta, gomme ke tla tšhoša badudi ba gona.

14 Ke tla senya Egepeta ka borwa, gomme ka tšhuma motse wa Tsoane ka leboa. Ke tla otla badudi ba motse wa Tebetse.

15 Ke tla tšholla kgalefo ya ka godimo ga Pelusiomo, e lego wona motse wa sebo se segolo sa Egepeta. Ke tla fediša makoko a motse wa Tebetse.

16 Ke tla tšhuma Egepeta ka mollo, gomme badudi ba Pelusiomo ba tla menekana ka go kwa bohloko. Merako ya Tebetse e tla pšhatlwa, gomme motse wa kgangwa ke meetse.

17 Masogana a motse wa Heliopolise le wa Bubastise a tla bolawa ka tšhoša, gomme batho ba bangwe ba thopša.

18 Tagpanese mosegare go tla fifala ge ke fediša pušo ya Egepeta, ke fediša le madira a ba bego ba ikgantšha ka ona. Egepeta e tla khurumetšwa ke leru, gomme batho ba metse yohle ya gona ba tla thopša.

19 Mohla ke otla Egepeta ka mokgwa woo ba tla lemoga gore ke nna Morena.”

20 Ka tšatši la bošupa la kgwedi ya pele ya ngwaga wa lesome le motšo o tee wa ge re le mathopša Morena a re go nna:

21 “Wena motho wa nama, ke robile kgoši ya Egepeta letsogo. Ga go motho yo a mmofilego lona goba a mo fapilego lona ka thapo, gore le tle le fole mme le tiele go ka swara tšhoša gape.

22 Bjale ge, nna, Morena, Mong wa bohle, ke re: Ke lwa le kgoši ya Egepeta. Ke ya go mo roba matsogo ka mabedi – le le sa itekanetšego le le le robegilego – ka dira gore tšhoša e we seatleng sa gagwe.

23 Baegepeta ke tla ba šwalalanya le ditšhaba, ka ba gašanya le dinaga.

24 Ke moka ka tiiša kgoši ya Babilonia matsogo, ka mo swariša tšhoša ya ka. Kgoši ya Egepeta yona ke tla e roba matsogo, gomme e tla golola e le pele ga gagwe boka motho yo a gobaditšwego wa go hwa.

25 Ee, ke tla tiiša matsogo a kgoši ya Babilonia, a kgoši ya Egepeta ona ka a rephiša. Batho ba tla lemoga gore Morena ke nna ge ke neela kgoši ya Babilonia tšhoša ya ka, mme yena a šupa Egepeta ka yona.

26 Ke tla šwalalanya Baegepeta le ditšhaba, ka ba gašanya le dinaga. Ke mo ba tlago lemoga gore Morena ke nna.”

31

1 Ka letšatši la pele la kgwedi ya boraro ya ngwaga wa lesome le motšo o tee wa ge re le mathopša Morena a re go nna:

2 “Wena motho wa nama, botšiša kgoši ya Egepeta pele ga makoko a gagwe o re: Na nka go swantšha le eng ka maatla?

3 “Ruri, o etša mosedere wa Lebanone wa makala a mabotse a moriti, mosedere wo motelele go fihla marung.

4 O be o godišwa ke meetse, meetse a ka fase ga mobu a o telefatša, a edišetša dinoka mo o bjetšwego gona, a lebiša meela dihlareng tšohle tša naga.

5 Ka ge o be o nošetšwa gabotse, o ile wa letla go feta mehlare yohle ya naga. Wa tšwa dithabe tše dintši le makala a matelele.

6 Dinonyana tša mehutahuta tša agela makaleng a wona; diphoofolo tša mehutahuta tša naga tša tswalela ka fase ga wona. Batho ba tšhaba tše dikgolo tša mehutahuta ba dula moriting wa wona.

7 Mohlare wa gona o be o le botse bjang – e le wo mogolo wa makala a go letla, gobane medu ya wona e iša fase go fihla meetseng a mantši.

8 Moo serapeng sa Modimo go be go se mosedere wa go swana nawo. Go be go se gwa ka gwa ba le mophaene wa makala a mabjalo, le mopopolire go be go se gwa ka gwa ba le wa makala a mohuta woo. Moo serapeng sa Modimo go be go se na mohlare wo mobotse go swana nawo.

9 Ke nna ke o dirilego wo mobotse wa makala a mantši. O be o tsebafelwa ke mehlare yohle moo Edene, serapeng sa Modimo.

10 “Bjale ge, nna, Morena, Mong wa bohle, ke re: Ka ge mohlare woo o telefetše go fihla marung, wa ikgantšha ka botelele bja wona,

11 ke o gafetše mmuši wa baditšhaba gore a o sware go ya ka mo go swanelago bokgopo bja wona. Nnaena ke o lahlile.

12 Bašele ba sehlogohlogo gare ga ditšhaba ba o remile ba o tlogela. Makala a wona a wetše dithabeng le ka meeding yohle; dithabe tša wona tše di robegilego di wetše ka magageng ohle a naga. Batho ba ditšhaba tša mehutahuta ba tlogile moriting wa wona ba itshepelela.

13 Dinonyana tša mehutahuta di kotama kutung ya wona ye e welego, le diphoofolo tša mehutahuta tša naga di gata makala a wona.

14 Ka baka leo, ga go sa tlo ba le mohlare wo o lego kgauswi le meetse wo e tlago ba wo motelele wa ikgantšha goba wa tlomošetša dintlha tša wona marung. Ga go mohlare wo o nošetšwago gabotse wo o kago ba wo motelele ka mokgwa woo; gobane mehlare yohle e lebanwe ke go hwa bjalo ka batho ba nama, ya theogela ka mpeng ya lefase gotee le bao ba theogelago bodulabahu.”

15 Morena, Mong wa bohle, o re: “Mohla wola mohlare woo o eya bodulabahu ke ile ka o khupetša ka meetse a a lego ka fase ga mobu e le sešupo sa gore o iletšwe. Ka thiba dinoka tša gona, ka se lese tša meetse a gona a mantši di ela. Ka ge mohlare woo o hwile ke ile ka tliša leswiswi dithabeng tša Lebanone, gomme ka pontšha mehlare ka moka ya naga.

16 Ge ke lahlela mohlare woo bodulabahu lešata la go wa ga wona le ile la šikinya ditšhaba. Mehlare yohle ya Edene le ye mebotsebotse ye e kgahlišago ya Lebanone, yohle ye e nošetšwago gabotse ka mpeng ya lefase, e ile ya thabela go wa ga mohlare woo.

17 Mehlare yeo e ile nawo bodulabahu, go bao ba bolailwego ka tšhoša. Baditšhaba ba ba bego ba thušana nawo ba dula moriting wa wona le bona ba ile nawo.

18 “Mohlare woo ke kgoši ya Egepeta le makoko ohle a gagwe. Ešita le mehlare ya Edene e be e se ye metelele goba ya seemo go swana nawo. Le ge go le bjalo ke tla yo o lahlela gotee le mehlare ya Edene ka mpeng ya lefase. O tla rapalala gare ga baditšhaba mmogo le bao ba bolailwego ka tšhoša.” O realo, Morena, Mong wa bohle.

32

1 Ka tšatši la pele la kgwedi ya lesome le metšo ye mebedi ya ngwaga wa lesome le metšo ye mebedi wa ge re le mathopša Morena a ntaela a re:

2 “Wena motho wa nama, opela sefela sa go llela kgoši ya Egepeta o re: Wena tau ya ditšhaba, o hwile! O kile wa ba ntatauwane ya lewatle, o gaša meetse ka dinko ka dinokeng tša gago. O biloša meetse ka maoto, o tšhilafatša dinokana.

3 Nna, Morena, Mong wa bohle, ke re mohla ditšhaba tše dintši di kgobokana, ke tla go kgaphetša ka lelokwa la ka, gomme ka dira gore ba gogele lelokwa leo letšibogong.

4 Ke tla go lahlela ntle mo go omilego, ka go lahlela nageng, wa kobolwa ke manong, le dibata tšohle tša lefase tša iphepa ka setopo sa gago.

5 Ke tla lahlela nama ya gago dithabeng, ka tlatša meedi ka marapo a gago.

6 Ke tla nošetša naga ka madi a gago go fihlela dithabeng, ka tlatša magaga ka nama ya gago.

7 Mohla o tima boka mollo ke tla khupetša leratadima, ka fifatša le dinaledi. Ke tla pipa letšatši ka maru, le ngwedi o ka se tage.

8 Ke tla fifatša dietša tšohle tše di tagago tša legodimong, ka aparetša naga ya gago leswiswi. Ke realo, nna, Morena, Mong wa bohle.

9 “Ditšhaba tše dintši di tla tshwenyega ge ke bega ditaba tša go fedišwa ga gago dinageng tše o sa di tsebego.

10 Tše ke tlago go dira tšona di tla tlaba ditšhaba tše dintši. Ge ke bekenya tšhoša ya ka pele ga magoši a tšona, ona a tla roromela ka letšhogo ka baka la tše di go hlagetšego. Mohla o ehwa bohle ba tla dula ba thothomela ba tšhaba la bona lehu.”

11 Morena, Mong wa bohle, o re: “Kgoši ya Babilonia e tla go hlasela ka madira.

12 Ke tla hlasela makoko a gago ka madira a bagale a go tšwa ditšhabeng tše sehlogohlogo a ba bolaya ka tšhoša. Ba tla fediša tšohle tše naga ya Egepeta e ikgantšhago ka tšona, gomme makoko ohle a gagwe a tla bolawa.

13 Ke tla bolaya leruo la gago ka moka kgauswi le noka ya gago ye kgolo. E ka se sa bilošwa ke motho, goba ya kgotlelwa ke seruiwa.

14 Ke tla sekiša dinoka tša gago ka di ediša bjalo ka makhura a mohlware. Ke realo, nna, Morena, Mong wa bohle.

15 Mohla ke fetoša naga ya Egepeta leganata ke e hlobola tšohle tše di lego mo go yona, ke bolaya bohle ba ba dulago go yona, ke mo ba tlago lemoga gore ke nna Morena.

16 Ke sona sefela sa poloko se se tlago opelwa ke basadi ba baditšhaba. Ba tla se opelela naga ya Egepeta le makoko ohle a yona. Ke realo, nna, Morena, Mong wa bohle.”

17 Ka letšatši la lesome le metšo ye mehlano la kgwedi ya pele ya ngwaga wa lesome le metšo ye mebedi ya ge re le mathopša Morena a ntaela a re:

18 “Wena motho wa nama, llela makoko a Egepeta. A ba theogele lefaseng la ka tlase le ditšhaba tše dingwe tše maatla gotee le ba ba theogelago bodulabahu.

19 “O ba botšiše o re: “Na le gopola gore le phala batho ba bangwe ka botse? Theogelang bodulabahu le lale gona le bahlokamodimo.

20 “Batho ba Egepeta ba tla rapalatšwa le ba ba bolawago ka tšhoša. Tšhoša e khwamoletšwe go bolaya. Makoko ohle a Egepeta a a gogwe.

21 Go tšwa bodulabahu bagale ba bagolo ba tla re go Baegepeta le ba ba thušanago nabo ntweng: ‘Bahlokamodimo bale ba go bolawa ka tšhoša ba theogetše mono, gomme šeba ba rapaletše!’

22 “Asiria o gona kua le setšhaba sa gagwe se sentši. O dikaneditšwe ke mabitla a sona. Ka moka ga sona se bolailwe ka tšhoša,

23 gomme mabitla a sona a kua fase bodulabahu. Lebitla la gagwe le dikaneditšwe ke setšhaba sa gagwe se sentši. Ka moka ga sona se bolailwe ka tšhoša. Se be se boifiša ba ba sa dulago lefaseng la ba ba phelago.

24 “Elamo o gona kua gomme makoko ohle a gagwe a dikaneditše lebitla la gagwe. Ka moka ga bona ba bolailwe ka tšhoša, gomme ba theogetše lefaseng la ka tlase e le bahlokamodimo. Ba be ba boifiša ba ba lego lefaseng la ba ba phelago. Bjale ba gobogile le bao ba theogelago bodulabahu.

25 Elamo o aletšwe malao gare ga bao ba bolailwego, gomme o dikaneditšwe ke mabitla a makoko ohle a gagwe. Ka moka ga bona ke bahlokamodimo, gomme ba bolailwe ka tšhoša. Ba be ba boifiša ba ba sa dulago lefaseng la ba ba phelago. Bjale ba gobogile le bao ba theogelago bodulabahu, gomme ba beilwe le ba ba bolailwego.

26 “Mesheke le Tubale ba gona kua le makoko ohle a bona ao mabitla a bona a ba dikaneditšego. Bohle ke bahlokamodimo, ba bolailwe ka tšhoša, ka ge ba be ba boifiša ba ba dulago lefaseng la ba ba phelago.

27 Ga se ba bolokwa bjalo ka bagale bale ba go bolawa mehleng ya kgale, ba ba theogetšego bodulabahu le dibetša tša ntwa ba sametše ditšhoša tša bona mme dikotse tša bona di beilwe godimo ga ditopo tša bona, gobane ba be ba boifiša ba ba phelago.

28 “Ke ka mo Baegepeta ba tlago bolawa le bahlokamodimo ba ba bolailwego ka tšhoša.

29 “Edomo o gona kua le magoši a gagwe le babuši. Le ge e be e le ba maatla, ba bolokilwe le ba ba bolailwego ka tšhoša. Ba rapaletše le bahlokamodimo ba ba theogetšego bodulabahu.

30 “Babuši bohle ba leboa ba gona kua, le Basidone bohle. E kile ya ba ba maatla, ba ba boifišago batho, eupša ba theogetše bodulabahu ka dihlong gotee le ba ba bolailwego. Ba rapaletše le ba ba bolailwego ka tšhoša e le bahlokamodimo. Ba gobogile le ba ba theogelago bodulabahu.

31 “Ge kgoši ya Egepeta le madira ohle a gagwe ba bolawa, o tla kwešiša gore ga se makoko ohle a gagwe a nnoši a a bolailwego ka tšhoša; ka gona o tla homotšega.” O realo, Morena, Mong wa bohle.

32 “Ke nna ke dirilego gore kgoši ya Egepeta e boifiše ba ba lego lefaseng la ba ba phelago, ka gona yena le makoko ohle a gagwe ba tla bolokwa le bahlokamodimo ba ba bolailwego ka tšhoša.” O realo, Morena, Mong wa bohle.

33

1 Morena a re go nna:

2 “Wena motho wa nama, botša batho ba setšhaba sa geno o re: Ge ke tsoša ntwa nageng efe goba efe, batho ba naga yeo ba kgetha yo mongwe wa bona ba mo dira moleti.

3 Ge a bona manaba a etla, o letša phalafala go tsebiša batho.

4 Ge motho a ka e kwa fela a se e šetše, gomme manaba a tla a mmolaya, gona molato ke wa gagwe.

5 E tla be e le moipolai yo a sa llelwego, ka ge a se a šetša go tsebišwa moo. Ge a ka be a šeditše a ka be a phonyokgile.

6 Fela ge moleti a ka bona manaba a etla eupša a se letše phalafala go tsebiša batho, mme manaba a tla a ba bolaya, batho bao ba tla be ba hwile ka baka la dibe tša bona, eupša nna ke tla bona moleti molato wa go bolawa ga bona.

7 “Bjale wena motho wa nama, ke go dira moleti wa setšhaba sa Israele. O theeletše mantšu a ke a bolelago gomme o nkgalele Baisraele ka ona.

8 Ge nka go begela gore ruri modiradibe o tla hwa, fela wena wa se mo kgale gore a tlogele ditsela tša gagwe tše mpe, yena o tla hwa ka baka la bobe bja gagwe, gomme nna ke tla bona wena molato wa lehu la gagwe.

9 Eupša ge o ile wa kgala modiradibe gore a tlogele ditsela tša gagwe tše mpe, gomme a se lese go dira dibe, yena o tla hwa ka baka la dibe tša gagwe, eupša wena o tla be o iphološitše.”

10 “Wena motho wa nama, botša Baisraele gore ba hlwa ba bolela ba re: ‘Re imelwa ke diphošo le dibe tša rena. Re a felelela. Re ka phela bjang?’

11 O ba botše gore ke ikana ke le Morena, Mong wa bohle, Modimo yo a phelago, gore ga ke kgahlwe ke lehu la yo kgopo. Ke kgahlwa ke ge a ka tlogela ditsela tša gagwe tše mpe mme a phela. Setšhaba sa Israele, tlogelang tše mpe tše le di dirago. Ke ka baka lang le nyaka go hwa?

12 “Bjale, wena motho wa nama, botša Baisraele gore ge moloki a ka dira dibe, boloki bja gagwe bo ka se mo phološe. Ge yo kgopo a ka lesa go dira tše mpe, a ka se otlwe, gomme ge moloki a ka thoma go dira dibe, a ka se phele.

13 Le ge nka holofetša moloki gore ruri o tla phela, fela yena a bota boloki bjola bja gagwe mme a thoma go dira tše kgopo, nka se gopole selo sa boloki bjola bja gagwe. O tla hwa ka baka la bokgopo bja gagwe.

14 Ge nka botša yo kgopo gore o tla hwa, eupša a tlogela dibe tša gagwe, mme a dira tše di lokilego le tše di nkgahlago –

15 go etša ge a ka bušetša moadingwa se a mo swaretšego sona, goba a bušetša motho se a bego a mo hlakotše sona – ge a ka lesa bokgopo mme a phetha melao ye e tlago mo phološa, ruri a ka se hwe, o tla phela.

16 Ke tla mo lebalela dibe tša gagwe ka moka, gomme o tla phela ka gobane a dirile tše di lokilego le tše di nkgahlago.

17 “Gomme setšhaba sa geno se re tše ke di dirago ga se tša loka! Aowaa, tše di sego tša loka ke tše di dirwago ke bona.

18 Ge moloki a ka lesa go dira tše di lokilego, mme a thoma go dira tše kgopo, o tla hwela tšona.

19 Ge yo kgopo a ka tlogela go dira dibe, mme a dira tše di lokilego le tše di nkgahlago, o tla be a iphološitše.

20 Fela lena setšhaba sa Israele le re tše nna ke di dirago ga se tša loka. Ke tla ahlola yo mongwe le yo mongwe wa lena ka tše a di dirilego.”

21 Ka letšatši la bohlano la kgwedi ya lesome ya ngwaga wa lesome le metšo ye mebedi wa ge re le bothopša, monna yo mongwe yo a bego a phonyokgile Jerusalema a tla a mpotša gore motse woo o thopilwe.

22 Mantšiboeng a letšatši la pele ga ge monna yoo a etla, maatla a Morena a ile a nkaparela. Ge monna yoo a fihla mosong wa le le latelago, Morena a ntharolla leleme mme ka kgona go bolela gape.

23 Morena a re go nna:

24 “Wena motho wa nama, batho ba ba dulago maropeng a metse ya naga ya Israele ba re: ‘Abrahama o be a le tee, le ge go le bjalo a fiwa naga ka moka. Rena re ba bantši, ka gona naga ye ke ya rena.’

25 “O ba botše gore nna, Morena, Mong wa bohle, ke re: Le ja nama ye e sa nago le madi. Le khunamela medingwana ya diswantšho. Le bolaya batho. Bjale go tla bjang gore le gopole gore naga ye ke ya lena?

26 Le ikantše ditšhoša tša lena. Tše le di dirago di a šišimiša. Monna yo mongwe le yo mongwe o a otswa. Go tla bjang bjale gore le gopole gore naga ye ke ya lena?

27 “O ba botše gore nna, Morena, Mong wa bohle, ke ba botša gore ke ikana ke le Modimo yo a phelago gore batho ba ba dulago kua maropeng a metse ba tla bolawa ka tšhoša. Ba ba tšhabetšego nageng ke tla ba gafela dibata. Ba ba lego dithabeng le ka maweng ba tla hwa ka leuba.

28 Ke tla dira gore naga ka moka e senywe e be marope, gomme maatla ao ba bego ba ikgantšha ka ona a tla ba felela. Dithaba tša Israele di tla tlogelwa, gwa se sa putla motho mo go tšona.

29 Ge ke tlilo senya naga, ke e fetoša marope ka baka la makgapha ohle a ba a dirilego, ke gona ba tlago lemoga gore ke nna Morena.”

30 Morena a re: “Wena motho wa nama, batho ba setšhaba sa geno ba bolela ka wena ge ba le ka thoko ga merako ya motse, goba mejakong ya dintlo tša bona ba botšana ba re: ‘A re yeng go kwa mantšu a a tšwago go Morena.’

31 Ke ka moo setšhaba sa ka se kgobokanago ka gona, sa dula fase pele ga gago go kwa tše o di bolelago, eupša ba se dire tše o ba botšago tšona. Ba bolela le wena gabotsana ka melomo, eupša ka dipelong tša bona ba ikemišeditše go tšwela pele le megabaru ya bona.

32 Go bona o swana le motho yo a opelago dikoša tša lerato ka lentšu le lebotse, a letša sekgapa ka bothakga. Mantšu a gago ba a a theeletša, fela ga ba a latele.

33 Eupša tše o di boletšego, ruri di tla phethagala, gomme ge di phethagala ba tla lemoga gore moprofeta o kile a ba gona gare ga bona.”

34

1 Morena a re go nna:

2 “Wena motho wa nama, porofeta o kgale badiša ba setšhaba sa Israele. Ba porofetele o ba botše gore nna, Morena, Mong wa bohle, ke re go bona: Le ba madimabe, lena badiša ba Israele le itišago lena beng! Ga ke re badiša ba swanetše go diša dihuswane?

3 Le ja maswi a tšona, la apara diaparo tša go dirwa ka boya bja tšona, la ba la hlaba tše di nonnego, fela go di diša gona ga le di diše.

4 Tše di fokolago ga se la ka la di hlokomela, goba la alafa tše di lwalago, goba la tlema dintho tša tše di gobetšego, goba la yo buša tše di šwalalanego, goba la yo nyaka tše di timetšego. Bakeng sa seo le ile la di swara ka makgwakgwa le sehlogo.

5 Dihuswane tšeo di ile tša šwalalana ka ge di be di se na le modiša, gomme dibata tša di ja.

6 Ka gona dihuswane tša ka tša ralala le dithaba le meboto ye megolo ka moka. Tša šwalalana le lefase lohle, gwa se be le yo a di nyakago goba a botšišago ka tšona.

7 “Bjale lena badiša, theeletšang se nna, Morena, ke le botšago sona.

8 Ke ikana ke le Modimo yo a phelago gore taba yeo e ka se sa direga. Dihuswane tša ka di hlasetšwe ke dibata, tša di ja ka ge di be di se ne modiša. Badiša ba ka ga se ba di hlokomela. Ba be ba itišitše bona beng, ba se ba di diša.

9 Ka gona ntheeletšeng, lena badiša.

10 Nna, Morena, Mong wa bohle, ke bega gore ke lenaba la lena. Ke tla nyaka dihuswane tša ka go lena mme ka se sa tsoga ke le dumeletše go ba badiša ba tšona; nka se sa dumela gore go itiše lena beng fela. Ke tla le ntšha dihuswane tša ka ganong, la se sa di ja.”

11 “Nna, Morena, Mong wa bohle, ke re ke tla nyakišiša dihuswane tša ka ka di hlokomela,

12 go no swana le modiša ge a hlokomela dihuswane tša gagwe tše di bego di šwalalantšwe. Ke tla di hlakodiša mafelong ohle ao di bego di šwalalanyeditšwe go ona ka letšatši lela la madimabe a magolo.

13 Ke tla di ntšha dinageng di šele, ka di kgoboketša go tloga ditšhabeng tše dingwe, mme ka di bušetša nageng ya gabotšona. Ke tla di fudiša dithabeng le dinokaneng tša Israele le gohle mo go dulago batho.

14 Ke tla di fudiša mafulong a mabotse dithabeng ka moka tša Israele, gomme tša robala phulong yeo ye tala.

15 Nna ka noši ke tla ba modiša wa tšona, gomme ka di nyakela mo di ka robalago gona. Ke realo, nna, Morena, Mong wa bohle.

16 “Ke tla nyaka tše di timetšego, ka buša tše di šwalalanego, ka tlema dintho tša tše di gobetšego, ka alafa tše di lwalago, eupša tše di nonnego le tše di nago le maatla tšona ke tla di fediša, ka gobane ke nna modiša wa toka.

17 “Bjale ge, lena mohlape wa ka, nna, Morena, Mong wa bohle, ke le botša gore ke tla ahlola yo mongwe le yo mongwe wa lena, mme ka kgaoganya ba ba lokilego le ba babe, dinku le dipudi.

18 Na ga le kgotsofatšwe ke mafulo a mabotse ge le gataka le bjang bjo le bo šadišitšego? Le nwa meetse a a sekilego mme la biloša a le a šadišitšego!

19 Kgane dihuswane tša ka di swanetše go fula bjang bjo le bo gatakilego, goba go nwa meetse a le a bilošitšego?

20 “Bjale ge, nna, Morena, Mong wa bohle, ke le botša gore ke tla le ahlola, lena dihuswane tše di nonnego, le tše di otilego ka le botša gore ba ba nago le molato ke bafe.

21 Le kgoromeditše tša go fokola ka lehlakore le ka legetla, la di hlaba ka dinaka la di ntšhetša ntle.

22 Eupša nna ke tla hlakodiša dihuswane tša ka mme ka se sa dumela gore di tshwenywe. Ke tla ahlola gore ba ba nago le molato ke bafe.

23 Ke tla ba beela modiša o tee, e lego setlogolo sa Dafida, mohlanka wa ka, gomme o tla ba hlokomela.

24 Nna, Morena, ke tla ba Modimo wa bona, gomme setlogolo seo sa Dafida ya ba mmuši wa bona. Ke realo, nna, Morena.

25 Ke tla dira kgwerano le bona gore ba phele ka khutšo. Ke tla raka dibata tšohle nageng gore dihuswane tša ka di tle di phele di bolekegile mafulong, mme di ithobalele ka fase ga mehlare.

26 “Ke tla di šegofatša gotee le tikologo ya thaba ya ka ye kgethwa. Ke moo ke tlago di šegofatša ka dipula tša matlorotloro ka nako ya tšona.

27 Mehlare ya naga e tla enywa dikenywa, mašemong gwa ba le dibjalo, gomme batho ba dula ba bolokegile nageng ya bona. Mohla ke hunolla setšhaba sa ka go bagateledi ba sona mme ke se lokolla go bao ba se dirilego makgoba, ke gona se tlago lemoga gore ke nna Morena.

28 Ditšhaba tše dingwe di ka se sa ba hula, gomme le dibata di ka se ba je. Ba tla dula ba bolokegile, ba sa tšhošwe ke motho.

29 Ke tla dira gore naga ya bona e tsebege ka monono wa yona gore ba se sa hwa ka tlala. Ditšhaba tše dingwe di ka se sa ba nyatša.

30 Baisraele ba tla lemoga gore nna Morena, Modimo wa bona, ke na le bona, le gore bona ke setšhaba sa ka. Ke realo, nna, Morena, Mong wa bohle.

31 “Lena le dihuswane tša ka, le mohlape wo ke o fudišago, le setšhaba sa ka, gomme nna ke Modimo wa lena.” O realo, Morena, Mong wa bohle.

35

1 Morena a ntaela a re:

2 “Wena motho wa nama, kgala thaba ya Seire o e porofete.

3 E botše gore nna, Morena, Mong wa bohle, ke re: “Ke lwa nago, wena thaba ya Seire! Ke tla go otla ka go fetoša leganata.

4 Ke tla fetoša metse ya gago marope, naga ya gago ya šala e le leganata. Ke gona o tlago lemoga gore Morena ke nna.

5 “O be o dula o le lenaba la Baisraele, mme o ba gafela go bolawa ka tšhoša ka nako ya mašula a bona, ka nako ya ge ke ba otla o šoro.

6 Ka baka leo, nna, Morena, Mong wa bohle, ke ikana ke le Modimo yo a phelago gore ke tla go gafela lehu, ka ge le wena o bolaile batho. O na le molato wa polao, gomme le wena o tla bolawa.

7 Wena thaba ya Seire, ke tla fetoša naga ya gago leganata, gomme ka bolaya bohle ba ba putlago go yona.

8 Dithaba tša gona ke tla di apeša ka ditopo tša ba ba bolailwego ntweng. Batho ba tla bolawa ka tšhoša mebotong le meeding le magageng ohle.

9 Ke tla fetoša naga ya gago leganata la go ya go ile, gomme ga go motho yo a sa tlago dula metseng ya gago. Ke mo o tlago lemoga gore Morena ke nna.

10 “O be o re ditšhaba tšela tše pedi, Juda le Israele, gotee le dinaga tša tšona ke tša gago, le gore o tla di thopa, le ge e le tša ka.

11 Bjale ge, nna, Morena, Mong wa bohle, ke ikana ke le Modimo yo a phelago gore ke tla itefeletša go wena ka ge o be o ba galefela, o ba tsebafela, ebile o ba hloile. Ba tla tseba gore ke go otla ka baka la se o ba dirilego sona.

12 Ke gona o tlago lemoga gore nna, Morena, ke go kwele o bolela ka lenyatšo o re dithaba tša Israele di hlobotšwe, le gore o lebanwe ke go di thopa.

13 Ke kwele ka mo o bego o mpolela gampe ka gona ka go ikgantšha le ka lenyatšo.”

14 Morena, Mong wa bohle, o re: “Ke tla fetoša naga ya gago leganata, gomme lefase lohle le tla thaba.

15 Ka ge o ile wa thabela ge naga ye ke e filego setšhaba sa Israele e fetošwa leganata, le wena ya gago ke tla e dira bjalo. Wena, thaba ya Seire le naga yohle ya gago ya Edomo, le tla fetošwa leganata. Ke mo go tlago lemogwa gore Morena ke nna.”

36

1 Morena a ntaela a re: “Wena motho wa nama, porofetela dithaba tša Israele o re: Lena dithaba tša Israele, ekwang se Morena a se bolelago.

2 Nna, Morena, Mong wa bohle, ke re: Manaba a be a bolela ka lena a re: ‘Le swinegile! Meboto yela ya kgale bjale ke ya rena!’

3 “Ka gona, porofeta o re Morena, Mong wa bohle, o re go dithaba tša Israele: Le apotšwe la gatakwa ka mathoko ohle la ba lefa la ditšhaba tše dingwe, batho ba le seba, ba le bolela gampe.

4 Ka gona, lena dithaba tša Israele, ekwang se Morena, Mong wa bohle, a se bolelago. Nna, Morena, Mong wa bohle, ke re go dithaba le meboto le magaga le meedi le maganata le metse ye e fetošitšwego marope, e hutšwego mme e kwerwago ke ditšhaba tšohle tše di e potapotilego:

5 Ke boletše ke tuka bogale, ke galefetše ditšhaba tše di le potapotilego, le setšhaba sohle sa Edomo. Ka lethabo le legolo le ka lenyatšonyatšo ba thopile naga ya ka, ba tšea mafulo a yona.

6 “Ka baka leo, porofetela naga ya Israele; o botše dithaba le meboto le magaga le meedi se nna, Morena, Mong wa bohle, ke se bolelago ke galefile ke bile ke hufega ge ditšhaba di ba rogile.

7 Nna, Morena, Mong wa bohle, ke ikana gore go tla rogwa tšona ditšhaba tše di le potapotilego.

8 Fela godimo ga lena, dithaba tša Israele, dihlare di tla buša tša hloga mme tša enywetša setšhaba sa ka sa Israele dikenywa. Sona se kgauswi le go tla gae.

9 Nna ke eme le lena; ke tla le lokela, gomme naga ya lena e tla buša ya lengwa, mme dipeu tša bjalwa moo.

10 Ke tla atiša setšhaba sa naga ya lena. Metse e tla buša ya dulwa, le marope a tsošološwa.

11 Ke tla ntšifatša batho le maruo. Ba tla ata, le maruo a tswala. Ke tla agiša batho nageng ya lena bjalo ka pele, gomme ke tla le atla le go feta pele. Ke mo le tlago lemoga gore ke nna Morena.

12 Ke tla buša setšhaba sa ka sa Israele gore se tle se dule gape nageng ye ya lena. E tla ba naga ya bona, gomme e ka se sa ba hlakola bana.

13 “Nna, Morena, Mong wa bohle, ke re: Batho ba re naga ya lena ke sejabatho, le gona e hlakola setšhaba sa gabolena bana ba sona.

14 Eupša go tloga gonabjale e ka se sa ba sejabatho, goba ya hlakola setšhaba sa gabolena bana ba sona. Ke realo, nna, Morena, Mong wa bohle.

15 Nka se sa dumelela ditšhaba gore di le roge; ditšhaba di ka se sa le goboša. Naga ya lena e ka se sa hlakola setšhaba sa gabolena bana ba sona. Ke realo, nna, Morena, Mong wa bohle.”

16 Morena a re go nna:

17 “Wena motho wa nama, mola Baisraele ba dula nageng ya bona ba ile ba e tšhilafatša ka mokgwa wo ba bego ba phela mme ba dira ka wona. Ke ile ka bona boitshwaro bja bona e le bjo bo tšhilafetšego go swana le mosadi ge a bone kgwedi.

18 Ka tšhollela kgalefo ya ka godimo ga bona ka baka la ge ba bolaile batho mo nageng, le ka baka la medingwana ye ba bego ba tšhilafaditše naga ka yona.

19 Ke ile ka ba lahla ka baka la mokgwa wo ba bego ba phela mme ba dira ka wona, gomme ka ba šwalalanya le ditšhaba, ba phatlalala le dinaga.

20 Ge ba fihla ditšhabeng ba be ba goboša leina la ka le lekgethwa, ka gobane batho ba be ba re: ‘Batho ba ke setšhaba sa Morena, eupša ba ile ba tlemega go tloga nageng ya gagwe.’

21 Ke yona taba ye e ntshwentšego mabapi le leina la ka le lekgethwa leo setšhaba sa Israele se bego se le goboša ditšhabeng tše ba ilego go tšona.

22 “Bjale ge, botša setšhaba sa Israele gore nna, Morena, Mong wa bohle, ke re: Se ke tlago se dira ga se ka baka la lena, Baisraele, eupša ke ka baka la leina la ka le lekgethwa leo lena le le gobošitšego ditšhabeng tše le ilego la ya go tšona.

23 Mohla ke bontšha ditšhaba ka mo leina la ka e lego le lekgethwa ka gona, lona leina leo lena le le gobošitšego gare ga bona, ke gona ba tlago lemoga gore Morena ke nna. Ke realo, nna, Morena, Mong wa bohle. Ke tla šomiša lena go bontšha ditšhaba gore ke nna yo mokgethwa.

24 Ke tla le tšea ditšhabeng ka le kgoboketša dinageng tšohle, ka le bušetša nageng ya lena.

25 Ke tla le fokela ka meetse a a sekilego, ka le hlwekiša go tšhilafatšwa ke medingwana yohle ya lena, le tše dingwe ka moka tše di le tšhilafaditšego.

26 Ke tla le fa dipelo tše mpsha le menagano ye mefsa. Ke tla le amoga dipelo tša lena tše thata ka le fa dipelo tše boleta.

27 Ke tla le tsenya moya wa ka, mme ka dira gore le phethe melao ya ka le ditaelo tša ka ka potego.

28 Ke mo le tlago dula nageng ye ke e filego borakgolokhukhu ba lena. Le tla ba setšhaba sa ka, mme nna ka ba Modimo wa lena.

29 Ke tla le hlakodiša dilong tšohle tše di le tšhilafatšago. Ke tla laela mabele gore a ntšifale gore le se sa bolawa ke tlala.

30 Ke tla atiša dikenywa tša mehlare ya lena le dipuno tša mašemo a lena gore le se sa nyatšwa ke ditšhaba ge le welwa ke tlala.

31 Le tla gopola boitshwaro bjola bja lena bjo bobe le ditiro tšela tša lena tša go se loke, gomme le tla inyatša ka baka la tše mpe le tše di šišimišago tše le bego le di dira.

32 Lena setšhaba sa Israele, tšeo ka moka ga ke di dire ka baka la lena. Inyatšeng, le itsholele tše le bego le di dira. Ke realo, nna, Morena, Mong wa bohle.”

33 Morena, Mong wa bohle, o re: “Mohla ke le hlatswa dibe tšohle ke tla le dudiša metseng ya lena gape, la tsošološa marope.

34 Bafeti bohle ba be ba bona ka mo mašemo a lena a letšego ka gona; eupša a tla buša a lengwa.

35 Batho ba tla re naga ye e bego e letše ye bjale e swana le serapa sa Edene; le metse ya gona ye e bego e phušotšwe, e hutšwe mme e tlogetšwe e le marope, bjale e na le batho mme e ageleditšwe.

36 Ke gona mašaledi a ditšhaba tše di le potapotilego a tlago tseba gore nna, Morena, ke tsošološa metse ye e phušotšwego, ka ba ka lema gape mašemo a a bego a letše. Nna, Morena, ke boletše bjalo, gomme ke tla phetha.”

37 Morena, Mong wa bohle, o re: “Se sengwe se ke tlago se direla setšhaba sa Israele ge ba nkgopela sona ke gore ke ba atišetše thari, ba be bjalo ka mohlape wa dihuswane.

38 Metse yeo bjale e lego marope e tla tlala batho go swana le mola Jerusalema e kile ya tlala dihuswane tša go dira dihlabelo menyanyeng. Ke mo ba tlago lemoga gore Morena ke nna.”

37

1 Maatla a Morena a ile a nkaparela, gomme moya wa gagwe wa ntšea wa yo mpea molaleng wo o bego o tletše marapo.

2 Morena a ntshepetša le molala, gomme ka bona go na le marapo a mantšintši, le gona a omeletše kudu.

3 A mpotšiša a re: “Wena motho wa nama, na marapo a a ka buša a phela?” Nna ka mo fetola ka re: “Morena, Mong wa bohle, ke wena fela o tsebago!”

4 Yena a re: “Porofetela marapo a, o a botše o re: ‘Lena marapo a a omeletšego, theeletšang mantšu a Morena.’

5 O a botše gore nna, Morena, Mong wa bohle, ke re go ona: Ke tla le tsenya moya ka le phediša gape,

6 ka le kgomaretša mešifa le dinama gomme ka le apeša letlalo. Ke tla le tsenya moya ka le phediša gape. Ke mo le tlago lemoga gore ke nna Morena.”

7 Ka gona ka porofeta ka moo ke laetšwego ka gona. Ya re ke sa bolela ka kwa lešata la mogwaša, gomme marapo a thoma go kopana.

8 Ge ke ntše ke lebeletše ka bona marapo a eba le mešifa le dinama, a napa a apešwa ke letlalo. Eupša go be go se ne moya mebeleng yeo.

9 Modimo a re go nna: “Wena motho wa nama, porofetela moya wa bophelo. Botša moya woo gore Morena, Mong wa bohle, o o laela gore o tle o etšwa ka mathoko ka mane mme o budulele mebele ye o e phediše gape.”

10 Ke moka ka porofeta ka moo ke bego ke laetšwe ka gona. Moya wa tsena mebeleng yeo, ya phela gomme ya ema ka maoto. Ya ba batho ba bantši go swana le makokokoko a madira.

11 Morena a re go nna: “Wena motho wa nama, setšhaba sa Israele ka moka se swana le marapo ao. Bona ba re re omeletše, re feletšwe ke tshepo, re fedile.

12 Ka gona porofetela setšhaba sa Israele o se botše gore nna, Morena, Mong wa bohle, ke ya go fatolla mabitla a bona ka ba ntšha, ka ba bušetša nageng ya Israele.

13 Mohla ke fatolla mabitla a bona mme ke ba ntšha, ba tla lemoga gore ke nna Morena.

14 Ke tla ba tsenya moya wa ka, ka ba phediša gape, gomme ka dira gore ba dule nageng ya bona. Ke mo ba tlago lemoga gore Morena ke nna. Ke tshepišitše, gomme ke tla phetha bjalo. Ke realo, nna, Morena.”

15 Morena a ntaela a re:

16 “Wena motho wa nama, tšea patla mme o ngwale godimo ga yona o re: ‘Ke ya Juda le Baisraele ba ba šomišanago naye.’ E be o tšea ye nngwe patla mme o ngwala godimo ga yona o re: ‘Ke ya Josefa le Efraime le Baisraele bohle ba ba šomišanago nabo.’

17 O name o kgotlantšhe dipatla tšeo ka dintlha gore di bonale nke ke patla e tee.

18 Ge batho ba go botšiša gore taba yeo e šupang,

19 o ba botše gore nna, Morena, Mong wa bohle, ke re: Ke tlilo tšea patla ya Josefa le ya dikgoro tša Israele tše e lego tša Josefa, ye e swerwego ke Efraime, ka e kopanya le ya Juda, ka di dira patla e tee, ka e swara ka seatla.

20 “Dipatla tšeo tše pedi o di ngwadilego o di sware ka seatla setšhaba se di bona.

21 O nape o ba botše gore nna, Morena, Mong wa bohle, ke re ke tla tšea Baisraele ditšhabeng tše ba ilego go tšona, ka ba kgoboketša, gomme ka ba bušetša nageng ye e lego ya bona.

22 Ke tla ba kopanya ya ba setšhaba se tee mo nageng ye dithabeng tša Israele. Ka moka ga bona ba tla bušwa ke kgoši e tee, gomme e ka se sa ba ditšhaba tše pedi goba ba tšwa mebušo ye mebedi.

23 Ba ka se sa itšhilafatša ka medingwana ya bona ya go šišimiša, goba ka dikarogo tšohle tša bona. Ke tla ba hlakodiša boaroging bjo ba bego ba mphošetša ka bjona. Ke tla ba hlwekiša; ke mo e tlago ba setšhaba sa ka, mme nna ka ba Modimo wa bona.

24 Kgoši ya bona e tla ba Dafida, mohlanka wa ka. Ka moka ba tla bušwa ke mmuši o tee, ba phetha melao ya ka le ditaelo tša ka ka potego.

25 Ba tla dula nageng ye ke ilego ka e fa mohlanka wa ka, Jakobo, naga yeo borakgolokhukhu ba bona ba bego ba dula go yona. Ba tla dula moo go ya go ile le bana ba bona le ditlogolo tša bona. Mohlanka wa ka, Dafida, o tla ba buša go ya go ile.

26 Ke tla dira kgwerano ya go ya go ile le bona ya go ba tlišetša khutšo. Ke tla ba bea moo mme ka ba atiša, ka aga Tempele ya ka nageng ya bona, moo e tlago dulela sa ruri.

27 Ke tla dula le bona moo; ke tla ba Modimo wa bona, mme bona ya ba setšhaba sa ka.

28 Ge ke agile Tempele ya ka moo nageng ya bona gore e dulele sa ruri, ke gona ditšhaba di tlago lemoga gore nna, Morena, ke kgethile Baisraele gore e be setšhaba sa ka.”

38

1 Morena a ntaela a re:

2 “Wena motho wa nama, kgala Gogo, mmuši yo mogolo wa setšhaba sa Mesheke le sa Tubale nageng ya Magogo. Mo porofete,

3 gomme o mmotše gore nna, Morena, Mong wa bohle, ke re: Ke lwa le wena.

4 Ke tla go retollela go nna, ka go tsenya dikgwega ka mehlagareng, mme ka go ntšha le madira ohle a gago. Madira a gago, gotee le dipere tša bona le banamedi ba ba itlhamilego go felela, ke mašabašaba, ba swere dikotse tše dikgolo le tše dinyenyane, ba itlhamile le ka ditšhoša.

5 Banna ba go tšwa Persia le Etopia le Libia ba na le bona, gomme bohle ba itlhamile ka dikotse le dikefa tša ntwa.

6 Bahlabani ka moka ba naga ya Gomere le ya Bethe-Togarma ka leboaboa ba na le wena, gotee le ba go tšwa ditšhabeng tše dingwe tše dintši.

7 Itokiše, o be komana, madulaabapile, wena le madira a a go potapotilego, o be molaodi wa bona.

8 Ge go fetile mengwaga ye mentši ke tla go laela gore o šwahlele naga ye nngwenyana ye e sa tšogo emiša ntwa, moo setšhaba se bušitšwego mmogo se etšwa ditšhabeng tše dintši, dithabeng tša Israele tše di ilego tša tlogelwa nako ye telele, eupša moo bjale batho ka moka ba dutšego ba bolokegile.

9 Wena le madira a gago gotee le ditšhabatšhaba tše di nago le wena le tla hlasela bjalo ka ledimo, la aparela naga bjalo ka leru.”

10 Se Morena, Mong wa bohle, a se botšago Gogo sese: “Mohlang woo o tla nagana go loga maanomabe.

11 O tla ikemišetša go šwahlela naga ye e sego ya šireletšwa, moo batho ba gona ba dulago ka khutšo le polokego metseng ye e se nago merako, goba dikgoro, goba mapheko.

12 O tla hula batho ba ba dulago metseng ye e kilego ya ba marope, mme wa ba thopela. Ba kgobokeditšwe ba ntšhwa ditšhabeng, gomme bjale ba na le maruo le dithoto, mme ba dula garegare ga lefase.

13 Batho ba Sheba le ba Dedane le babapatši ba go tšwa Tarshishe ba tla go botšiša ba re: ‘Na o tlile go re hula? O rapile madira a gago a mantši go tlo re hlakola, go tlo re thopela silibera ya rena le gauta, le go ikgapela maruo a rena le dithoto, wa gogola dithebola tše dintši?’ ”

14 Ka fao Morena, Mong wa bohle, a ntaela gore ke porofete ke re go Gogo: “Ge setšhaba sa ka sa Israele se dutše se bolokegile, wena o tla tloga

15 mo o dutšego gona, leboaboa, wa eta madira a maatla pele a go tšwa ditšhabeng tše dintši, ka moka ga bona e le banamedi ba dipere.

16 O tla hlasela setšhaba sa ka sa Israele bjalo ka leru le le aparelago naga. Matšatšing a a tlago ke tla go roma gore o yo šwahlela naga ya ka gore ke tle ke bontšhe ditšhaba gore ke nna mang, le go bontšha bokgethwa bja ka ka se ke se dirago ka wena.

17 A ke re ke wena mehleng ye e fetilego ke bego ke bolela ka wena ka bahlanka ba ka, baprofeta ba Israele? Mehleng yeo ba porofetile mengwaga ye mentši ba re ke tla dira gore o hlasele Baisraele.” O realo, Morena, Mong wa bohle.

18 Morena, Mong wa bohle, o re: “Mohla Gogo a šwahlela naga ya Israele ke tla tuka bogale.

19 Ke bega ke galefile kudu gore mohlang woo go tla ba le tšhikinyego ye kgolo ya lefase mo nageng ya Israele.

20 Dihlapi le dinonyana le diphoofolo tša naga le digagabi tšohle le batho ka moka ba lefase di tla thothomela ka letšhogo ge di mpona. Dithaba di tla phekgolwa, magaga a tla pšhatlagana, le merako yohle ya kgerega.

21 Ke tla dira gore Gogo a hlaselwe ka ditšhoša dithabeng tša ka tšohle. Ke realo, nna, Morena, Mong wa bohle. Bahlabani ba gagwe ba tla hlabana seng ka ditšhoša tša bona.

22 Yena ke tla mo otla ka bolwetši le ka polao. Yena le madira a gagwe le ditšhabatšhaba tše di emago naye ke tla ba nešetša pula ya mafula le sefako gotee le mollo le tshebela.

23 Ka tsela ye ke tla bontšha ditšhaba tše dintši gore nna ke yo mogolo, ebile ke yo mokgethwa. Ke mo ba tlago lemoga gore Morena ke nna.”

39

1 Morena, Mong wa bohle, a ntaela a re: “Wena motho wa nama, porofeta Gogo, o mmotše gore nna, Morena, Mong wa bohle, ke re: Ke lwa le wena, Gogo, mmuši yo mogolo wa setšhaba sa Mesheke le sa Tubale.

2 Ke tla go retolla ka go ntšha ka leboaboa ka go iša dithabeng tša Israele.

3 Ka nama ka go lahliša bora bjo o bo swerego ka seatla sa nngele, le mesebe ye o e swerego ka sa la go ja.

4 Wena le madira a gago ka moka le ditšhabatšhaba tše di emego nago le tla bolawa kua dithabeng tša Israele, gomme ditopo tša lena ke tla di fa manong a mehutahuta le dibata gore di di je.

5 Le tla bolaelwa molaleng, ka gobane go boletše nna, Morena, Mong wa bohle.

6 Ke tla lahlela mollo nageng ya Magogo le go ba ba dutšego ba bolokegile mabopong a lewatle, gomme ba tla lemoga gore Morena ke nna.

7 Ke tla hlokomela gore setšhaba sa ka sa Israele se tsebe leina la ka le lekgethwa, le gona nka se sa lesa leina la ka le gobošwa. Ke mo ditšhaba di tlago lemoga gore nna, Morena, ke Mokgethwa wa Israele.”

8 Morena, Mong wa bohle, a re: “Letšatši lela ke le boletšego ruri le etla.

9 Batho ba ba dulago metseng ya Israele ba tla tšwa ba yo topelela dibetša tše di tlogetšwego ya ba dikgong. Ba tla gotša mello ka dikotse tše dikgolo le tše dinyenyane le mara le mesebe le dithoka le marumo, gomme ba tla fetša mengwaga ye e šupago ba gotša mello ka tšona.

10 Ba ka se sa ya kgonyeng nageng, goba ba yo rema dihlare ka dithokgweng, ka gobane ba tla be ba na le dibetša tše di tlogetšwego gore ba di beše. Ba tla hula mme ba thopela bale ba go ba hula le go ba thopela.” O realo, Morena, Mong wa bohle.

11 Morena a re: “Mohla tše ka moka di direga, ke tla fa Gogo setsha sa poloko mo nageng ya Israele, ka Moeding wa Mosepedi, ka bohlabela bja Lewatle le le Hwilego. Sona se tla thiba tsela ya basepedi, ka gobane ke mo go tlago ba go bolokilwe Gogo le makoko ohle a gagwe, gomme moedi woo o tla bitšwa ‘Moedi wa Makoko a Gogo’.

12 Go boloka ditopo tšeo ka moka le go hlwekiša naga ka lefsa go tla tšea setšhaba sa Israele dikgwedi tše di šupago.

13 Batho ka moka mo nageng ba tla thuša go ba boloka, gomme mohla ke ikutolla gore ke nna Modimo yo maatla, bona ba tla retelwa ge ba bolokile batho bao. Ke realo, nna, Morena, Mong wa bohle.

14 Ge dikgwedi tšeo tša go šupa di seno feta, go tla kgethwa banna ba go sepela le naga gore ba nyake ditopo tše di sa lego kgakala, mme ba di boloke, gore ba hlwekiše naga.

15 Ge ba ntše ba sepela le naga, nako le nako ge ba hwetša lerapo la motho, ba tla bea leswao kgauswi le lona, gore baepamabitla ba tle ba le boloke ka Moeding wa Makoko a Gogo.

16 Go tla ba le motse moo wo o bitšwago Makoko. Ke ka moo naga e tlago hlwekišwa ka lefsa ka gona.”

17 Morena, Mong wa bohle, a ntaela a re: “Wena motho wa nama, bitša manong a mehutahuta le dibata ka moka o re: Kgobokanang le etšwa ka mathoko ohle le ye sehlabelong se ke le direlago sona. E tla ba monyanya wo mogolo wa sehlabelo dithabeng tša Israele, moo le kago ja nama, la nwa le madi.

18 Le tla ja nama ya bagale, la nwa le madi a babuši ba lefase bjalo ka ge nke ke dikgapa goba dikwanyana goba dipudi goba dipoo, diruiwa tšeo ka moka ga tšona e lego tše di nontšhitšwego di etšwa Bashane.

19 Sehlabelong seo ke le direlago sona le tla ja makhura go fihlela a le tena, la nwa le madi go fihlela le tagwa.

20 Bojelong bja ka le tla ja la khora nama ya dipere le ya banamedi ba tšona, le ya bagale, le ya bahlabani ba mehutahuta. Ke realo, nna, Morena, Mong wa bohle.”

21 Morena a re: “Ke tla ikutolla ditšhabeng gore ke nna Modimo yo maatla, mme tšohle ditšhaba di tla bona ka mo ke šomišago maatla a ka go di otla.

22 Go tloga ka nako yeo setšhaba sa Israele se tla lemoga gore ke nna Morena Modimo wa sona.

23 Le tše dingwe ditšhaba di tla tseba gore sa Israele setšhaba se ile sa išwa bothopša ka baka la dibe tša sona, ka ge se be se sa mpotegele. Ka gona ka ba furalela, ka ba gafela manabeng a bona, mme bohle ba bolawa ka tšhoša.

24 Ke ile ka ba otla go ya ka mo ba bego ba tšhilafetše ka gona, le go ya ka dibe tša bona, ka ba furalela.”

25 Ka gona, Morena, Mong wa bohle, o re: “Bjale ke tla buša ditlogolo tša Jakobo bothopša, ka šokela setšhaba sohle sa Israele, ka šetša gore leina la ka le lekgethwa le hlompšhe.

26 Mohla ba dula ka polokego gape nageng ye e lego ya bona, ba se na le yo a ba tšhošetšago, ba tla lebala ka mo ba kilego ba gobošwa ka gona ka baka la ge ba be ba sa mpotegele.

27 Ge ke seno ba buša ditšhabeng, ke ba kgobokeditše dinageng tša manaba a bona, ke tla bontšha ditšhaba tše dintši gore ke yo mokgethwa ka seo ke se dirago ka bona.

28 Ke mo setšhaba sa ka se tlago tseba gore ke nna Morena Modimo wa bona. Seo ba tla se tseba ka gobane ke nna ke ba rometšego bothopša ditšhabeng, gomme ka morago ka ba kgoboketša ka ba bušetša nageng ya bona, ka se tlogele le o tee.

29 Nka se sa tsoga ke ba furaletše, ka gore ke tla tšhela setšhaba sa Israele moya wa ka. Ke realo, nna, Morena, Mong wa bohle.”

40

1 E be e le letšatši la lesome la kgwedi, mathomong a ngwaga wa masome a mabedi le metšo ye mehlano wa ge re le mathopša, le wa lesome le metšo ye mene ka morago ga ge Jerusalema e thopilwe. Mohlang woo ke ile ka aparelwa ke maatla a Morena, gomme yena a nkiša Jerusalema.

2 Moo ponong Modimo a nkiša nageng ya Israele gomme a mpea godimo ga thaba ye teleletelele. Ka lehlakoreng la yona la ka borwa go be go bonala nke go agilwe motse.

3 A nkiša gona, gomme ka bona monna yo a phadimago bjalo ka mphiri. O be a swere thapo ya lešela le lehlaka la go ela a eme lesorong.

4 A re go nna: “Wena motho wa nama, o lebeledišiše, o theeletše gabotse, o ele tše ke go bontšhago tšona hloko, ka gobane ke sona se o se tlišeditšwego fa. O botše setšhaba sa Israele tšohle tše o di bonago.”

5 Se ke bego ke se bona e be e le Tempele, gomme e dikaneditšwe ka morako. Lehlaka la go ela le le bego le swerwe ke monna yoo e be e le la dimetara tše tharo ka botelele, le feta lehlaka le le tlwaelegilego la go ela. A ela morako woo; wona e be e le wa dimetara tše tharo go ya godimo, le tše tharo bokoto.

6 Ke moka a ya lesorong la ka bohlabatšatši. A namelela ka manamelo, a fihla a ela serepodi; sona e be e le sa dimetara tše tharo ka bophara.

7 Gona moo go be go na le diphapoši tša baleti. Phapoši ye nngwe le ye nngwe e le ya dimetara tše tharo ka botelele, le tše tharo ka bophara, gomme maboto ao a di kgaotšego e be e le a bokoto bja dimetara tše pedi le seripa. Ge o tsena ka lesoro o be o feta ka tlase ga mathudi a a lebeletšego Tempeleng. Serepodi sa lona e be e le sa dimetara tše tharo ka bophara.

8 O ile a ela le ona mathudi ao, mme ya ba dimetara tše nne ka bophara. Dikokwane tša ona e be e le tša metara o tee ka bokoto.

9

10 Ge o tsena ka lesoro la ka bohlabatšatši o be o hwetša diphapoši tše tharo tša baleti ka mo le ka mo, tše tharo e le tša go lekana ka bogolo. Dikokwane tša mathudi ka mo le ka mo di be di lekana.

11 Ka morago ga moo monna yoo a ela bophara bja lesoro. Lona e be e le la dimetara tše di selelago le seripa, sekgoba sa mokgahlo ga mabati ge a butšwe sona e be e le sa dimetara tše tlhano.

12 Ka pele ga phapoši ye nngwe le ye nngwe ya baleti go be go agilwe le mmotwana wa disentimetara tše masome a mahlano go ya godimo. Botelele bja diphapoši tša gona e be e le dimetara tše tharo, bophara le bjona e le dimetara tše tharo.

13 Ke moka a ela sekgoba sa mokgahlo ga leboto la ka morago la phapoši ye nngwe, le la ka morago la phapoši ye e lego ka kua ga mathudi, gomme ya ba dimetara tše lesome le tše pedi le seripa.

14 A ela bophara bja mathudi, mme ya ba dimetara tše lesome. Lesoro le be le dikaneditšwe ka kgoro.

15 Go tloga lesorong go fihla mafelelong a mathudi e be e le dimetara tše masome a mabedi le tše tlhano.

16 Diphapoši tša baleti tše di bego di le ka gare ga mathudi gotee le dikokwane tša tšona di be di na le mafasetere a mapheko ka mathoko ohle. Mathudi le ona a be a na le mafasetere ka gare ka mathoko ohle. Mo dikokwaneng go be go tlokilwe diswantšho tša mehlare ya mepalema.

17 Monna yoo a nkiša ka kgorong ya ka ntle. Gona go be go na le diphapoši tše masome a mararo; pele ga diphapoši go be go na le lebato le le dikologilego kgoro.

18 Lebato le be le fihla ka mathoko a masoro, gomme bophara bja lona bo lekana le botelele bja masoro. Bophagamo bja lebato le bo be bo le ka fase ga bja kgoro ya ka gare.

19 Ke moka a ela sekgoba sa go tloga lesorong la ka fase go fihla kgorong ya ka gare, ya ba dimetara tše masome a mahlano.

20 Ka morago a ela botelele le bophara bja lesoro la ka leboa le le bego le tsenelela ka kgorong ya ka ntle.

21 Diphapoši tšela tše tharo tša baleti ka mo le ka mo ga mathudi, le dikokwane tša lesoro, le mathudi a lona, di be di lekana le tšela tša lesorong la mathomo. Botelele bja lesoro leo e be e le dimetara tše masome a mabedi le tše tlhano, gomme bophara e le dimetara tše lesome le tše pedi le seripa.

22 Mathudi le mafasetere le diswantšho tša mehlare ya mepalema di be di swana le tšela tša lesorong la ka bohlabatšatši. Moo go be go na le magato a a šupago a go namelela lesorong. Ge motho a tsena ka lesoro o be a feta ka tlase ga mathudi.

23 Ka kgorong ya ka gare go lebana le lesoro la ka leboa go be go na le lesoro la go swana le lela la go lebana le lesoro la ka bohlabatšatši. Monna yoo a ela sekgoba se se lego mokgahlo ga masoro ao a mabedi, gomme ya ba a dimetara tše masome a mahlano.

24 Ka morago monna yoo a nkiša ka lehlakoreng la ka borwa, gomme moo ka bona lesoro le le lebeletšego borwa. A ela dikokwane tša lona le mathudi; di be di lekana le tša masoro a mangwe.

25 Diphapoši tša baleti le mathudi lesorong leo di be di na le mafasetere ka mathoko ohle go swana le masorong ale a mangwe. Botelele bja lesoro leo e be e le dimetara tše masome a mabedi le tše tlhano, gomme bophara e le dimetara tše lesome le tše pedi le seripa.

26 Go be go na le magato a a šupago a go namelela go lona. Ge motho a tsena ka lesoro o be a feta ka tlase ga mathudi. Go be go tlokilwe diswantšho tša mehlare ya mepalema dikokwaneng tša mathudi, sengwe ka mo, sengwe ka mo.

27 Kgoro ya ka gare le yona e be e na le lesoro la ka borwa. Monna yoo a ela sekgoba sa go tloga lesorong leo go fihla lesorong la ka ntle la ka borwa, gomme ya ba dimetara tše masome a mahlano.

28 Monna yoo a ntsentšha ka kgorong ya ka gare ka lesoro la ka borwa. A ela lesoro leo, gomme la lekana le masoro ale a mangwe ka bogolo.

29 Diphapoši tša lona tša baleti le dikokwane tša lona le mathudi di be di lekana le tšela tša masorong a mangwe ka bogolo. Diphapoši tša baleti le mathudi lesorong leo di be di na le mafasetere ka mathoko ohle. Botelele bja lona e be e le dimetara tše masome a mabedi le tše tlhano, gomme bophara e le dimetara tše lesome le tše pedi le seripa.

30 Go be go na le mathudi ka mathoko a kgoro ya ka gare, e le a dimetara tše lesome le tše pedi le seripa ka botelele, le tše pedi le seripa ka bophara.

31 Mathudi a lona a be a lebeletše kgorong ya ka ntle, diswantšho tša mehlare ya mepalema di tlokilwe dikokwaneng tša ona. Go be go na le magato a seswai a go namelela lesorong leo.

32 Monna yoo a nkiša ka lehlakoreng la ka bohlabatšatši la kgoro ya ka gare, a ela lesoro, gomme la lekana le ale a mangwe ka bogolo.

33 Diphapoši tša lona tša baleti le mathudi a lona le dikokwane di be di lekana le tšela tša masorong a mangwe ka bogolo. Go be go na le mafasetere ka mathoko ohle gotee le mathuding. Botelele bja lesoro le e be e le dimetara tše masome a mabedi le tše tlhano, gomme bophara e le dimetara tše lesome le tše pedi le seripa.

34 Mathudi a lona a be a lebeletše kgorong ya ka ntle. Diswantšho tša mehlare ya mepalema di be di tlokilwe dikokwaneng tša ona ka mo le ka mo. Go be go na le magato a seswai a go namelela lesorong leo.

35 Ka morago monna yoo a nkiša lesorong la ka leboa. A le ela, gomme la lekana le ale a mangwe ka bogolo.

36 Diphapoši tša lona tša baleti le dikokwane le mathudi di be di lekana le tšela tše dingwe ka bogolo. Go be go na le mafasetere ka mathoko ohle a lona. Botelele bja lona e be e le dimetara tše masome a mabedi le tše tlhano, gomme bophara e le dimetara tše lesome le tše pedi le seripa.

37 Mathudi a lona a be a lebeletše kgorong ya ka ntle. Diswantšho tša mehlare ya mepalema di be di le dikokwaneng tša lona ka mo le ka mo. Go be go na le magato a seswai a go namelela lesorong leo.

38 Go be go na le phapoši ye e nago le mojako mathuding a lesoro ka mo go bego go hlatswetšwa dihlabelo tša go tšhungwa ka moka.

39 Gona ka moo mathuding go be go na le ditafola tše pedi ka mo le ka mo tša go bolaela diphoofolo tša dihlabelo tša go tšhungwa ka moka, le tša dihlabelo tša tshwarelo ya dibe, le tša dihlabelo tša tefelo ya tšona.

40 Ka ntle ga mathudi lesorong la ka leboa go be go na le ditafola tše nne: tše pedi ka lehlakoreng le lengwe, le tše pedi ka go le lengwe.

41 Ditafola tšeo go tšona go bego go bolaelwa diphoofolo tša dihlabelo e be e le tše seswai: tše nne ka lehlakoreng le lengwe la lesoro, le tše nne ka go le lengwe.

42 Go be go na le ditafola tše dingwe tše nne tša go dirwa ka leswika le le betlilwego tša dihlabelo tša go tšhungwa ka moka. Botelele bja ye nngwe le ye nngwe e be e le disentimetara tše masome a a šupago le tše tlhano; bophara le bjona e le disentimetara tše masome a a šupago le tše tlhano, mola bophagamo e le disentimetara tše masome a mahlano. Godimo ga tšona go be go bewa tše di dirišwago ge go bolawa diphoofolo tša dihlabelo tša go tšhungwa ka moka le tša dihlabelo tše dingwe.

43 Maribana a dimilimetara tše masome a a šupago le tše tlhano ka bophara a be a dikologile dipapetla tša ditafola tšeo. Nama ya dihlabelo e be e bewa godimo ga ditafola tšeo.

44 Ka morago o ile a nkiša ka kgorong ya ka gare. Go be go na le diphapoši tše pedi ka kgorong ya ka gare, ye nngwe e lebeletše borwa kgauswi le lesoro la ka leboa, mola ye nngwe e lebeletše leboa kgauswi le lesoro la ka borwa.

45 Monna yoo a re go nna: “Phapoši ya go lebelela borwa ke ya baprista ba go hlankela Morena ka Tempeleng,

46 gomme ya go lebelela leboa ke ya baprista ba go mo hlankela aletareng. Baprista ba ke ditlogolo tša Tsadoko; ke bona fela Balefi ba ba dumelelwago go ya pele ga Morena go mo hlankela.”

47 Monna yoo a ela kgoro ya ka gare, gomme botelele ya ba dimetara tše masome a mahlano, bophara le bjona ya ba dimetara tše masome a mahlano, mathoko ohle a lekana, aletare e le ka pele ga Tempele.

48 Ke moka a nkiša mathuding a Tempele. A ela dikokwane tša mathudi, bokoto bja tšona ya ba dimetara tše pedi le seripa ka mo le ka mo. Bophara bja lesoro e be e le dimetara tše di šupago, gomme bokoto bja dikokwane tša lona e le metara o tee le seripa ka mo le ka mo.

49 Go be go na le magato a go namelela mathuding ao bophara bja ona e bego e le dimetara tše lesome, mme botelele e le dimetara tše di selelago. Moo lesorong go be go na le dikokwane tše pedi, ye nngwe ka mo, ye nngwe ka mo.

41

1 Ka morago monna yoo a nkiša ka Tempeleng. A ela dikokwane, mme bokoto bja tšona ya ba dimetara tše tharo ka mo le ka mo.

2 Bophara bja lesoro ya ba dimetara tše tlhano, gomme bokoto bja dikokwane tša lona ya ba dimetara tše pedi le seripa ka mo le ka mo. A ela phapoši ya gare, gomme ya ba dimetara tše masome a mabedi ka botelele, le tše lesome ka bophara.

3 Ke moka a ya phapošing ya moseo. A ela dikokwane tša mojako, ye nngwe le ye nngwe ya ba ya metara o tee ka bokoto. Bophara bja mojako ya ba dimetara tše tharo, gomme bokoto bja dikokwane tša wona ya ba dimetara tše tharo le seripa.

4 A ela botelele bja phapoši yeo, mme ya ba dimetara tše lesome, le bophara ya ba dimetara tše lesome. A re go nna: “Mo ke gona Felo mo Gokgethwakgethwa.”

5 Monna yoo a ela bokoto bja leboto la Tempele, gomme ya ba dimetara tše tharo. Go bapela le leboto le, go dikologa le Tempele, go be go na le molokoloko wa diphapoši tše dinnyane tša dimetara tše pedi ka bophara.

6 Diphapoši tšeo e be e le tša mabato a mararo a go hlatlagana, gomme lebatong le lengwe le le lengwe go na le diphapoši tše masome a mararo. Leboto la ka ntle la Tempele lebatong le lengwe le le lengwe le be le fetwa ke la ka fase ga lona ka bokoto mo e lego gore diphapoši di be di dulane godimo ka maboto.

7 Bophara bja diphapoši bo be bo oketšega lebatong le lengwe le le lengwe ka go sesefala ga leboto ge le eya godimo. Diphapošing tša ka godimo go be go iwa ka manamelo a a tlogago lebatong la ka fase, go ya go la gare, le go la ka godimo.

8 Ka bona Tempele e na le sethala se se e dikologilego, sona e le motheo wa diphapoši. Bogodimo bja sona bo be bo lekana le botelele bja lehlaka la go ela, e lego dimetara tše tharo.

9 Bokoto bja leboto la ka ntle la diphapoši e be e le dimetara tše pedi le seripa. Go be go na le sekgoba mokgahlo ga diphapoši tša Tempele

10 le diphapoši tša baprista go dikologa Tempele, mme sona e le sa dimetara tše lesome ka bophara.

11 Diphapošing tšeo tša Tempele go be go na le mejako ye mebedi ye e bulelwago sekgobeng seo: wo mongwe o lebeletše leboa, wo mongwe o lebeletše borwa. Bophara bja sekgoba seo e be e le dimetara tše pedi le seripa go dikologa Tempele.

12 Ka mafelelong a kgoro ya ka thoko ya bodikela bja Tempele go be go na le moago wa dimetara tše masome a mane le tše tlhano ka botelele, le tše masome a mararo le tše tlhano ka bophara; leboto la wona e be e le la dimetara tše pedi le seripa ka bokoto mo gohle.

13 Monna yoo a ela Tempele, gomme ya ba ya dimetara tše masome a mahlano ka botelele. Gomme go tloga lehlakoreng la ka morago la Tempele go putla kgoro go yo fihla lehlakoreng la ka mafelelong la moago wa ka bodikela sebaka sa gona le sona ya ba dimetara tše masome a mahlano.

14 Bophara bja kgoro ya ka bohlabatšatši go balwa le bokapele bja Tempele e be e le dimetara tše masome a mahlano.

15 A ela le botelele bja moago wo o lebeletšego kgorong ya ka morago ga Tempele, gotee le mathudi a a lego ka mahlakoreng ka mabedi, le bjona ya ba dimetara tše masome a mahlano. Phapoši ya gare ga Tempele, le phapoši ya moseo, le mathudi a go tsenela ka Tempeleng,

16 le direpodi, le mafasetere a mapheko, le mathudi a ka mathokong a mararo a a lebeletšego mojako wa Tempele di be di manegilwe ka dipapetlana tša dikota mo gohle, go tloga fase go fihla mafesetereng. Mafasetere ao a be a tswalelega.

17 Mo gohle mabotong ka moka a phapoši ya moseo le ya gare go be go tlokilwe diswantšho tša bakerubi le tša mehlare ya mepalema ka go latelana ga tšona go fihla serepoding, mokerubi a latela mopalema, bjalo bjalo. Mokerubi yo mongwe le yo mongwe o be a na le difahlego tše pedi:

18

19 sefahlego sa motho sa go lebelela mopalemeng ka thoko ye nngwe, le sa tau sa go lebelela mopalemeng ka thoko ye nngwe. Di be di tlokilwe bjalo mo gohle Tempeleng.

20 Go tloga fase go fihla serepoding sa mojako wa Tempele mo lebotong go be go tlokilwe diswantšho tša bakerubi le tša mepalema.

21 Bophara le bogodimo bja mojako wa phapoši ya gare bo be bo lekana. Pele ga mojako wa Felo mo Gokgethwakgethwa go be go na le selo se se swanago le

22 aletare ya dikota. E be e le ya metara o tee le seripa go ya godimo, le metara o tee botelele, le metara o tee bophara. Dikota tša yona tša dikhutlo le bogato bja yona le mahlakore a yona ka moka e be e le tša dikota. Monna yoo a re go nna: “Ye ke yona tafola ye e emego pele ga Morena.”

23 Phapoši ya gare le Felo mo Gokgethwakgethwa di be di na le mejako ya mabati a mabedi ye nngwe le ye nngwe.

24 Mabati ao a be a bulwa ka bogare.

25 Mo mabating a phapoši ya gare go be go tlokilwe diswantšho tša mehlare ya mepalema le bakerubi, go no swana le mabotong. Mathudi a Tempele a be a na le tlhaka ya dikota ka pele.

26 Ka mahlakoreng a mathudi mabotong go be go na le mafasetere a mapheko, gomme gona moo mabotong go tlokilwe diswantšho tša mehlare ya mepalema ka mo le ka mo.

42

1 Ke moka monna yoo a nkiša ka leboa ka kgorong ya ka ntle, a nkiša diphapošing tše di lebanego le kgoro ya Tempele, le moago wo o lego ka leboa.

2 Moago woo e be e le wa dimetara tše masome a mahlano ka botelele, le tše masome a mabedi le tše tlhano ka bophara. Mojako wa wona o be o le ka leboa.

3 Go lebana le lebala la dimetara tše lesome le le bego le kgomagane le kgoro ya ka gare, le go lebana le lebato la kgoro ya ka ntle go be go na le diphapoši tše di lebelelanego mabatong a mararo a a hlatlaganego.

4 Mo pele ga diphapoši go be go na le megorogohlo ye e išago ka diphapošing tšeo, bophara bja yona e le dimetara tše tlhano, mme botelele e le dimetara tše masome a mahlano. Mejako ya yona e be e lebeletše leboa.

5 Diphapoši tša lebatong la ka godimo di be di pitlagane go feta tša lebatong la ka fase le la gare, ka gore di be di agetšwe moragonyana.

6 Diphapoši tša mabatong ao ka mararo di be di se na dikokwane, di sa swane le meago ya dikgoro; ke ka baka leo diphapoši tša ka godimo di bego di agetšwe moragonyana go tša ka fase ga tšona, le go tša gare.

7 Go bapa le diphapoši ka ntle go be go na le leboto la dimetara tše masome a mahlano ka botelele le eya ka kgorong ya ka ntle.

8 Botelele bja moago wa diphapoši tšeo di lebeletšego kgorong ya ka ntle e be e le dimetara tše masome a mabedi le tše tlhano, kganthe bja diphapoši tšeo di lebeletšego Tempeleng e be e le dimetara tše masome a mahlano.

9 Ka bohlabela diphapoši tša ka fase di be di na le mojako wa go tsena ge motho a etšwa ka kgorong ya ka ntle.

10 Go bapa le leboto la kgoro ya ka ntle ka lehlakoreng la lona la ka borwa go be go na le diphapoši tše di lebeletšego ka kgorong ya Tempele le go wona moago wa diphapoši.

11 Mo pele ga diphapoši go be go na le mogorogohlo. Diphapoši tše di be di swana le tšela tša ka leboa. Di be di lekana natšo ka botelele le ka bophara, di swana natšo le ka sebopego, le mejako ya tšona e swana.

12 Go be go na le mogorogohlo ka fase ga diphapoši tša ka lehlakoreng la ka borwa la moago. Mathomong a mogorogohlo wo wa go bapa le leboto go leba ka bohlabatšatši go be go na le mojako wo go tsenwago ka wona ka diphapošing.

13 Monna yoo a re go nna: “Diphapoši tše di lego ka leboa le ka borwa tše di lebeletšego ka kgorong ya Tempele ke tše dikgethwa, tše baprista ba ba tsenago ka mo go lego Morena ba jelago dikabelo tše dikgethwakgethwa ka go tšona. Ka ge diphapoši tša gona e le tše dikgethwa, baprista ba tla bea dikabelo tše dikgethwakgethwa ka gare ga tšona: dikabelo tša bupi le dihlabelo tša tshwarelo ya dibe le tša dihlabelo tša tefelo ya tšona.

14 Ge baprista ba ile ba tsena ka Felo mo Gokgethwa, ba se ke ba tšwela ka kgorong ya ka ntle ba se ba apola diaparo tše ba bego ba di apere ge ba hlankela Morena, ba di tlogele moo, gobane diaparo tšeo ke tše dikgethwa. Ba apare tša bona pele ba tšwela ka ntle mo go kgobokanego setšhaba.”

15 Ge monna yoo a seno fetša go ela bokagare bja lebala la Tempele, o ile a nntšhetša ka ntle ka kgoro ya ka bohlabatšatši, gomme a ela setsha sa Tempele.

16 A ela lehlakore la ka bohlabatšatši ka lehlaka la go ela, gomme lona ya ba la dimetara tše makgolo a mabedi le tše masome a mahlano.

17 Ke moka a ela lehlakore la ka leboa, le lona ya ba la dimetara tše makgolo a mabedi le tše masome a mahlano.

18 A ela lehlakore la ka borwa, le lona ya ba la dimetara tše makgolo a mabedi le tše masome a mahlano.

19 A ya ka lehlakoreng la ka bodikela, a le ela, gomme le lona ya ba la dimetara tše makgolo a mabedi le tše masome a mahlano.

20 Ya ba ge a etše mathoko ka mane a leboto la thetemotse; botelele bja lona ya ba dimetara tše makgolo a mabedi le tše masome a mahlano, bophara le bjona ya ba dimetara tše makgolo a mabedi le tše masome a mahlano. Leboto leo ya ba la go aroganya sekgoba se sekgethwa le se e sego se sekgethwa.

43

1 Monna yoo a nkiša lesorong le le lebeletšego bohlabatšatši,

2 gomme moo ka bona letago la Modimo wa Israele le etšwa bohlabatšatši. Modumo wa lentšu la gagwe wa kwagala bjalo ka wa maphoto a lewatle, gomme lefase la bonegelwa ke letago la gagwe.

3 Pono yeo e be e swana le yela ke bego nkile ka e bona mola Modimo a etla go fediša Jerusalema, le yela ke bego nkile ka e bona kua nokeng ya Kebara. Ke moka ka itahlela fase ka sefahlego.

4 Letago leo la Morena la tsena ka lesoro le le lebeletšego bohlabatšatši la ya ka Tempeleng.

5 Moya wa Morena wa nkuka wa ntsentšha ka kgorong ya ka gare, moo ke ilego ka bona Tempele e tletše letago la Morena.

6 Ya re monna yoo a sa eme ka thoko ga ka ka kwa motho a bolela le nna a le ka Tempeleng

7 a re: “Wena motho wa nama, felo fa ke mo go lego setulo sa ka sa bogoši, le mo ke khutšišago maoto. Ke mo ke tlago dula gare ga Baisraele go ya go ile. Setšhaba sa Israele le magoši a sona ba ka se sa tsoga ba gobošitše leina la ka ka go khunamela medimo ye mengwe, goba ka go boloka dikgoši tša bona mo lefelong le.

8 Dikgoši di phutše mojako wa mošate go bapela le wa Tempele ya ka, mo e lego gore nna le bona re arogantšwe fela ke leboto. Ba gobošitše leina la ka le lekgethwa ka tše di šišimišago tše ba di dirilego, ka gona ka ba fediša ke galefile.

9 Bjale ba swanetše go lesa go khunamela medimo ye mengwe, gomme ba tloše ditopo tša dikgoši tša bona. Ge ba ka dira bjalo ke tla dula gare ga bona go ya go ile.

10 “Wena motho wa nama, o hlalošetše setšhaba sa Israele ka Tempele yeo, gomme ba lebeledišiše seswantšho sa yona. O ba lemoše gore ba inyaletše makgopo a bona.

11 Ge ba ka inyaletša tšohle tše ba di dirilego, o ba hlalošetše seswantšho sa Tempele: seemo sa yona, mejako le masoro, sebopego sa yona, peakanyo ya dilo ka moka, le melao le melawana yohle ya yona. O di ngwale ba go lebeletše, gore ba tle ba lemoge seemo sa yona mme ba phethe melao ya yona ka moka.

12 Molao wa Tempele šo: Sekgoba sohle se se potapotilego Tempele godimo ga thaba le se tšee e le se sekgethwakgethwa.”

13 Šedi dikelo tša aletare, tša ge go šomišwa kelo ya go swana le ye e šomišitšwego ge go elwa Tempele. Aletare e be e na le mosele wa disentimetara tše masome a mahlano go iša fase, le masome a mahlano bophara, le morumo wa disentimetara tše masome a mabedi le tše tlhano bophara. Bophagamo bja aletare ka boyona bo be bo le ka mokgwa wo:

14 Go tloga fase moseleng go fihla serepoding sa ka fase e be e le metara o tee go ya godimo, le disentimetara tše masome a mahlano bophara. Go tloga serepoding se senyenyane go fihla go se segolo e be e le dimetara tše pedi go ya godimo, le disentimetara tše masome a mahlano bophara.

15 Bophagamo bja karolo ya aletare yeo dihlabelo di bego di tšhumelwa go yona e be e le dimetara tše pedi, gomme go tloga karolong yeo go ya godimo go be go tlomogile manakana a mane.

16 Karolo ye e be e lekalekana ka mathoko ohle, e le dimetara tše di selelago ka botelele, le tše di selelago ka bophara.

17 Serepodi sa ka godimo se be se lekalekana ka mahlakoreng ohle, e le dimetara tše di šupago ka botelele, le tše di šupago ka bophara, se na le morumo wa disentimetara tše masome a mabedi le tše tlhano ka bophara. Mosela wa go dikologa aletare e be e le wa disentimetara tše masome a mahlano. Manamelo a go namelela aletareng a be a le ka lehlakoreng la ka bohlabatšatši.

18 Monna yoo a re go nna: “Wena motho wa nama, Morena, Mong wa bohle o re: Ditaelo tša go dira dihlabelo tša go tšhungwa ka moka le tša go foka aletare ka madi ge e agilwe šedi:

19 Baprista bale ba kgoro ya Lefi ba e lego ditlogolo tša Tsadoko ke bona fela ba ba swanetšego go tla pele ga Morena go mo hlankela. Morena, Mong wa bohle, o go laela gore o ba fe powana e be sehlabelo sa tshwarelo ya dibe.

20 O tšee madi a mangwe a yona o tlotše manakana a aletare ka ona, le dikhutlo tša serepodi sa ka godimo ka dine, le morumo ka moka. Ka mokgwa woo o tla be o hlwekiša aletare ebile o e kgethwafatša.

21 O tšee powana yeo ya go dira sehlabelo sa tshwarelo ya dibe o e tšhumele lefelong leo le se kgethetšwego ka ntle ga setsha sa Tempele.

22 Ka tšatši le le latelago o tšee phooko ye e se nago bosodi o dire sehlabelo sa tshwarelo ya dibe ka yona. O boeletše o hlwekiše aletare ka wona mokgwa wola o dirilego ka madi a powana.

23 Ge o feditše go e hlwekiša, o tšee powana le kgapa ya mohlape wa gago, bobedi e be tše di se nago bosodi,

24 o di iše go Morena. Baprista ba di gaše ka letswai gomme ba mo tšhumele tšona e le sehlabelo sa go tšhungwa ka moka.

25 Matšatšing a a šupago o dire sehlabelo sa tshwarelo ya dibe ka diruiwa tša mohlape wa gago, ka phooko le ka powana le ka kgapa tšatši le lengwe le le lengwe. Ka moka ga tšona e be tše di se nago bosodi.

26 Matšatšing a a šupago baprista ba šegofatše aletare ba e hlwekiše, e be gona go e kgethwafatša.

27 Ge matšatši ao a fetile, go tloga ka tšatši la seswai baprista ba thome go le direla dihlabelo tša go tšhungwa ka moka le dihlabelo tša kagišano aletareng. Ke mo le tlago nkgahla. O realo, Morena, Mong wa bohle.”

44

1 Monna yoo a mpušetša lesorong la ka ntle la Tempele le le lebeletšego bohlabatšatši. Lesoro leo le be le tswaletšwe,

2 gomme Morena a re go nna: “Lesoro le le dule le tswaletšwe, le se ke la bulwa. Go se be le motho yo a tsenago ka lona. Le dule le tswaletšwe, ka gobane nna, Morena Modimo wa Israele, ke tsene ka lona.

3 Ke kgoši fela yo a dumeletšwego go yo jela dijo tše dikgethwa go lona pele ga ka. A ye gona ka tsela ya lona ya mathudi, a be a tšwe ka yona.”

4 Monna yoo a nntšha ka lesoro la ka leboa a nkiša pele ga Tempele. Ya re ge ke lebelela, ka bona Tempele ya Morena e tletše letago la gagwe. Ka itahlela fase ka sefahlego,

5 gomme Morena a re go nna: “Wena motho wa nama, o ele hloko tšohle tše o di bonago ka mahlo, gape o di kwago ka ditsebe mabapi le tšohle tše ke go botšago tšona ka melao le melawana ya Tempele ya ka. O šetše gabotse gore ke batho bafe ba ba dumeletšwego go tsena le go tšwa ka Tempeleng, le ba ba sego ba dumelelwa.

6 “O botše setšhaba seo sa dingangele sa Israele gore nna, Morena, Mong wa bohle, ke re: Lena setšhaba sa Israele, tlogelang tšohle tše di šišimišago tše le di dirago!

7 Le tšhilafaditše Tempele ya ka ka go dumelela bafaladi ba mašoboro, batho ba ba sa ntlhomphego, gore ba tsene ka Tempeleng ya ka ge le ntlišetša makhura le madi e le kabelo ya dijo. Ka gona le lahlile kgwerano ya ka ka tšohle tše di šišimišago tše le di dirilego.

8 Ga se la phetha ditirelo tše dikgethwa ka Tempeleng ya ka, eupša le dirile gore di phethwe ke bafaladi.

9 “Nna, Morena, Mong wa bohle, ke re: Mofaladi wa lešoboro, yo a sa ntlhomphego, a se tsene ka Tempeleng ya ka, ešita le bafaladi ba ba tswakanego le Baisraele.”

10 “Balefi bale ba go kgeloga ba na le Baisraele ka moka ba khunamela medingwana ba tla otlelwa sebe sa bona.

11 Ba ka no ntlhankela ka Tempeleng ka go hlokomela masoro le go dira modiro wa ka Tempeleng. Ba ka no hlaba diruiwa tšeo batho ba di tlišago gore ka tšona go dirwe dihlabelo tša go tšhungwa ka moka, le dihlabelo tše dingwe, gomme ba ba modirong wa go direla setšhaba dihlabelo.

12 Fela ka ge ba ile ba khunamela medingwana, seo ba se direla setšhaba sa Israele, gomme ka go dira bjalo ba diriša setšhaba sebe, nna, Morena, Mong wa bohle, ke ikanne gore ke tla ba otlela sebe seo sa bona.

13 Ba se ke ba mpatamela ba tlo ntlhankela e le baprista, goba ba batamela se sengwe sa tše dikgethwa tša ka, goba ba batamela dikabelo tše dikgethwakgethwa. Ke ka mo ba tlago goboga ka baka la tše di šišimišago tše ba ilego ba di dira.

14 Ke ba fa mešongwana yohle ya ka Tempeleng, tšohle tše di swanetšego go dirwa go yona.”

15 “Baprista ba Balefi ba e lego ditlogolo tša Tsadoko bona ba ile ba no fela ba botegela mediro ya ka Tempeleng ya ka mola Baisraele ba kgeloga. Ke ka baka leo bjale e lego bona bao ba swanetšego go mpatamela gore ba ntlhankele, ba nkabele makhura le madi a dihlabelo.

16 Ke bona fela ba ba swanetšego go tsena ka Tempeleng ya ka, le go batamela tafoleng ya ka ba ntlhankela, gomme ba swara tirelo ya ka Tempeleng.

17 Ge ba tsena ka masoro a go ya ka kgorong ya ka gare ya Tempele ba apare diaparo tša mašela. Ba se ke ba apara seaparo sa boya ge ba le modirong wa bona ka kgorong ya ka gare goba ka Tempeleng.

18 Ba rwale dikuane tša mašela hlogong, ba apare marokgo a mašela; ba se ke ba apara selo se se kago ba ntšha sethitho.

19 Pele ba eya ka kgorong ya ka ntle moo go lego setšhaba, ba apole diaparo tše ba bego ba di apere mola ba le modirong wa bona ka Tempeleng, gomme ba di tlogele ka phapošing tše dikgethwa. Ba apare tša bona gore ba tle ba se tšhele setšhaba madimabe a diaparo tša bona tše dikgethwa.

20 “Baprista ba se ke ba phalola dihlogo goba ba rua setšhitšhi. Meriri ya bona e dule e fokoditšwe.

21 Baprista ba se ke ba nwa beine pele ba tsena ka kgorong ya ka gare.

22 Moprista a se ke a nyala mosadi yo a hladilwego; a nyale fela kgarebe ya Moisraele, goba mohlologadi wa moprista yo a hlokafetšego.

23 “Baprista ba rute setšhaba sa ka go kgetholla se sekgethwa go se e sego se sekgethwa, le se se hlwekilego go se se sego sa hlweka.

24 Ge batho ba sekišana kgorong baprista ba ahlole molato woo go ya ka melao ya ka. Ba phethe melao le melawana ya ka menyanyeng ya ka yohle, le Disabatha tša ka ba di kgethwafatše.

25 “Moprista a se ke a itšhilafatša ka go kgoma setopo, ge e se ge e le sa tatagwe, goba sa mmagwe, goba sa morwediagwe, goba sa morwarragwe, goba sa kgaetšediagwe ye e sego ya nyalwa.

26 Ge a seno hlwekišwa gape a letele matšatši a a šupago.

27 Ka tšatši le a tsenago gape ka lona ka kgorong ya ka gare ya Tempele go dira modiro wa gagwe wa ka Tempeleng a dire sehlabelo sa tshwarelo ya dibe. Ke realo, nna, Morena, Mong wa bohle.

28 “Baprista ba se ke ba fiwa lefa felo, gobane lefa la bona ke nna. Le se ke la ba fa thoto mo nageng ya Israele, gobane thoto ya bona ke nna.

29 Ba phele ka dikabelo tša bupi, le dihlabelo tša tshwarelo ya dibe, le dihlabelo tša tefelo ya tšona; le tšohle tše di abetšwego nna mo nageng ya Israele e be tša bona.

30 Dithakangwaga tšohle tše kaonekaone le dikabelo tšohle tše le ntlišetšago tšona e be tša bona. Hlama ya lena ya mathomo le e fe baprista, ke mo ke tlago atla malapa a lena.

31 Baprista ba se ke ba ja nonyana goba phoofolo ye e ikhwetšego ka boyona, goba e bolailwego ke phoofolo ye nngwe.”

45

1 “Mohla le arola naga le efa kgoro ye nngwe le ye nngwe karolo, seripa se sengwe se arolelwe Morena e le selete se sekgethwa. E be sa dikilometara tše lesome le tše pedi le seripa ka botelele, le tše lesome ka bophara. Sebaka seo ka moka e tla ba se sekgethwa.

2 Gona mo sebakeng seo go be le setsha sa Tempele sa go lekana ka mathoko ohle a dimetara tše makgolo a mabedi le masome a mahlano ka botelele, le tše makgolo a mabedi le masome a mahlano ka bophara, gomme sona se dikologwe ke sekgoba sa dimetara tše masome a mabedi le tše tlhano ka bophara.

3 Ka gare ga selete seo se sekgethwa le ele karolo ya dikilometara tše lesome le tše pedi le seripa ka botelele, le tše tlhano ka bophara. Ka go yona go agwe Tempele, e lego gona Felo mo Gokgethwakgethwa.

4 Karolo ye e be yona ye kgethwa nageng, e be ya baprista ba go hlankela Morena ka Tempeleng. E be ya magae a bona, e be lefelo le lekgethwa la Tempele.

5 “Karolo ye nngwe ya botelele bja dikilometara tše lesome le tše pedi le seripa, le bophara bja dikilometara tše tlhano e be ya Balefi bao ba dirago mediro ya ka Tempeleng. Gona moo go be le metse ye ba dulago go yona.

6 “Kgauswi le selete seo se sekgethwa le arole seripa se sengwe sa dikilometara tše lesome le tše pedi le seripa ka botelele, le tše pedi le seripa ka bophara, e be ya motse moo mang le mang wa setšhaba sa Israele a kago dula gona.”

7 “Kgoši le yona e arolelwe naga ye e lego ka mahlakoreng a mabedi a selete sekgethwa, le a karolo yeo go yona go tlago agwa motse. Ka bodikela e nabele bodikela; ka bohlabatšatši e nabele bohlabatšatši. Botelele bja yona bo lekane le bja karolo ye nngwe ya tše di aroletšwego dikgoro tša Israele. E tloge mollwaneng wa ka bodikela wa naga e yo fihla go wa ka bohlabatšatši.

8 Karolo ye ya naga ya Israele e tla ba yona ya kgoši, gomme dikgoši tša ka di ka se sa gatelela setšhaba sa ka, eupša di tla tlogelela setšhaba sa Israele naga go ya ka dikgoro tša sona.”

9 Morena, Mong wa bohle, a re: “Go lekane, lena babuši ba Israele! Tlogelang šiši le kgatelelo. Dirang tše di lokilego le tše di swanelago. Lesang go raka setšhaba sa ka nageng ya sona. Le botšwa ke nna, Morena, Mong wa bohle.

10 “Le šomiše dikeloboima le diroto tše di nepagetšego le meruswi ye e nepagetšego.

11 “Seroto le moruswi di lekane ka bogolo, moruswi le seroto bobedi e be tša go tsena galesome ka pitšeng ye go elwago ka yona.

12 “Dikeloboima tša lena e be tše di latelago: digera tše masome a mabedi di lekana le šekele e tee, dišekele tše masome a a selelago di lekana le mina o tee.

13 “Dikabelo tša lena e swanetše go ba tše: mabele e be seroto se tee go tše masome a a selelago, garase e be seroto se tee go tše masome a a selelago,

14 makhura a mohlware e be moruswi o tee go ye lekgolo.

15 Go tšwa mohlapeng wo mongwe le wo mongwe wa dihuswane tše makgolo a mabedi tša mafulo a Israele go neelwe sehuswane se tee. “Ka dikabelo tšeo ka moka go dirwe dikabelo tša bupi, le dihlabelo tša go tšhungwa ka moka, le dihlabelo tša kagišano, gore setšhaba se swarelwe dibe tša sona.

16 “Batho bohle ba naga ye ba išetše kgoši ya Israele dikabelo tšeo.

17 Yena sa gagwe e tla ba go tliša diruiwa tša go tšhungwa ka moka, le dikabelo tša bupi, le dikabelo tša dino ge setšhaba sa Israele se keteka Monyanya wa Lebalana, le Disabatha, le menyanya ye mengwe. O swanetše go ntšha dihlabelo tša tshwarelo ya dibe, le dikabelo tša bupi, le dihlabelo tša go tšhungwa ka moka, le dihlabelo tša kagišano, gore setšhaba sa Israele se swarelwe dibe tša sona.”

18 Morena, Mong wa bohle, a re: “Ka letšatši la pele la kgwedi ya mathomo le dire sehlabelo ka poo ye e se nago bosodi, gomme le hlwekiše Tempele.

19 Moprista a tšee madi a mangwe a sehlabelo se sa tshwarelo ya dibe, a a tlotše dikoteng tša mejako ya Tempele le dikhutlong tša serepodi sa ka godimo sa aletare ka bone ga tšona, le dikoteng tša masoro a go ya ka kgorong ya ka gare.

20 Ka letšatši la bošupa la kgwedi le dire ka wona mokgwa woo, le direle mang le mang yo a ka nogo ba a dirile sebe a se a ikemišetša, goba a sa tsebe. Ke ka mokgwa wo le swanetšego go hlwekiša Tempele ka wona.

21 “Ka letšatši la lesome le metšo ye mene la kgwedi ya mathomo le thome go keteka Monyanya wa Paseka. Matšatšing a a šupago go lewe senkgwa se se se nago komelo.

22 Ka letšatši la mathomo la monyanya kgoši a dire sehlabelo sa tshwarelo ya dibe tša gagwe ka poo le tša setšhaba ka moka sa naga ye.

23 Tšatšing le lengwe le le lengwe la matšatši ao a go šupa a monyanya a direle Morena sehlabelo sa go tšhungwa ka moka ka dipoo tše di šupago le dikgapa tše di šupago tše di se nago bosodi. A dire le sehlabelo sa tshwarelo ya dibe ka phooko tšatši le lengwe le le lengwe.

24 Poo ye nngwe le ye nngwe le kgapa ye nngwe le ye nngwe ye a dirago sehlabelo ka yona e emelwe ke kabelo ya bupi ya seroto sa bupi, le moruswi wa makhura a mohlware.

25 “Tšatši le lengwe le le lengwe la matšatši a a šupago a Monyanya wa Mešaša kgoši a dire ka mokgwa woo ka sehlabelo sa tshwarelo ya dibe, le ka sa go tšhungwa ka moka, a tšhume le kabelo ya bupi le ya makhura a mohlware ka mokgwa woo.”

46

1 Morena, Mong wa bohle, o re: “Lesoro la kgoro ya ka gare le le lebeletšego bohlabatšatši le dule le tswaletšwe matšatšing a a selelago a go šoma, eupša ka Sabatha le ka Monyanya wa Lebalana le bulwe.

2 Kgoši a tsene ka lesoro la mathudi a etšwa ka kgorong ya ka ntle, a yo ema go bapela le kota ya lesoro ge baprista ba le gare ba mo direla sehlabelo sa go tšhungwa ka moka le dihlabelo tša kagišano. Gona moo lesorong a khunamele Morena, a kgone a etšwa gape. Lesoro le dule le butšwe go fihlela mantšiboa.

3 Ka letšatši la Sabatha le ka Monyanya wa Lebalana setšhaba sohle sa naga ye le sona se khunamele Morena moo pele ga lesoro.

4 “Ka letšatši la Sabatha kgoši e tlišetše Morena dikwanyana tše di selelago le kgapa e tee tša go dira sehlabelo sa go tšhungwa ka moka, tšohle e be tše di se nago bosodi.

5 Kgapa a e tliše le kabelo ya bupi bja seroto se tee, gomme dikwanyana a di tliše le kabelo ya bupi bja diroto tša palo ye a e ratago. Seroto se sengwe le se sengwe sa bupi a se tliše le moruswi o tee wa makhura a mohlware.

6 Ka Monyanya wa Lebalana a tliše powana, dikwanyana tše di selelago, le kgapa, tšohle e be tše di se nago bosodi.

7 Poo ye nngwe le ye nngwe le kgapa ye nngwe le ye nngwe ye a e tlišago a e tliše le kabelo ya seroto sa bupi, gomme kwanyana ye nngwe le ye nngwe ye a e tlišago, yona a e tliše le kabelo ya bupi bja diroto tša palo ye a e ratago. Seroto se sengwe le se sengwe sa bupi a se tliše le moruswi o tee wa makhura a mohlware.

8 Kgoši a tloge mathuding a lesoro mme a tšwe ka yona tsela yela a tsenego ka yona.

9 “Ge setšhaba sa naga ye se etla go khunamela Morena menyanyeng, ba ba tsenago ka lesoro la ka leboa ba tšwe ka la ka borwa ge ba feditše go mo khunamela, gomme ba ba tsenago ka lesoro la ka borwa ba tšwe ka la ka leboa. Go se be le yo a tšwago ka tsela ye a tsenego ka yona, eupša motho a tšwe ka lesoro le a lebanego nalo.

10 Ge setšhaba se tsena, kgoši le yena a tsene; ge se etšwa, le yena a tšwe.

11 Ka matšatši a mekete le mabakeng a menyanya kabelo ya bupi e be seroto sa bupi, mme e tlišwe le poo goba kgapa; morapedi a tliše kwanyana le kabelo ya bupi bja diroto tša palo ye a e ratago. Seroto se sengwe le se sengwe sa bupi a se tliše le moruswi o tee wa makhura a mohlware.

12 “Ge kgoši a nyaka go tlišetša Morena sehlabelo sa boithaopo, e ka ba sa go tšhungwa ka moka goba dihlabelo tša kagišano, a bulelwe lesoro le le lebeletšego ka bohlabatšatši la go tsenela ka kgorong ya ka gare. A dire sehlabelo seo sa gagwe sa go tšhungwa ka moka le dihlabelo tša gagwe tša kagišano go no swana le ka letšatši la Sabatha, gomme lesoro le tswalelwe ge a seno tšwa gape.”

13 “Mosong wa tšatši le lengwe le le lengwe a direle Morena sehlabelo sa go tšhungwa ka moka ka kwanyana ye e se nago bosodi ya ngwaga o tee.

14 A tliše le kabelo ya bupi mosong wo mongwe le wo mongwe, e be bja dikilokramo tše pedi, le litara e tee ya makhura a mohlware a go duba bupi bjoo. Kabelo ye ya bupi ye e neelwago Morena ke taelo ya go ya go ile.

15 Kwanyana yeo le bupi le makhura a mohlware di abelwe Morena mosong wo mongwe le wo mongwe go ya go ile.”

16 Morena, Mong wa bohle, o re: “Ge kgoši e ka arolela yo mongwe wa barwa ba gagwe naga ye a e filwego e le bohwa, karolo yeo e tla be e filwe le ditlogolo tša gagwe. E tla ba bohwa bja bona.

17 Eupša ge kgoši e ka arolela mohlanka wa yona naga, e tla ba ya mohlanka yoo go fihlela fela Ngwageng wa Poetšo, ya kgona e boela go kgoši. Ke barwa ba gagwe fela ba ba lebanwego ke karolo ye ya bohwa bja tatagobona.

18 Kgoši e se ke ya amoga batho naga ye e lego bohwa bja bona, ya ba raka karolong ya bona ya naga. Naga ye a e fago barwa ba gagwe e le bohwa e be ke karolo ya naga ye a e aroletšwego, gore go se be le yo mongwe wa setšhaba sa ka yo a amogwago se e lego sa gagwe.”

19 Ke moka monna yoo a ntsentšha ka kgorong ya ka gare ka mojako wo o lego ka thoko ga lesoro, a nkiša diphapošing tše dikgethwa tša baprista tše di lebeletšego leboa, a mpontšha felotsoko ka thoko ya bodikela bja diphapoši tšeo.

20 A re: “Fa ke mo baprista ba swanetšego go apea dinama tša dihlabelo tša tshwarelo ya dibe, le tša dihlabelo tša tefelo ya tšona, le go apea dikabelo tša bupi, gore go se be le selo se sekgethwa se se ntšhetšwago ka kgorong ya ka ntle, mme setšhaba sa tšhelwa madimabe.”

21 Ke moka a ntsentšha ka kgorong ya ka ntle, mme a ntshepetša le dikhutlo tša yona ka bone bja tšona; a mpontšha gore khutlong ye nngwe le ye nngwe go na le kgorwana ya dimetara tše masome a mabedi ka botelele, le tše lesome le tše tlhano ka bophara. Dikgorwana tše di be di lekana ka bogolo.

22

23 Ye nngwe le ye nngwe e be e na le leboto la maswika ka gare go e dikologa, le dibešo tše di ageletšwego lebotong.

24 Monna yoo a re go nna: “Ye ke merale yeo bahlanka ba ka Tempeleng ba swanetšego go apeela ka go yona dihlabelo tšeo setšhaba se di dirago.”

47

1 Monna yoo a nkiša mojakong wa Tempele. Ka bona meetse a etšwa ka fase ga serepodi sa Tempele a elela bohlabela, thoko yeo Tempele e bego e lebeletše ka gona. A be a elela ka fase ga lehlakore la ka borwa la Tempele a tšwelela ka borwa bja aletare.

2 Ke moka monna yoo a nntšha ka sekgobeng sa Tempele ka lesoro la ka leboa, gomme a ntikološa a nkiša lesorong le le lebeletšego bohlabela. Ka lehlakoreng la ka borwa go be go ela moelanyana wa meetse.

3 Monna yoo a ela dimetara tše makgolo a mane le masome a a selelago go ya bohlabela ka lehlaka la gagwe, gomme a mpotša gore ke tshele moela. Meetse ao a be a nkgoma ka dikgokgoilane fela.

4 A nama a ela dimetara tše dingwe tše makgolo a mane le masome a a selelago, a mpotša gore ke tshele, gomme meetse a nkgoma ka dikhuru. A ela gape dimetara tše dingwe tše makgolo a mane le masome a a selelago go theoga, mme ge ke tshela gape meetse a nkgoma ka letheka.

5 A buša a ela tše dingwe tše makgolo a mane le masome a a selelago, gomme moo moela o be o iša kudu mo e lego gore ke be ke sa kgone go o tshela. O be o tshelega fela ka go thala.

6 A re go nna: “Wena motho wa nama, na o bone taba ye gabotse?” Ke moka a mpušetša leribeng la noka yeo,

7 gomme ge ke boela morago ka bona go na le mehlare ye mentši maribeng ka mabedi.

8 A re go nna: “Moela wo o elela seleteng sa ka bohlabela gomme o theogela ka moeding wa Jordane, wa fetela Lewatleng le le Hwilego. Ge o tsena ka Lewatleng le le Hwilego o ntšha meetse a lewatle leo letswai.

9 Mo gongwe le mo gongwe mo o fetago gona o tla tliša bophelo. Ka fao gohle mo o putlago gona go tla ba le diphoofolo tša mehutahuta le dihlapi tše dintši.

10 Go tloga Engedi go yo fihla Ene-Eglaime go tla ba le bathei ba dihlapi lebopong la lewatle leo, gomme ba tla anega malokwa a bona moo gore a ome. Moo go tla ba le mehutahuta ya dihlapi go swana le ka Lewatleng la Mediteraniene.

11 Eupša meetse a a lego ka mehlakeng le ka megobeng ya lebopong ona a ka se tšwe letswai. A tla no ba gona gore batho ba moo ba fele ba na le letswai.

12 Mo maribeng a moela woo ka mabedi go tla mela mehlare ya mehuta yohle ya dikenywa tša go lewa. E ka se tsoge e ponne matlakala, le gona e ka se tsoge e lesitše go enywa. Kgwedi ye nngwe le ye nngwe mehlare yeo e tla ba le dikenywa tše di budulego, ka ge e nošetšwa ke moela woo o tšwago Tempeleng. Dienywa tša yona di tla lewa, mme matlakala a yona ya ba a go alafa malwetši.”

13 Morena, Mong wa bohle, a re: “E re ke le botše ka mo mellwane ya naga ye e swanetšego go arolelwa dikgoro tše lesome le tše pedi tša Israele e swanetšego go ba ka gona, kgoro ya Josefa e fiwe dikarolo tše pedi.

14 Ka ge ke ile ka ikana gore naga ye ke tla e fa borakgolokhukhu ba lena, e tla ba bohwa bja lena; le e arolelane ka go lekana.

15 “Mellwane ya naga e tla ba ka mokgwa wo: Ka leboa mollwane o tla tloga Lewatleng la Mediteraniene, wa bapela le tsela ye e yago Hetelone go yo fihla sefateng sa Hamate, le go fetela Tsedade,

16 go yo fihla Berota le Sibraime, mokgahlo ga selete sa Damaskose le sa Hamate, le go yo fihla Hatsare-Hatikone, mollwaneng wa Haurane.

17 Ka gona mollwane o tla tloga Lewatleng la Mediteraniene, wa leba Hatsore-Enane, wa phaela selete sa Damaskose le sa Hamate ka leboa.

18 “Ka bohlabatšatši mollwane o tla putla mokgahlo ga Haurane le Damaskose, wa bapela le noka ya Jordane, mokgahlo ga naga ya Gileade le ya Israele, wa fetela Lewatleng le le Hwilego wa ba wa yo fihla Tamare. Wo e tla ba wona mollwane wa ka bohlabatšatši.

19 “Ka borwa mollwane o tla tloga Tamare wa ya mohlakeng wa Meriba-Kadeshe, go tloga moo wa ipata le noka go yo fihla Lewatleng la Mediteraniene. Wo e tla ba mollwane wa ka borwa.

20 “Ka bodikela mollwane e tla ba Lewatle la Mediteraniene go yo fihla felo mo o lebanago le sefata sa Hamate. Wo e tla ba wona mollwane wa ka bodikela.

21 “Le arolele dikgoro tša lena naga ye.

22 Le e arolelane e le bohwa bja lena le bja bafaladi ba ba dulago le lena, bao bana ba bona ba tswaletšwego mo nageng ye. Le ba tšee e le badudi ba naga ya Israele. Ba abelwe bohwa gotee le lena ba dikgoro tša Israele.

23 Mofaladi a abelwe bohwa kgorong yeo a dulago go yona. Ke realo, nna, Morena, Mong wa bohle.”

48

1 Dikgoro di arolelwe naga ka mokgwa wo: Karolo ya kgoro ya Dane e thome mollwaneng wa ka leboa wa naga ya Israele. Mollwane wa yona o bapele le tsela ya Hetelone go yo fihla sefateng sa Hamate, wa leba Hatsare-Enane le mollwaneng wa Damaskose wa ka leboa, kgauswi le Hamate. E be mollwane wa yona go tloga ka bohlabatšatši go ya ka bodikela.

2 Karolo ya kgoro ya Asere e beelane mollwane le ya kgoro ya Dane go tloga mollwaneng wa ka bohlabatšatši go yo fihla go wa ka bodikela.

3 Karolo ya kgoro ya Naftali e beelane mollwane le ya kgoro ya Asere go tloga mollwaneng wa ka bohlabatšatši go yo fihla go wa ka bodikela.

4 Karolo ya kgoro ya Manase e beelane mollwane le ya kgoro ya Naftali go tloga mollwaneng wa ka bohlabatšatši go yo fihla go wa ka bodikela.

5 Karolo ya kgoro ya Efraime e beelane mollwane le ya kgoro ya Manase go tloga mollwaneng wa ka bohlabatšatši go yo fihla go wa ka bodikela.

6 Karolo ya kgoro ya Rubene e beelane mollwane le ya kgoro ya Efraime go tloga mollwaneng wa ka bohlabatšatši go yo fihla go wa ka bodikela.

7 Karolo ya kgoro ya Juda e beelane mollwane le ya kgoro ya Rubene go tloga mollwaneng wa ka bohlabatšatši go yo fihla go wa ka bodikela.

8 Karolo ye e beelanego mollwane le ya kgoro ya Juda go tloga mollwaneng wa ka bohlabatšatši go yo fihla go wa ka bodikela e be ye e abelwago Morena. Bophara bja yona e be dikilometara tše lesome le tše pedi le seripa, gomme botelele bja yona go tloga mollwaneng wa ka bohlabatšatši go ya ka bodikela e be bja go lekana le bja dikarolo tše di filwego dikgoro. Bogareng bja karolo yeo ke mo go tlago agwa Tempele.

9 Karolo ye le e abelago Morena e be ya botelele bja dikilometara tše lesome le tše pedi le seripa, le bophara bja dikilometara tše lesome.

10 Baprista ba fiwe seripa gona moo karolong ye kgethwa. Ka leboa seripa se e be sa dikilometara tše lesome le tše pedi le seripa ka botelele, ka bodikela e be sa dikilometara tše tlhano ka bophara. Ka bohlabatšatši le gona e be sa dikilometara tše tlhano ka bophara, ka borwa e be sa dikilometara tše lesome le tše pedi le seripa ka botelele. Tempele ya Morena e agwe mo gare ga seripa se.

11 Seripa se e be sa baprista, bona batlotšwa, ditlogolo tša Tsadoko, ba ba ntlhanketšego ka potego ba sa kgeloge bjalo ka Balefi ba bangwe mola Baisraele ba kgeloga.

12 Ka gona, ba swanetše go ba le karolo ye e lebanego bona karolong ye kgethwa ya naga. Karolo ye e tla ba yona ye kgethwakgethwa ye e beelanego mollwane le ya Balefi.

13 Go bapela le karolo ya baprista Balefi ba swanetše go ba le karolo ya dikilometara tše lesome le tše pedi le seripa ka botelele, le tše tlhano ka bophara.

14 Ke karolo ye e phalago dikarolo tše dingwe ka moka tša naga, gomme go se ke gwa ba le seripanyana se sengwe sa yona se se rekišwago, goba se bapatšwago, goba se fiwago yo mongwe, gobane e kgethetšwe Morena.

15 Karolo ye e šalago ya bophara bja dikilometara tše pedi le seripa, le botelele bja dikilometara tše lesome le tše pedi le seripa yona ga se ye kgethwa, ke ya motse le ya phulo. Bogareng bja yona ke mo go swanetšego go agwa motse,

16 gomme gona e be dimetara tše dikete tše pedi le makgolo a mabedi le masome a mahlano ka lehlakoreng le lengwe le le lengwe.

17 Go dikologa motse ka lehlakoreng le lengwe le le lengwe go be le karolo ya phulo ya bophara bja dimetara tše lekgolo le masome a mabedi le tše tlhano.

18 Karolo ye e šetšego, ye e bapetšego le karolo ye kgethwa mme e lekanago nayo ka botelele, e tla ba ya dikilometara tše tlhano ka bohlabatšatši, le tše tlhano ka bodikela. E swanetše go ba mašemo a go bjala dibjalo tša go fepa ba ba šomago ka motseng.

19 Bašomi ba ka motseng ba ba lemago karolong ye e swanetše go ba ba dikgoro tšohle tša Israele.

20 Karolo ye ya go kgethelwa Morena e swanetše go ba ya dikilometara tše lesome le tše pedi le seripa ka mathoko ohle, e lego karolo ye kgethwa e kopane le ye e lego ya motse.

21 Karolo ye e šalago ka mo le ka mo ga karolo ye kgethwa le ga karolo ya motse e be ya kgoši. E tla gagabela bohlabatšatši dikilometara tše lesome le tše pedi le seripa go yo fihla mollwaneng wa ka bohlabatšatši, le go ya bodikela dikilometara tše lesome le tše pedi le seripa go yo fihla mollwaneng wa ka bodikela. Dikarolo tše pedi tše tša go bapela le dikarolo tša setšhaba e be tša kgoši, gomme karolo ye kgethwa le Tempele di tla ba gare.

22 Ka gona karolo ya Balefi le karolo ya motse di tla ba gare ga karolo ya kgoši. Karolo ye ya kgoši e tla ba mokgahlo ga karolo ya Juda le ya Benjamene.

23 Dikgoro tše di šetšego di arolelwe naga ka mokgwa wo: Karolo ya kgoro ya Benjamene e tloge mollwaneng wa ka bohlabatšatši e yo fihla go wa ka bodikela.

24 Karolo ya kgoro ya Simeone e beelane mollwane le ya kgoro ya Benjamene go tloga mollwaneng wa ka bohlabatšatši go yo fihla go wa ka bodikela.

25 Karolo ya kgoro ya Isakara e beelane mollwane le ya kgoro ya Simeone go tloga mollwaneng wa ka bohlabatšatši go yo fihla go wa ka bodikela.

26 Karolo ya kgoro ya Sebulone e beelane mollwane le ya kgoro ya Isakara go tloga mollwaneng wa ka bohlabatšatši go yo fihla go wa ka bodikela.

27 Karolo ya kgoro ya Gade e beelane mollwane le ya kgoro ya Sebulone go tloga mollwaneng wa ka bohlabatšatši go yo fihla go wa ka bodikela.

28 Ka borwa mollwane wa karolo ya kgoro ya Gade o tloge Tamare o lebe borwa, o yo fihla mohlakeng wa Meriba-Kadeshe, go tloga moo o ipate le noka go yo fihla Lewatleng la Mediteraniene.

29 Morena, Mong wa bohle, o re: “Ke ka mo le swanetšego go arolela dikgoro tša Israele naga ka gona ya ba bohwa bja tšona.”

30 Go tla ba le masoro a lesome le a mabedi ka motseng wa Jerusalema. Morako ka lehlakoreng le lengwe le le lengwe e tla ba wa dimetara tše dikete tše pedi le makgolo a mabedi le masome a mahlano, gomme o tla ba le masoro a mararo, maina a ona a ye ka dikgoro tša Israele. Masoro a morako wa ka leboa a theelelwe Rubene, Juda le Lefi; a morako wa ka bohlabatšatši a theelelwe Josefa, Benjamene le Dane; a morako wa ka borwa a theelelwe Simeone, Isakara le Sebulone; gomme a morako wa ka bodikela a theelelwa Gade, Asere le Naftali.

31

32

33

34

35 Botelele bja morako ka mahlakoreng a motse ka bone ke dimetara tše dikete tše senyane. Go tloga nakong yeo leina la motse wo e tla ba “Morena o mo”.