1 Bjale Kgoši Dafida o be a tšofetše kudu, gomme le ge bahlanka ba gagwe ba be ba mo pipa ka dikobo, o be a sa ruthele.
2 Ka gona bahlankedi ba gagwe ba re go yena: “Kgoši, mong wa rena, a re go nyakele mosetsana wa kgarebe yo a tlago go hlankela mme a go hlokomela. O tla robala o mo gokaretše, gomme a go ruthetša.”
3 Ba ile ba nyaka mosetsana yo mobotse mo Israele ka moka, ba mo hwetša kua Shuneme gomme ba mo tliša go kgoši. Leina la gagwe e be e le Abishaga.
4 E be e le yo mobotsebotse gomme yena a hlankela kgoši a mo hlokomela, eupša kgoši a se ke a mo robala.
5 Adonia, morwa wa Dafida le Hagite, o be a hlatlama Absalomo mme a na le sebopego se sebotsebotse. Dafida o be a se a ka a mo omanyetša selo. Adonia o be a ipona mo e lego gore o be a gopola gore e ka ba kgoši. O ile a inyakela dikoloi tša ntwa le dipere le bafelegetši ba banna ba masome a a fetšago seatla.
6
7 A bolela le Joaba, yo mmagwe e bego e le Tseruya, le moprista Abiatare, gomme bona ba dumela go mo thuša tabeng yeo.
8 Eupša moprista Tsadoko le Benaya, morwa wa Joyada, le moprofeta Nathane le Shimi le Rei le baleti ba Dafida ba ile ba se ke ba ema le Adonia.
9 Ka letšatši le lengwe Adonia a dira sehlabelo kua Letlapeng la go Šutha, kgauswi le mothopo wa Rogele, ka dihuswane, dikgomo, le mamane a a nonnego. A laletša barwa ba bangwe ba Dafida le bahlankedi ba kgoši bao ba bego ba etšwa Juda gore ba tle monyanyeng woo wa gagwe,
10 eupša a se ke a laletša Solomone, morwarragwe, goba moprofeta Nathane, goba Benaya, goba baleti ba kgoši.
11 Ke mo Nathane a ilego go Batseba, mmagoSolomone, gomme a mmotšiša a re: “Afa o kwele gore Adonia, morwa wa Hagite, o ipeile kgoši? Gomme Kgoši Dafida ga a tsebe selo ka taba yeo!
12 Ge o nyaka go phologa le go phološa Solomone, morwa wa gago, ke go eletša
13 gore o ye go Kgoši Dafida ka pelapela o mmotšiše o re: ‘Kgoši, mong wa ka, a ga se wa ka wa nkenela, nna, mohlanka wa gago, gore morwa wa ka, Solomone, o tla go latela ya ba kgoši, mme ke yena a tlago dula setulong sa gago sa bogoši? A bjale ke go reng Adonia e le kgoši?’ ”
14 Gomme Nathane a tšwela pele a re: “E tla re ge o sa bolela le kgoši, ka tsena mme ka tiišetša taba tšeo.”
15 Ka gona Batseba a ya go bona kgoši ka phapošing ya kgoši ya malao. Kgoši o be a tšofetše kudu, gomme Abishaga, mosetsana wa Shuneme, a mo hlokometše.
16 Batseba a khunama, a obama, a itahlela fase pele ga kgoši, gomme kgoši a mmotšiša a re: “A o nyaka eng?”
17 Batseba a mo fetola a re: “Mong wa ka, o nkenetše ka leina la Morena Modimo wa gago gore morwa wa ka, Solomone, ruri e tla ba yena a dulago setulong sa gago sa bogoši.
18 Fela Adonia e šetše e le kgoši, gomme ga o tsebe selo ka taba yeo.
19 Yena o dirile sehlabelo ka dikgomo tše ntši le dihuswane le mamane a a nonnego, gomme o laleditše barwa ba gago le moprista Abiatare le Joaba, molaodi wa madira a gago, gore ba ye monyanyeng woo, eupša ga se a laletša morwa wa gago, Solomone.
20 Kgoši, setšhaba ka moka sa Israele se lebeletše wena gore o se botše gore ke mang yo a tlago go latela bogošing.
21 Ge o ka se se botše, ge o ehwa mo, nna le morwago, Solomone, re tlilo swarwa bjalo ka basenyi.”
22 Batseba o be a sa bolela le kgoši ge Nathane a fihla mošate.
23 Kgoši a botšwa gore moprofeta o tlile, gomme Nathane a tsena mme a obama pele ga kgoši.
24 Ke moka a re: “Kgoši, mong wa ka, kgane ke wena o begilego gore Adonia ke yena a tlago go latela bogošing mme a dula setulong sa gago sa bogoši?
25 Lona lehono le o tšwile a yo dira sehlabelo ka dikgomo tše ntši le dihuswane le mamane a a nonnego. O laleditše barwa ba gago ka moka le Joaba, molaodi wa madira a gago, le moprista Abiatare, gomme gonabjale ba ja monyanya le yena mme ba goa ba re: ‘A Kgoši Adonia a re phelele!’
26 Eupša nna, mohlanka wa gago, ga se a ntaletša, goba a laletša moprista Tsadoko, goba Benaya, goba Solomone.
27 Na taba ye e dumeletšwe ke wena, kgoši, gomme wa hloka le go botša le bona bahlankedi ba gago gore ke mang yo a tlago go latela bogošing?”
28 Kgoši Dafida a re: “Mpiletšeng Batseba.” Batseba a tsena a ema pele ga gagwe.
29 Ke moka a re go yena: “Ke go enela ka Morena yo a phelago, yo a mphološitšego mathateng a ka ka moka,
30 gore lehono ke tla phetha keno yela ke go enetšego yona ka leina la Morena Modimo wa Israele, gore morwa wa gago, Solomone, ke yena a tlago dula setulong sa ka sa bogoši.”
31 Batseba a khunama, a obama, a itahlela fase pele ga kgoši, mme a re: “A kgoši, mong wa ka, a re phelele go ya go ile!”
32 Ke moo Kgoši Dafida a laetšego gore Tsadoko le Nathane le Benaya ba bitšwe. Ge ba tsene,
33 a re go bona: “Sepelang le baleti ba ka, gomme le nametšeng morwa wa ka, Solomone, meila yela ya ka, mme le mo felegetšeng le theogeleng mothopong wa Gihone,
34 moo Tsadoko le Nathane ba mo tlotše gore e be kgoši ya Israele. Ka morago le letše phalafala mme le goe le re: ‘A Kgoši Solomone a re phelele!’
35 Le rotogeng le mo šetše morago ge a etla go dula setulong sa ka sa bogoši. Ke yena e tlago ba kgoši legatong la ka, ka gobane ke kgethile yena gore e be mmuši wa Israele le Juda.”
36 Benaya a mo fetola a re: “Go tla dirwa bjalo, gomme Morena Modimo wa kgoši, mong wa ka, a tiišetše taba ye.
37 Bjalo ka ge Morena a bile le wena, kgoši, nke a be le Solomone, gomme a dire gore mmušo wa gagwe o tume le go feta wa gago.”
38 Ka gona Tsadoko le Nathane le Benaya le baleti ba kgoši ba nametša Solomone meila ya Kgoši Dafida, ba mo felegetša mothopong wa Gihone.
39 Tsadoko a tšea lenaka la makhura a mohlware le a bego a le tšere ka Tenteng ya bodulo bja Morena, gomme a tlotša Solomone. Ba letša phalafala, gomme batho ka moka ba goa ba re: “A Kgoši Solomone a re phelele!”
40 Ke mo setšhaba ka moka se boilego se mo šetše, ba goa ka lethabo mme ba letša dinakana, ba tsošitše mogobo wo o bego o dumiša lefase.
41 Ya re mola Adonia le baeng ba gagwe ba sa feleletša monyanya, ba kwa mogobo woo. Joaba ge a ekwa phalafala, a botšiša a re: “A lešata lela kua motseng ke la eng?”
42 Ge a sa bolela, Jonathane, morwa wa moprista Abiatare, a fihla. Adonia a re: “Tsena! Wena o motho wa go phafoga – o swanetše go ba o tliša taba tše botse.”
43 Jonathane a mo fetola a re: “Aowaowaa! Mong wa rena, Kgoši Dafida, o beile Solomone kgoši.
44 O romile Tsadoko le Nathane le Benaya le baleti ba kgoši go mo felegetša. Ba mo nameditše meila ya kgoši,
45 gomme Tsadoko le Nathane ba mo tloditše mothopong wa Gihone gore e be kgoši. Ka morago ba tsena motseng ba goa ka lethabo, gomme batho bjale ba tia mekgolokwane. Ke lona lešata leo le sa tšwago go le kwa.
46 Solomone bjale ke kgoši.
47 Go feta moo, bakgomana ba mošate ba ile ba tsena go tlo lebogiša Kgoši Dafida, gomme ba re: ‘A Modimo wa gago a dire Solomone gore a tume kudu le go feta wena, le mmušo wa gagwe o atlege kudu le go feta wa gago.’ Kgoši o ile a obama malaong a gagwe
48 mme a rapela a re: ‘A go tumišwe Morena Modimo wa Israele, yo lehono a beilego yo mongwe wa barwa ba ka setulong sa ka sa bogoši, gomme le nna a mphediša gore ke tle ke bone taba ye!’ ”
49 Ke moo baeng ba Adonia ba emeletšego ka letšhogo ba tloga, yo mongwe le yo mongwe a ikela lapeng la gagwe.
50 Adonia a boifa Solomone kudu, ka gona a ya Tenteng ya bodulo bja Morena, a swara dinakana tša aletare.
51 Kgoši Solomone a botšwa gore Adonia o a mmoifa, le gore o swere dinakana tša aletare, le gore o re: “Ke nyaka gore Kgoši Solomone a nkenele pele gore a ka se mpolaye.”
52 Solomone a fetola a re: “Ge a ka mpotegela, gona le ntsana ya moriri wa hlogo ya gagwe e ka se kgwathwe; eupša ge a ka se mpotegele, gona o tla hwa.”
53 Ke moo Kgoši Solomone a laetšego gore Adonia a theošwe aletareng. Adonia a ya go kgoši gomme a obama pele ga gagwe, mme kgoši a re go yena: “O ka ikela gae.”
1 Ge Dafida a batametše go hwa, o ile a fa morwa wa gagwe, Solomone, ditaelo tša mafelelo a re:
2 “Nako ya ka ya go hwa e fihlile. O tie o eme senna,
3 gomme o dire se Morena Modimo wa gago a go laelago sona. O phethe melao ya gagwe ka moka le ditaelo tša gagwe, bjalo ka ge di ngwadilwe melaong ya Moshe, gore mo gongwe le mo gongwe mo o yago o atlege go tšohle tše o di dirago.
4 Ge o ka theetša Morena, yena o tla phetha se a ntshephišitšego sona mola a mpotša gore ditlogolo tša ka di tla buša Israele ge di ka hlokomela go phetha ditaelo tša gagwe ka potego ka dipelo le ka moya wa bona ka moka.
5 “Go sa na le se sengwe gape. O sa gopola se Joaba a ntirilego sona ka go bolaya balaodi bale ba babedi ba madira a Israele, Abnere, morwa wa Nere, le Amasa, morwa wa Jetere. O gopola ka moo a ba bolailego ka gona mehleng ya khutšo a lefeletša batho bao ba ba bolailego mehleng ya ntwa. O tšholotše madi a a se nago molato gomme bjale ke nna ke šikerego boikarabelo bja se a se dirilego, le gona ke nna ke tlaišegago ka baka la taba yeo.
6 O dire se o bonago se lokile; o swanetše go mmolaya le ge bjale a tšofetše.
7 “Eupša o be yo botho go barwa ba Barsilai wa Gileade gomme o ba hlokomele, ka gobane le bona ba ile ba ntshwara gabotse ge ke be ke tšhaba Absalomo, morwarrago.
8 “Gape go na le Shimi, morwa wa Gera, wa motse wa Bahurime kua Benjamene. O ile a nthogaka gampe tšatši lela ke eya Mahanaime, fela ge a nkgahlanetša kua nokeng ya Jordane, ke ile ka mo enela ka leina la Morena gore nka se mmolaye.
9 Eupša wena o se ke wa mo lesa a sa otlwe. O yo bohlale mme o tla tseba se o swanetšego go mo dira sona; o mmolaye, le ge bjale a tšofetše.”
10 Dafida o ile a hlokafala gomme a bolokwa motseng wa Dafida.
11 O be a bile kgoši ya Israele mengwaga ye masome a mane, a bušitše mengwaga ye e šupago a le Hebrone, le mengwaga ye masome a mararo a metšo ye meraro a le Jerusalema.
12 Solomone a latela Dafida, tatagwe, gomme a tielela bogošing.
13 Ke moo Adonia, yo mmagwe e bego e le Hagite, a ilego go Batseba, mmagoSolomone. Batseba a mmotšiša a re: “A o nketetše fela?” Adonia a mo fetola a re: “Ee,
14 fela ke na le tabanyana.” Batseba a re: “Bolela.”
15 Adonia a re: “O a tseba gore ke be ke swanetše go ba kgoši, le gore yo mongwe le yo mongwe mo Israele o be a gopotše bjalo. Eupša go diregile ka mokgwa wo mongwe, gomme morwarre e bile yena e bago kgoši, ka gobane seo e be e le thato ya Morena.
16 Gomme bjale ke kgopela selo se tee; hle, o se ke wa se gana.” Batseba a mmotšiša a re: “Ke eng?”
17 Adonia a mo fetola a re: “Hle, kgopela Kgoši Solomone – ke a tseba gore ya gago kgopelo a ka se e gane – gore a mphe Abishaga, mosetsana wa Shuneme, e be mosadi wa ka.”
18 Batseba a mo fetola a re: “Go lokile. Ke tla go bolelela le kgoši.”
19 Ka gona Batseba a ya go kgoši go yo bolelela Adonia. Kgoši a emelela a dumediša mmagwe, a mo obamela. Ke moka a dula setulong sa gagwe sa bogoši gomme a laela gore setulo se sengwe se tlišwe, mme mmagwe a dula go sona ka letsogong la gagwe la go ja.
20 Mmagwe a re: “Ke na le tabana ye nnyane ye ke tlilego go go kgopela yona; hle, o se ke wa e gana.” Solomone a mmotšiša a re: “Ke efe, mme? Nka se e gane.”
21 Mmagwe a mo fetola a re: “Dumelela gore Adonia, morwarrago, a fiwe Abishaga e be mosadi wa gagwe.”
22 Kgoši a mmotšiša a re: “Ke ka baka lang o nkgopela gore ke mo fe Abishaga? Go no swana le gore o ka nkgopela gore ke mo fe le sona setulo se sa bogoši. Gabotsebotse ke mogolwake, gomme moprista Abiatare le Joaba ba eme le yena!”
23 Ke moo Solomone a ennego ka leina la Morena a re: “A Modimo a mpolaye thoo ge nka se lefiše Adonia kgopelo ye ka setopo!
24 Morena o ntiišeditše setulong sa bogoši sa tate, Dafida; o phethile tshephišo ya gagwe gomme o neetše nna le ditlogolo tša ka mmušo. Ke ena ka Morena yo a phelago gore Adonia o tla bolawa lona lehono le!”
25 Ka gona Kgoši Solomone a roma Benaya, mme Benaya a yo bolaya Adonia.
26 Kgoši Solomone a re go moprista Abiatare: “Ikele mašemong a gago kua Anathote. O lebanwe ke go bolawa, eupša nka se go bolaye lehono, ka gobane o be o hlokometše Polokelo ya Kgwerano ya Morena ge o be o sa na le tate, Dafida, mme le wena o tlaišegile naye mathateng a gagwe ka moka.”
27 Ke moka Solomone a raka Abiatare modirong wa go ba moprista wa Morena, gomme a phethagatša se Morena a se boletšego kua Shilo ka moprista Eli le ditlogolo tša gagwe.
28 Joaba a kwa taba ye. O be a ema le Adonia, eupša a se a ka a ema le Absalomo. Ka gona a tšhabela Tenteng ya bodulo bja Morena gomme a swara dinakana tša aletare.
29 Ge Kgoši Solomone a ekwa gore Joaba o tšhabetše ka Tenteng ya bodulo bja Morena le gore o aletareng, a roma motseta go yena go yo mmotšiša gore ke ka baka lang a tšhabetše aletareng. Joaba a fetola ka go re o tšhabetše go Morena ka gobane a be a boifa Solomone. Ka gona Kgoši Solomone a roma Benaya go yo bolaya Joaba.
30 A ya Tenteng ya bodulo bja Morena gomme a re go Joaba: “Kgoši o go laela gore o tšwe ka moo.” Joaba a mo fetola a re: “Aowa, ke tla hwela gona ka mo.” Benaya a gomela go kgoši gomme a mmegela se Joaba a se boletšego.
31 Solomone a mo fetola a re: “Dira ka mo a bolelago. O mmolaye o mmoloke. Ke moo nna goba setlogolo sefe le sefe sa tate se ka se hlwego se šikere boikarabelo bja se Joaba a se dirilego ge a bolaya banna ba ba se nago molato.
32 Morena o tla otla Joaba ka ge a bolaile banna ba babedi tate, Dafida, a sa tsebe. Banna bao ba be ba se na le molato, le gona ba mo phala ka go loka. Bona e be e le Abnere, molaodi wa madira a Israele, le Amasa, molaodi wa madira a Juda.
33 Kotlo ya go bolawa ga bona e tla wela Joaba le ditlogolo tša gagwe go ya go ile. Eupša Morena ka mehla o tla šegofatša ditlogolo tša Dafida tše di dulago setulong sa gagwe sa bogoši.”
34 Ka gona Benaya a ya Tenteng ya bodulo bja Morena, a bolaya Joaba, gomme a bolokwa nageng ya gagwe kua lešokeng.
35 Kgoši a dira Benaya molaodi wa madira legatong la Joaba, gomme a bea moprista Tsadoko sebakeng sa Abiatare.
36 Ke moo kgoši a laetšego gore Shimi a bitšwe, gomme a re go yena: “Ikagele ngwako mo Jerusalema. O dule go wona gomme o se ke wa tšwa motseng wa ya felo mo gongwe.
37 Ge o ka tsoga o tšwile gomme wa tshela nokana ya Kidrone, o nape o tsebe gore o tla bolawa thoo, gomme molato ya ba wa gago.”
38 Shimi a mo fetola a re: “Go lokile, kgoši, mong wa ka, ke tla dira se o se bolelago.” Ka gona a dula Jerusalema nako ye telele.
39 Fela ka morago ga mengwaga ye meraro makgoba a mabedi a Shimi a tšhabela go kgoši ya Gathe, Akishe, morwa wa Maaka. Ge Shimi a ekwa gore makgoba ao a kua Gathe,
40 a saletša pokolo ya gagwe gomme a ya go Kgoši Akishe kua Gathe go yo nyaka makgoba ao. O ile a a hwetša mme a boa le ona.
41 Ge Solomone a ekwa seo Shimi a se dirilego,
42 a laela gore a bitšwe, gomme a re go yena: “Ke ile ka go eniša ka leina la Morena gore o se ke wa tšwa Jerusalema wa ya mo gongwe. Gomme ka go botša gore ge o ka tsoga o dirile bjalo, o nape o tsebe gore o tla bolawa thoo. A ga se wa dumela taba yeo gomme wa mpotša gore o nkwele?
43 Bjale ge, ke ka baka lang o tshetše keno ya gago mme wa nyatša taelo ya ka?
44 O tseba gabotse bobe ka moka bjo o bo dirilego tate, Dafida. Morena o tla go otlela taba yeo.
45 Eupša nna o tla ntšhegofatša mme a dira gore mmušo wa Dafida o tie go ya go ile.”
46 Ke moo kgoši a laetšego Benaya gore a bolaye Shimi, gomme yena a tšwa a mmolaya. Ke ge bjale Solomone a swere mmušo a o tiišitše.
1 Solomone o ile a itlemaganya le kgoši ya Egepeta ka go nyala morwedi wa gagwe. A goroša mosadi yoo gore a tle a dule motseng wa Dafida go fihlela ge a feditše go aga mošate ga gagwe le Tempele le morako wa go dikologa Jerusalema.
2 Morena o be a sešo a agelwa tempele, ka fao batho ba be ba sa dira dihlabelo dintotomeng tše go tšona ba khunamelago medimo ya diswantšho.
3 Solomone o be a rata Morena mme a phetha ditaelo tša Dafida, tatagwe, eupša o be a sa hlaba diruiwa mme a dira dihlabelo ka tšona dintotomeng tšeo.
4 Ka nako ye nngwe o ile a ya Gibeone go yo dira dihlabelo, ka gobane moo ke mo go bego go le ntotoma ya go tuma kudu. O be a šetše a kile a dira dihlabelo tša go tšhungwa ka moka tše ntšintši moo mabakeng a a fetilego.
5 Bošegong bjoo Morena a iponagatša go yena torong gomme a re: “Mpotše se o nyakago gore ke go fe sona.”
6 Solomone a re: “Ka mehla o be o botegela tate, Dafida, mohlanka wa gago, kudu, gomme yena o be a go hlompha, a go botegela, mme a go tshepha. Gomme o tšwetše pele le go mo rata kudu, wa ba wa mo fa morwa yo lehono a bušago legatong la gagwe.
7 Wena, Morena Modimo, o dirile gore ke be kgoši ke latele tate, le ge ke le yo monnyane kudu gomme ke sa tsebe go buša.
8 Ke nna yo gare ga setšhaba se o se kgethilego, setšhaba se sentši mo e lego gore se ka se balwe.
9 Ka gona mphe bohlale gore ke kgone go buša setšhaba sa gago ka toka, le go kgethologanya botse le bobe. Ge o ka se mphe, nka kgona bjang go buša setšhaba se sa gago se sentši?”
10 Morena a kgahlwa ke ge Solomone a kgopetše seo,
11 ka gona a re go yena: “Ka gobane o kgopetše bohlale bja go buša le go ahlola ka toka go na le go phela lebaka le letelele, goba mahumo, goba lehu la manaba a gago,
12 ke tla go fa se o se kgopetšego. Ke tla go fa bohlale bjo bontši le kwešišo go feta bohle ba ba kilego ba ba gona, goba ba kago tsoga ba bile gona.
13 Ke tla go fa le se o sego wa se kgopela: Bophelong bja gago ka moka o tla ba le mahumo le seriti go feta magoši ka moka.
14 Gomme ge o ka ntlhompha wa phetha melao ya ka le ditaelo tša ka bjalo ka Dafida, tatago, ke tla go phediša galelele.”
15 Solomone a phafoga gomme a lemoga gore Modimo o be a bolela naye torong. Ke moo a ilego Jerusalema mme a ema pele ga Polokelo ya Kgwerano ya Morena, a direla Morena dihlabelo tša go tšhungwa ka moka le dihlabelo tša kagišano. Ka morago ga moo a direla bahlankedi ba gagwe ka moka monyanya.
16 Ka letšatši le lengwe digwebakathobalo tše pedi di ile tša tla go Kgoši Solomone.
17 Yo mongwe wa bona a re: “Mong wa ka, nna le mosadi yo re dula ka ngwakong o tee, gomme ke ile ka belega mošemanyana ka ngwakong woo mosadi yo a le gona.
18 Ka letšatši la boraro ke belege, le yena a belega mošemanyana. Re be re le babedi fela ka ngwakong woo – go se motho yo mongwe.
19 Bošegong bjo bongwe o ile a phekgogela godimo ga lesea la gagwe a sa ikwe, gomme a le pitlaganya, la hwa.
20 A tsoga bošegogare, a tšea ngwana wa ka lehlakoreng la ka mola ke sa ile ka boroko a mo iša malaong a gagwe; ke moka a bea ngwana yola wa go hwa malaong a ka.
21 Ya re ge go sele ka tsoga ke re ke amuša lesea, ka tšhoga le hwile. Ke ile ka le lebeledišiša gabotse, gomme ka lemoga gore ga se la ka.”
22 Eupša mosadi yola yo mongwe a re: “Aowaa! Ngwana yo a phelago ke wa ka, gomme yo a hwilego ke wa gago!” Mosadi yola wa pele a mo fetola a re: “Aowaowaa! Ngwana yo a hwilego ke wa gago, mme yo a phelago ke wa ka!” Ba ile ba phegišana ka mokgwa woo pele ga kgoši.
23 Ke moo Kgoši Solomone a itšego: “Mongwe le yo mongwe o re ngwana yo a phelago ke wa gagwe mme yo a hwilego ke wa yo mongwe.”
24 A laela gore go tlišwe tšhoša, gomme ge e tlišitšwe
25 a re: “Pharolang ngwana yo a phelago ka bogare gomme le neele mongwe le mongwe seripa sa ngwana yoo.”
26 Yo e tlogago e le mmagolesea leo a botša kgoši a hlomogetše morwa wa gagwe pelo a re: “Hle, mong wa ka, se bolaye ngwana yo! Mo fe yena!” Eupša mosadi yo mongwe yola a re: “A se fiwe nna goba yena; a a pharolwe!”
27 Ke moo Solomone a itšego: “Se bolayeng ngwana yoo! Mo neeleng mosadi yola wa pele – ke yena e tlogago e le mmagongwana yo.”
28 Ge setšhaba sa Israele se ekwa kahlolo yeo ya Solomone, ka moka sa mo hlompha kudu, ka gobane se ile sa thoma go bona gore Modimo o mo file bohlale bja go ahlola.
1 Solomone e be e le kgoši ya naga ya Israele ka moka,
2 mme bahlankedi ba gagwe ba bagolo šeba: Moprista e be e le Asaria, morwa wa Tsadoko;
3 bangwaledi ba kgoši e le Elihorefe le Ahia, barwa ba Shisha; mongwaledi wa mmušo e le Joshafate, morwa wa Ahilude;
4 molaodi wa madira e le Benaya, morwa wa Joyada; baprista e le Tsadoko le Abiatare;
5 molaodi wa babušiši ba dilete e le Asaria, morwa wa Nathane; moeletši wa kgoši e le moprista Sabude, morwa wa Nathane;
6 mohlokomedi wa bahlanka ba mošate e le Ahishare; mohlokomedi wa mediro ya kgapeletšo e le Adoniramo, morwa wa Abda.
7 Solomone a bea banna ba lesome le ba babedi babušiši ba dilete mo Israele. Ba be ba swanetše go tlišetša kgoši le lapa la gagwe tša go ja tše di tšwago dileteng tša bona, monna yo mongwe le yo mongwe a tliša tša go ja kgweding e tee ka ngwaga.
8 Maina a bahlankedi bao ba lesome le ba babedi le a dilete tše ba bego ba di hlokometše šea: Bene-Hure o be a hlokometše naga ya dithaba ya Efraime;
9 Bene-Dekere motse wa Makatse le wa Shaalbime le wa Bethe-Shemeshe le wa Elone le wa Bethe-Hanane;
10 Bene-Hesede motse wa Arubote le wa Soko le naga ka moka ya Hefere;
11 Bene-Abinadaba, yo a bego a nyetše Tafate, morwedi wa Solomone, selete ka moka sa Doro;
12 Baana, morwa wa Ahilude, motse wa Taanake le wa Megido le naga ka moka ya Bethe-Sheane, kgauswi le motse wa Tsaretane, ka borwa bja motse wa Jesriele, go yo fihla motseng wa Abele-Mehola le motseng wa Jokneamo;
13 Bene-Gebere motse wa Ramote kua Gileade, le metse ya Gileade ye e lego ya kgorwana ya Jaire, setlogolo sa Manase, le selete sa Argobe kua Bashane, metse ye megolo ye masome a a selelago ye e ageleditšwego ka merako le ka mapheko a mphiri masorong a dikgoro tša yona;
14 Ahinadaba, morwa wa Ido, selete sa Mahanaime;
15 Ahimaatse, yo a bego a nyetše Basemate, morwedi yo mongwe wa Solomone, naga ya Naftali;
16 Baana, morwa wa Hushai, naga ya Asere le motse wa Bealote;
17 Joshafate, morwa wa Paruage, naga ya Isakara;
18 Shimi, morwa wa Ela, naga ya Benjamene;
19 Gebere, morwa wa Uri, selete sa Gileade, se se bego se ile sa bušwa ke Kgoši Sihone wa Baamore le Kgoši Ogo wa Bashane. Ka ntle ga bao ba lesome le ba babedi go be go na le mmušiši o tee wa naga ka moka.
20 Batho ba Juda le ba Israele e be e le ba bantši bjalo ka dithorwana tša lešabašaba lebopong la lewatle; ba be ba eja, ba enwa, mme ba ipshina.
21 Mmušo wa Solomone o be o akaretša ditšhaba ka moka go tloga nokeng ya Yufratese go fihla nageng ya Filistia le mollwaneng wa Egepeta. Ba be ba lefa metšhelo go yena, gomme ya ba batho ba gagwe bophelong bja gagwe ka moka.
22 Dijo tše Solomone a bego a di tlišetšwa letšatši le lengwe le le lengwe e be e le mekotla ye masome a a selelago le metšo ye e selelago ya bupi bja mathume, le ye lekgolo le masome a mararo a metšo ye mebedi ya bupi bjo e sego bja mathume;
23 dikgomo tše lesome tše di nontšhitšwego ka šakeng, le tše masome a mabedi tša go fudišwa šokeng, le dihuswane tše lekgolo, ntle le dikgama, ditshephe, ditholo le dikgogo tše di nontšhitšwego.
24 Solomone o be a buša naga ka moka ya ka bodikela bja noka ya Yufratese, go tloga Tifsage go yo fihla motseng wa Gasa. Magoši ka moka a ka bodikela bja Yufratese a be a bušwa ke yena, mme yena a kwana le ditšhaba ka moka tše a bego a beelane mellwane natšo.
25 Bophelong bja gagwe bjohle batho ka moka ba Juda le ba Israele ba be ba dula ba bolokegile, lapa le lengwe le le lengwe le na le dirapa tša lona tša merara le tša mego.
26 Solomone o be a na le mašakana a dikete tše masome a mane a dipere tša gagwe tša dikoloi tša ntwa, le dipere tše dikete tše lesome le tše pedi tša ntwa.
27 Babušiši ba gagwe ba dilete ba lesome le ba babedi ba be ba mo tlišetša dijo tša gagwe le tša ba ba jago mošate, yo mongwe le yo mongwe ka kgwedi ye a e beetšwego; ka mehla ba be ba tliša tšohle tše di nyakegago.
28 Mmušiši yo mongwe le yo mongwe o be a tliša le digarase le ditlhaka moo di bego di nyakega gona, di nyakelwa dipere tša dikoloi tša ntwa le tša dikoloi tša merwalo.
29 Modimo o ile a fa Solomone bohlale bjo bogolo le kwešišo ye e sego ya mehleng, le tsebo ye kgolo ye e sa lekanywego.
30 Solomone e be e le yo bohlale go feta banna ba bohlale ba bohlabela le ba bohlale ba Egepeta.
31 E be e le yo bohlalehlale go feta batho ka moka: yo bohlale go feta Ethane, Moesrage, le Hemane le Kalkolo le Darda, barwa ba Maholo, gomme a tuma dinageng tše di beelanego mellwane naye.
32 O ile a hlama diema tše dikete tše tharo le dikopelo tše sekete le tše tlhano.
33 A bolela ka mehlare le dimela, go tloga ka mesedere ya Lebanone go fihla ka mehisopo ye e melago mabotong; a bolela ka diphoofolo, dinonyana, digagabi le dihlapi.
34 Dikgoši lefaseng ka moka di ile tša kwa ka bohlale bja gagwe mme tša romela batho go tla go mo theetša.
1 Kgoši Hiramo wa Tirose e bile mogwera wa Dafida nako yohle ya ge Dafida a sa phela, gomme a re go kwa gore Solomone o hlatlame tatagwe bogošing, a roma batseta go yena.
2 Solomone a romela Hiramo molaetša wo:
3 “O a tseba gore ka lebaka la dintwa tše di bego di sa fele tše tate, Dafida, a bego a di hlabana le manaba a dinaga tše di bego di bapile le yena, o ile a palelwa ke go aga tempele ya go khunamela Morena Modimo wa gagwe, go fihlela Morena a gafetše manaba ao diatleng tša gagwe.
4 Eupša bjale Morena Modimo wa ka o mphile khutšo ka mathoko ohle. Ga ke na le manaba, gomme ga go sešupo sa gore nka hlaselwa.
5 Morena o tshephišitše tate, Dafida, a re: ‘Morwa wa gago, yo ke tlago mmea kgoši ge wena o ile, o tla nkagela tempele.’ Gomme bjale ke ikemišeditše go aga tempele yeo ya go khunamela Morena Modimo wa ka.
6 Ka gona romela banna ba gago Lebanone gore ba yo nthemela mesedere. Banna ba ka ba tla šoma le bona, gomme ke tla lefa banna ba gago ka moo o nyakago ka gona. Bjalo ka ge o tseba gabotse, banna ba ka ga ba tsebe go rema mehlare go swana le ba gago.”
7 Hiramo a thaba kudu ge a ekwa molaetša woo wa Solomone, gomme a re: “Retang Morena lehono ka ge a file Dafida morwa yo bohlale gore a mo hlatlame bogošing bja setšhaba seo se segolo!”
8 Ke gona Hiramo a rometšego Solomone molaetša wo: “Ke kwele molaetša wa gago gomme ke ikemišeditše go dira se o se kgopelago. Ke tla rema mesedere le mephaene.
9 Banna ba ka ba tla theoša dikota tšeo Lebanone ba di iša ka lewatleng, gomme moo ba di tlemaganya gore ba tle ba di phaphamatše ba di theoše le lebopo go fihla mo o di nyakago gona. Fao banna ba ka ba tla di tlemolla, gomme ba gago ba di hlokomela. Wena ke be nka nyaka ge o ka fa banna ba ka dijo.”
10 Ka gona Hiramo a thuša Solomone ka dikota tša mesedere le tša mephaene tše a bego a di nyaka,
11 gomme Solomone a thuša Hiramo ka mekotla ye dikete tše masome a mane le tše nne ya mabele, le dikete tše nne le makgolo a mane a dilitara tša makhura a mohlware ngwaga ka ngwaga go fepa banna ba gagwe.
12 Morena a fa Solomone bohlale ka mo a mo tshephišitšego ka gona. Hiramo le Solomone ba phedišana ka khutšo, ba ba ba dira kgwerano.
13 Kgoši Solomone a tšea banna ba dikete tše masome a mararo nageng ya Israele ka moka a ba dira ba go šoma ka kgapeletšo,
14 gomme a bea Adoniramo mohlokomedi wa bona. A ba arola dihlopha tše tharo tša banna ba dikete tše lesome sengwe le sengwe, gomme sengwe le se sengwe se be se tšea kgwedi e tee Lebanone, gomme se tšea dikgwedi tše pedi se boile se le gae.
15 Solomone o be a bile a na le banna ba dikete tše masome a seswai kua nageng ya dithaba ba betla matlapa, le ba dikete tše di šupago ba go a rwala,
16 gomme a ba beela baokamedi ba dikete tše tharo le makgolo a mararo go lekola modiro wa bona.
17 Ka taelo ya Kgoši Solomone ba betla matlapa a mabotse a magolo a motheo wa Tempele.
18 Bašomi ba Solomone le ba Hiramo le banna ba motse wa Gebale ba ile ba betla matlapa le dikota tša go aga Tempele.
1 Ka ngwaga wa makgolo a mane le masome a seswai ka morago ga ge setšhaba sa Israele se hudugile Egepeta, ngwageng wa bone wa ge Solomone a buša Israele, ka kgwedi ya bobedi, kgwedi ya Sibe, Solomone a thoma go aga Tempele.
2 Ka gare e be e le dimetara tše 27,6 botelele, le tše 9,2 bophara, le tše 13,8 bogodimo.
3 Phapoši ya matsenong e be e le ka pele e le dimetara tše 4,6 go iša ka gare le dimetara tše 9,2 bophara, e na le bophara bja go lekana le bja Tempele ka moka.
4 Maboto a Tempele a be a diretšwe mašoba a a pheketšwego ka maphekwana.
5 Go kgohlagana le leboto ka ntle ka mahlakoreng le ka morago ga Tempele go be go agilwe ngwako wa mabato a mararo go ya godimo. Lebato la ka fase e be e le la bophara bja dimetara tše 2,3, la gare e le la bophara bja dimetara tše 2,8, gomme la ka godimo e le la dimetara tše 3,2 bophara. Leboto la Tempele godimo ga lebato le lengwe le le lengwe e be e le le lesesenyane go la ka fase ga lona, gore mabato a kgone go dula go lona ntle le go thekgwa ka dikokwane.
6
7 Matlapa ao Tempele e bego e agilwe ka ona a be a betlilwe kua bobetlelong, ka gona ga se gwa ka gwa ba le lešata le le dirwago ka dinotwana, ditšhisela, goba dikgerekgere tše dingwe tša tshipi ge Tempele e agwa.
8 Mojako wa lebato la ka fase la ngwako o be o le ka lehlakoreng la ka borwa la Tempele, gomme go na le manamelo a ntikodiko a go ya lebatong la bobedi le la boraro.
9 Ya re ge Kgoši Solomone a feditše go aga Tempele, a tsenya siling ya dikota le diphaphathi tša mosedere.
10 Ngwako wa go kgohlagana le Tempele o be o na le mabato a go ba le maboto a dimetara tše 2,3 bogodimo. O ile wa agwa go kgomagana le maboto a Tempele, gomme wa swaraganywa le maboto ao ka dikota tša mosedere.
11 Morena a re go Solomone:
12 “Ge o ka phetha melao le ditaelo tša ka ka moka, ke tla phetha se ke se tshephišitšego Dafida, tatago.
13 Ke tla dula gare ga setšhaba sa ka sa Israele, gomme nka se tsoge ke se tlogetše.”
14 Ka gona Solomone a fetša go aga Tempele.
15 Maboto a ka gare a be a manegilwe ka diphaphathi tša mosedere go tloga lebatong go iša silinyeng, gomme lebato le dirilwe ka mophaene.
16 Phapoši ya ka gare, ye e bitšwago Felo mo Gokgethwakgethwa, e ile ya agwa kua mosego ga Tempele. E be e le ya dimetara tše 9,2 botelele, mme e kgaotšwe ka diphaphathi tša mosedere tše di tlogago lebatong di fihla silinyeng.
17 Phapoši ye e lego pele ga Felo mo Gokgethwakgethwa e be e le ya dimetara tše 18,4 botelele.
18 Diphaphathi tša mosedere di be di kgabišitšwe ka diswantšho tša mesehlo ya maraka le tša matšoba a a sego a khukhuša; bokagare ka moka bo be bo manegilwe ka dipapetla tša mosedere, gore maswika a maboto a se ke a bonala.
19 Kua mosego ga Tempele go be go agilwe phapoši ya ka gare gore go tle go bewe Polokelo ya Kgwerano ya Morena ka gona.
20 Phapoši yeo ya ka gare e be e le ya dimetara tše 9,2 botelele, tše 9,2 bophara, le tše 9,2 bogodimo, ka moka e manegilwe ka gauta ye e sego ya tswakwa. Aletare ye e bego e le ka pele ga phapoši yeo e be e manegilwe ka diphaphathi tša mosedere.
21 Bokagare bja Tempele bo be bo manegilwe ka gauta ye e sego ya tswakwa, gomme diketane tša gauta di lekeleditšwe go putla mojako wa phapoši yeo ya ka gare, ye le yona e bego e manegilwe ka gauta.
22 Bokagare ka moka bja Tempele bo be bo manegilwe ka gauta, gotee le aletare ye e bego e le Felong mo Gokgethwakgethwa.
23 Bakerubi ba babedi ba be ba betlilwe ka kota tša mohlware gomme ba beilwe ka Felo mo Gokgethwakgethwa, yo mongwe le yo mongwe wa bona e le wa dimetara tše 4,6 go ya godimo.
24 Bobedi bja bona ba be ba lekana ba bile ba swana. Yo mongwe le yo mongwe o be a na le mafego a mabedi, lefego le lengwe le le lengwe e le la dimetara tša 2,3 botelele, ka go realo sebaka sa go tloga ntlheng ya lefego le lengwe go ya go le lengwe e le dimetara tše 4,6.
25
26
27 Ba ile ba bewa go bapela ka Felo mo Gokgethwakgethwa, gore mafego a mabedi a bona ao a phurulogetšego ka gare a kgwathane gare ga phapoši, mme a mangwe a mabedi ao a phurulogetšego ka ntle a kgwathe maboto.
28 Bakerubi bao ba babedi ba be ba manegilwe ka gauta.
29 Maboto a phapoši ye kgolo le a phapoši ya ka gare ka moka a be a kgabišitšwe ka diswantšho tše di sehlilwego tša bakerubi le tša mehlare ya mepalema, le tša matšoba a a sego a khukhuša.
30 Lebato le lona le be le manegilwe ka gauta.
31 Mamati a mabedi a go betlwa ka dikota tša mohlware a be a tsentšwe mojakong wa Felo mo Gokgethwakgethwa; dikota tša mojako ka godimo di be di dirile ntlha.
32 Mamati a be a kgabišitšwe ka diswantšho tše di sehlilwego tša bakerubi le tša mepalema le tša matšoba a a sego a khukhuša. Mamati le bakerubi le mepalema di be di manegilwe ka gauta.
33 Mojako wa phapoši ye kgolo o ile wa betlelwa dikota tše nne tša mohlware mme tša dira dikhutlo tše nne.
34 Go ile gwa ba le mamatipedi a mabedi a mophaene a a dikologago ka dipinagare,
35 gomme a kgabišitšwe ka mesehlo ya bakerubi le ya mepalema le ya matšoba a a sego a khukhuša. Mesehlo yeo e be e manegilwe ka gauta ye tshesenyane.
36 Go ile gwa agwa kgoro ya ka gare pele ga Tempele. Kgoro yeo e be e dikologilwe ke maboto a a nago le molokoloko wa dikota tša mosedere godimo ga molokoloko wo mongwe le wo mongwe wa boraro wa matlapa a a betlilwego.
37 Motheo wa Tempele o ile wa thewa ka kgwedi ya Sibe, ngwageng wa bone wa pušo ya Solomone.
38 Ka kgwedi ya seswai, kgwedi ya Bulo, ngwageng wa lesome le motšo o tee wa pušo ya Solomone, Tempele ya phethwa ka gohle, ka wona mokgwa woo e bego e akantšwe ka gona. E be e tšere Solomone mengwaga ye e šupago go e aga.
1 Solomone o ile a ikagela le ngwako, gomme wona wa mo tšea mengwaga ye lesome le ye meraro.
2 Ngwako wa sethokgwa sa Lebanone e be e le wa dimetara tše 46 botelele le dimetara tše 23 bophara le dimetara tše 13,8 bogodimo. O be o na le melokoloko ye meraro ya dikokwane tša mosedere, molokolokong wo mongwe le wo mongwe e le tše lesome le metšo ye mehlano, mme mapheko a mosedere a di phekile. Siling e be e le ya mosedere e putla diphapoši tša polokelo tše di bego di thekgilwe ke dikokwane tšeo.
3
4 Mabotong a ka mahlakoreng go be go na le melokoloko ye meraro ya mafasetere.
5 Mejako le mafasetere di be di na le dikota tša dikhutlo tše nne, gomme melokoloko yeo ye meraro ya mafasetere lebotong le lengwe le le lengwe e be e lebane le ya ka lehlakoreng le lengwe.
6 Phapoši ya Dikokwane e be e le ya dimetara tše 23 botelele le dimetara tše 13,8 bophara. E be e na le mathudi ao a thekgilwego ke dikokwane ka pele.
7 Phapoši ya Setulo sa Bogoši, ye gape e bego e bitšwa Phapoši ya Kahlolo, moo Solomone a bego a ahlolela melato gona, e be e na le maboto ao a pipilwego ka diphaphathi tša mosedere go tloga lebatong go fihlela mahlomong.
8 Ngwako wa Solomone ka kgorong ye nngwe ka morago ga Phapoši ya Kahlolo o be o agilwe bjalo ka meago ye mengwe. O ile a agela le mosadi wa gagwe, morwedi wa kgoši ya Egepeta, ngwako wa mohuta woo.
9 Meago ye ka moka, gotee le kgoro ye kgolo, e be e agilwe ka matlapa a mabotsebotse go tloga metheong go fihla tlhakeng. Matlapa ao a be a betlilwe bobetlelong mme a ripilwe ka tekanyo, bokagare le bokantle bja wona bo redimošitšwe ka disaga.
10 Metheo e be e agilwe ka matlapa a mabotse a magolo, a mangwe a ona e le a dimetara tše 4,7 botelele, mme a mangwe e le a dimetara tše 3,7 botelele.
11 Godimo ga ona go be go na le matlapa a mangwe a mabotse a ripilwe ka tekanyo, le dikota tša mosedere.
12 Kgoro ye kgolo ye e bego e dikologile Tempele, le kgoro ya ka gare ga Tempele, le phapoši ya matsenong a Tempele di be di na le maboto a molokoloko wa dikota tša mosedere godimo ga molokoloko wo mongwe le wo mongwe wa boraro wa matlapa a a betlilwego.
13 Kgoši Solomone a laela gore go bitšwe monna yo mongwe yo leina la gagwe e bego e le Hiramo, a dula motseng wa Tirose.
14 Yena e be e le sekgwari sa mediro ya mphiri. Tatagwe, yo a bego a šetše a hlokafetše, e be e le wa Tirose, mme le yena e bile sekgwari medirong ya mphiri; mmagoHiramo e be e le wa kgoro ya Naftali. Hiramo e be e le makgone yo bohlale wa tsebo. O ile a dumela kgopelo ya Kgoši Solomone ya gore a tle a hlokomele mediro ka moka ya mphiri.
15 Hiramo o ile a dira dikokwane tše pedi tša mphiri, ye nngwe le ye nngwe ya ba ya dimetara tše 8,3 bogodimo le dimetara tše 5,5 tikologo.
16 A dira le dihlogwana tše pedi tša mphiri, ye nngwe le ye nngwe ya ba ya dimetara tše 2,3 bogodimo, gore di tle di bewe godimo ga dikokwane.
17 Karolo ya ka godimodimo ya kokwane ye nngwe le ye nngwe e be e kgabišitšwe ka diketane tše di logagantšwego,
18 le melokoloko ye mebedi ya digarenata tša mphiri.
19 Dihlogwana tšeo di be di bopegile bjalo ka matšoba, e le tša dimetara tše 1,8 bogodimo,
20 gomme di beilwe karolong ya kgokolo ye e bego e le ka godimo ga diketane. Go be go na le digarenate tše makgolo a mabedi ka melokoloko ye mebedi go rarela hlogwana ye nngwe le ye nngwe.
21 Hiramo a bea dikokwane tšeo tše pedi tša mphiri pele ga mojako wa Tempele; ya ka lehlakoreng la ka borwa ya rewa leina la Jakine, gomme ya ka leboa ya rewa leina la Boase.
22 Dihlogwana tša go bopega bjalo ka matšoba tša mphiri di be di le godimo ga dikokwane. Ka gona mošomo wa go dira dikokwane wa phethwa.
23 Hiramo a bopa legopo la nthetelego la mphiri, ya ba la dimetara tše 2,3 go iša fase, le dimetara tše 4,6 boahlamo, le dimetara tše 13,8 bontikodiko.
24 Go rarela morumo wa legopo ka fase go be go na le melokoloko ye mebedi ya maraka a mphiri e le a lesome disentimetareng tše dingwe le tše dingwe tše 46, a bopeletšwe e le selo se tee le legopo.
25 Legopo le be le rwelwe ke dikgomo tše lesome le tše pedi tša mphiri tše di bego di lebeletše ka mathoko ohle: tše tharo di lebeletše leboa, tše tharo bodikela, tše tharo borwa, tše tharo bohlabela.
26 Mphiri wa legopo o be o na le bokoto bja dimilimetara tše 74. Morumo wa lona o be o swana le morumo wa nkgo, o ahlamela ka ntle bjalo ka matlakala a letšoba. Legopo le be le swara dilitara tše dikete tše masome a mane le tše nne.
27 Hiramo a dira le dikoloyana tša mphiri tše lesome; ye nngwe le ye nngwe e be e le ya dimetara tše 1,8 botelele le dimetara tše 1,8 bophara le dimetara tše 1,4 bogodimo.
28 Di be di dirilwe ka diphaphathi tše di bego di hlomilwe ka diforeimeng;
29 diphaphathi di be di na le diswantšho tša ditau le tša dikgomo le tša bakerubi, gomme godimo ga diforeime, ka godimo le ka fase ga ditau le dikgomo, go be go na le diswantšho tša dinkokoma tša dikgare.
30 Koloyana ye nngwe le ye nngwe e be e na le maotwana a mphiri a mane le diase tša mphiri. Dikhutlong tše nne go be go na le dikokwane tša mphiri tša go thekga sebjana; dikokwane di be di kgabišitšwe ka diswantšho tša dinkokoma tša dikgare.
31 Ka godimo go be go na le foreime ya nthetelego ya go swarelela sebjana. Yona e be e tšwelelela ka godimo disentimetara tše 46 go tloga godimo ga koloyana, mme e tsenelela disentimetara tše 23 ka gare ga yona. E be e na le mesehlo go e dikologa. Diphaphathi tša dikoloyana di be di lekalekana ka mathoko ohle e se dinthetelego.
32 Maotwana a dikoloyana tšeo e be e le a disentimetara tše 69 bogodimo; a be a le ka fase ga diphaphathi, gomme diase e le selo se tee le dikoloyana.
33 Maotwana ao a be a swana le maotwana a koloi ya ntwa; diase tša ona, dirime, dipeke le dihapo – ka moka e le tša mphiri.
34 Go be go na le dikokwane tše nne dikhutlong tša ka fase tša koloyana ye nngwe le ye nngwe tše e bego e le selo se tee le koloyana.
35 Go be go na le morumo wa disentimetara tše 23 go rarela karolo ya ka godimo ya koloyana ye nngwe le ye nngwe; dikokwane tša wona le diphaphathi e be e le selo se tee le koloyana.
36 Dikokwane le diphaphathi di be di kgabišitšwe ka diswantšho tše di sehlilwego tša bakerubi le tša ditau le tša mehlare ya mepalema, mo gongwe le mo gongwe mo go bego go na le sebaka sa tšona, gotee le tša dikgare go dikologa.
37 Ke ka moo dikoloyana di ilego tša dirwa ka gona; ka moka di be di bopilwe go swana, gomme di lekana.
38 Hiramo a dira le dibjana tše lesome, koloyana ye nngwe le ye nngwe ya ba le sa yona. Sebjana se sengwe le se sengwe e be e le sa dimetara tše 1,8 boahlamo, gomme se swara dilitara tše 880.
39 A bea dikoloyana tše tlhano ka lehlakoreng la ka borwa la Tempele, gomme tše dingwe tše tlhano a di bea ka lehlakoreng la ka leboa; legopo a le bea sekhutlong sa ka borwabohlabela.
40 Hiramo a dira le dipitša, digarafo le meruswi. A phetha modiro wo Kgoši Solomone a bego a mo file wona wa Tempele ya Morena. Tše a di dirilego šedi: dikokwane tše pedi dihlogwana tše pedi tša go bopega bjalo ka meruswi tša godimo ga dikokwane diketane tše di logagantšwego hlogwaneng ye nngwe le ye nngwe digarenate tše makgolo a mane tša mphiri ka melokoloko ye mebedi ya tše lekgolo molokolokong o tee go raretša diketane hlogwaneng ye nngwe le ye nngwe dikoloyana tše lesome meruswi ye lesome legopo dikgomo tše lesome le tše pedi tša mphiri tše di thekgilego legopo dipitša, digarafo le meruswi Ditlabakelo tše ka moka tša Tempele tše Hiramo a di diretšego Kgoši Solomone e be e le tša mphiri wo o phadimišitšwego.
41
42
43
44
45
46 Kgoši o ile a laela gore ka moka di bopše bobopelong gare ga Sukote le Tsaretane, ka moeding wa Jordane.
47 Solomone ga se a ka a dira gore ditlabakelo tšeo tša mphiri di elwe boima, ka gobane e be e le tše ntši kudu, ka gona boima bja tšona ga se bja ka bja tsebja.
48 Solomone a laela le gore Tempele e direlwe ditlabakelo tša gauta: aletare, tafola ya dinkgwa tše di abelwago Modimo,
49 dihlomamabone tše lesome tše di bego di tsemilwe pele ga Felo mo Gokgethwakgethwa, tše tlhano ka lehlakoreng la ka borwa le tše tlhano ka go la ka leboa; matšoba, mabone le ditlao;
50 meruswana, ditimamabone, meruswi, dipane tša seorelo, le dibjana tša magala; le digono tša mamati a ka Felo mo Gokgethwakgethwa le tša mamati a ka ntle a Tempele. Ditlabakelo tše ka moka di be di dirilwe ka gauta.
51 Ge Kgoši Solomone a feditše modiro ka moka wa Tempele, o ile a bea dilo tšohle tše Dafida, tatagwe, a bego a di abetše Morena, ka diphapošing tša polokelo tša Tempele – silibera, gauta le dilo tše dingwe.
1 Kgoši Solomone a bitša bagolo ka moka ba Israele le baetapele ba dikgoro le mantona a dikgorwana gore ba tle go yena Jerusalema, ba tle ba tšee Polokelo ya Kgwerano ya Morena kua Sione, motseng wa Dafida, ba e tliše Tempeleng.
2 Ka moka ba kgobokana nakong ya Monyanya wa Mešaša kgweding ya bošupa ya Etanime.
3 Ge bagolo ka moka ba Israele ba fihla, baprista ba rwala Polokelo ya Kgwerano
4 ba e iša Tempeleng. Balefi le baprista ba thothela le Tente ya bodulo bja Morena le ditlabakelo tša yona ka moka Tempeleng.
5 Kgoši Solomone le setšhaba ka moka sa Israele ba kgobokana pele ga Polokelo ya Kgwerano, gomme ba dira dihlabelo ka dihuswane le dikgomo tše ntši – ya ba tše ntši kudu mo di bego di ka se balwe.
6 Ya ba gona baprista ba rwalago Polokelo ya Kgwerano ba e tsenya ka Tempeleng, ba e bea mo e swanetšego go dula gona ka Felo mo Gokgethwakgethwa, ka fase ga mafego a bakerubi.
7 Mafego a bona a a phurulogilego a khupetša Polokelo le mapara ao e bego e rwalwa ka ona.
8 Dintlha tša mapara di be di bonala fela ge motho a eme go lebana thwii le Felo mo Gokgethwakgethwa, e sego ge a eme mo gongwe. Mapara ao a sa le moo le lehono.
9 Go be go se na selo se sengwe ka gare ga Polokelo ya Kgwerano ntle le matlapa a mabedi ao Moshe a bego a a beile ka fao kua thabeng ya Sinai, ge Morena a dira kgwerano le setšhaba sa Israele ge se etšwa Egepeta.
10 Ge baprista ba etšwa ka Tempeleng, gateetee Tempele ya tlala leru
11 la seetša se se fahlago sa letago la Morena, gomme ba se kgone go boela ka gare go yo dira mešomo ya bona.
12 Ke moo Solomone a rapetšego a re: “Wena, Morena, o hlomile letšatši legodimong, le ge go le bjalo o kgethile go dula marung a maso.
13 Bjale ke go agetše Tempele ya segoši, bodulo bjo o tlago dula ka go bjona go ya go ile.”
14 Ya re setšhaba se sa eme fao, Kgoši Solomone a retologa a lebana naso, gomme a se šegofatša.
15 A re: “Retang Morena Modimo wa Israele! O phethile se a se holofeditšego tate, Dafida, mola a re:
16 ‘Go tloga ka nako yela ke ntšha setšhaba sa ka Egepeta ga se ka ka ka kgetha motse wo mongwe mo nageng ya Israele ka moka wo go wona go kago agwa tempele ye nkago khunamelwa go yona. Eupša ke kgethile wena, Dafida, gore o buše setšhaba sa ka.’ ”
17 Solomone a tšwela pele a re: “Tate, Dafida, o ile a gopola go aga tempele moo go tlago khunamelwa Morena Modimo wa Israele,
18 eupša Morena a re go yena: ‘Ke gabotse ge o nyaka go nkagela tempele,
19 fela e ka se agwe ke wena. Ke morwa wa gago, morwa yo a tlago tswalwa ke wena, yo a tlago aga tempele ya ka.’
20 “Gomme bjale Morena o phethile se a mo holofeditšego sona. Ke hlahlame tate ka ba kgoši ya Israele, gomme ke agile Tempele yeo go yona go tlago khunamelwa Morena Modimo wa Israele.
21 Ebile ke beakantše lefelo ka Tempeleng la Polokelo ya Kgwerano ye e swerego matlapa a kgwerano ye Morena a e dirilego le borakgolokhukhu ba rena ge a ba ntšha Egepeta.”
22 Ka morago Solomone a ya a ema pele ga aletare setšhaba ka moka se mo lebeletše, a emiša matsogo
23 a rapela a re: “Morena Modimo wa Israele, ga go modimo yo a swanago le wena godimo legodimong le fase lefaseng! O botegela kgwerano ya gago le setšhaba sa gago gomme wa se rata ka leratorato ge se phela se go hlompha ka dipelo tša sona ka moka.
24 O phethile se o se holofeditšego tate, Dafida; lehono lentšu le lengwe le le lengwe le phethagaditšwe.
25 Gomme bjale, Morena Modimo wa Israele, ke rapela gore o phethe le sela o se holofeditšego tate mola o mmotša gore ka mehla go tla ba le yo mongwe wa ditlogolo tša gagwe yo a bušago naga ya Israele, ge fela ba ka go theeletša gabotse go no swana le yena.
26 Bjale ge, wena Modimo wa Israele, hle, phethagatša tšohle tše o di holofeditšego tate, Dafida, mohlanka wa gago.
27 “Fela kgane o ka kgona go dula lefaseng, wena Modimo? Le lona legodimo la godimodimo ga se la go lekana, mme bjale Tempele ye ke e agilego ye yona e ka go lekana bjang?
28 Morena Modimo wa ka, ke nna mohlanka wa gago. Theetša thapelo le sello sa ka, gomme o phethe tše ke go kgopelago tšona lehono.
29 Diša Tempele ye bošego le mosegare, lona lefelo le o le kgethilego gore o khunamelwe go lona. O nkwe ge ke rapela ke lebeletše Tempeleng ye.
30 O kwe dithapelo tša ka le dikgopelo tša setšhaba sa gago ge se rapela se lebeletše lefelong le. O re kwe legaeng la gago legodimong, gomme o re lebalele.
31 “Ge motho a ka belaelwa gore o phošeditše yo mongwe gomme a tlišwa aletareng ya gago ka mo Tempeleng ye gore a tle a ene gore ga a ne molato,
32 wena Morena, o theetše o le legodimong gomme o ahlole bahlanka ba gago. O otle yo a nago le molato ka mo go mo swanetšego, gomme o lokolle yo a se nago molato.
33 “Ge setšhaba sa gago sa Israele se fentšwe ke manaba a sona ka gobane se dirile dibe pele ga gago, gomme ge ba sokologela go wena, ba bolela ba ipobola gore o Modimo wa bona, mme ba etla mo Tempeleng ye, ba go rapela ba re o ba lebalele,
34 o ba theetše o le legodimong. O lebalele setšhaba sa gago dibe tša sona, gomme o ba boetše nageng ye o e filego borakgolokhukhu ba bona.
35 “Ge o sa neše pula ka gobane setšhaba sa gago se dirile dibe pele ga gago, gomme ge ba sokologa dibeng tša bona ka gobane o ba otla, ba lebelela Tempeleng ye, ba go rapela, mme ba ipobola gore o Modimo wa bona,
36 o ba theetše o le legodimong. O lebalele kgoši le setšhaba sa Israele dibe tša bona. O ba rute go dira se se lokilego. Gomme hle, Morena, o neše pula mo nageng ye ya gago ye o e filego setšhaba sa gago gore e be lefa la sona go ya go ile.
37 “Ge go wele tlala goba bolwetši bja leuba nageng, goba ge mabele a tšhungwa ke diphefo goba a lewa ke phori goba segongwane goba bojane, goba ge setšhaba sa gago se hlaselwa ke manaba a sona, goba ge go le bolwetši bjo bošoro goba bjo bongwenyana gare ga bona,
38 o theetše dithapelo tša bona. Ge yo mongwe wa setšhaba sa gago sa Israele a ka otlollela matsogo Tempeleng ye a rapela a kgopela ka pelo ye e nyamilego kudu,
39 o kwe thapelo ya gagwe. O ba theetše o le bodulong bja gago legodimong, o ba lebalele, gomme o ba thuše. Ke wena o nnoši o tsebago boitsholo bjo bo lego ka pelong ya motho. O sware motho yo mongwe le yo mongwe ka mo go mo swanetšego,
40 gore setšhaba sa gago se tle se go theetše ka dinako ka moka tša ge se sa dula nageng ye o e filego borakgolokhukhu ba rena.
41 “Ge motho o šele yo a dulago nageng ya kgole a ka kwa go tuma ga gago le dilo tše kgolo tše o di diretšego setšhaba sa gago, gomme a tla go go khunamela le go rapela mo Tempeleng ye,
42
43 o theetše thapelo ya gagwe o le legodimong, moo o dulago gona. O dire se a go kgopelago sona, gore ditšhaba tša lefase ka moka di tle di go tsebe mme di go theetše, bjalo ka setšhaba sa gago sa Israele. Ke moo di tlago tseba gore Tempele ye ke e agilego ke felo mo o swanetšego go khunamelwa gona.
44 “Ge o laela setšhaba sa gago gore se yo lwa le manaba a sona, gomme se go rapela mo gongwe le mo gongwe mo se lego gona se lebeletše motseng wo o o kgethilego wo le Tempeleng ye ke go agetšego yona ye,
45 o theetše dithapelo tša sona. O ba kwe o le legodimong, gomme o dire gore ba fenye.
46 “Ge setšhaba sa gago se dira dibe pele ga gago – gape ga go motho yo a sa dirego sebe – gomme ya re ge o befetšwe wa ba gafela manabeng a bona gomme bathopi bao ba bona ba ba iša nageng ye nngwe, ya kgole goba ya kgauswi,
47 o theetše dithapelo tša bona. Ge ba ka itshola ba le moo nageng yeo gomme ba go rapela, ba ipolela gore ba dirile dibe, ba phošitše, ba na le molato, o kwe dithapelo tša bona, hle, Morena.
48 Ge mo nageng yeo ba ka sokologa ka dipelo tša bona ka moka le ka moya wa bona ka moka, gomme ba go rapela ba lebeletše nageng ye o e filego borakgolokhukhu ba rena ye, motseng wo o o kgethilego wo, le Tempeleng ye ke go agetšego yona ye,
49 gona o theetše dithapelo tša bona. O ba kwe o le bodulong bja gago legodimong ge ba go kgopela tebalelo, gomme o ba šokele.
50 O ba lebalele dibe tša bona le dikarogo tšohle tša bona, gomme o dire gore manaba a bona a ba sware ka botho.
51 Ke setšhaba sa gago se o se ntšhitšego Egepeta, mola moubeng wo o fišago wa go tološa tshipi.
52 “A ka mehla o lebelele setšhaba sa gago sa Israele le kgoši ya sona ka botho ge ba go kgopela, gomme o kwe thapelo ya bona nako ye nngwe le ye nngwe ge ba go llela.
53 O ba kgethile gare ga ditšhaba ka moka gore e be ba gago, bjalo ka ge o ba boditše ka mohlanka wa gago, Moshe, ge wena, Morena, Mong wa rena, o ntšha borakgolokhukhu ba rena Egepeta.”
54 Ge Solomone a feditše go rapela Morena, a emelela mo a bego a khunamile a emišitše matsogo pele ga aletare.
55 A hlaboša lentšu a šegofatša setšhaba ka moka se se bego se kgobokane fao a re:
56 “Retang Morena yo a filego setšhaba sa gagwe khutšo, bjalo ka ge a boletše. Ditshephišo tše botse ka moka tše a di boletšego ka mohlanka wa gagwe, Moshe, o di phethile.
57 A Morena Modimo wa rena a be le rena bjalo ka ge a bile le borakgolokhukhu ba rena; a a se ke a tsoga a re tlogetše goba a re lahla;
58 a a re dire gore re mo theetše, gore ka mehla re tle re phele ka mo a nyakago re phela ka gona, gomme re phethe melao le ditaelo ka moka tše a di filego borakgolokhukhu ba rena.
59 A Morena Modimo wa rena a gopole thapelo ye bošego le mosegare, gotee le dilo tše ke mo kgopetšego tšona lehono. A ka mehla a šokele setšhaba sa Israele le kgoši ya sona, a ba fe tše ba di nyakago letšatši le lengwe le le lengwe.
60 Ka gona ditšhaba ka moka tša lefase di tla tseba gore ke Morena fela e lego Modimo – ga go na le yo mongwe gape.
61 A lena, setšhaba sa gagwe, ka mehla le botegeleng Morena Modimo wa rena, le phethe melao le ditaelo tša gagwe ka moka, bjalo ka lehono.”
62 Ke moo Kgoši Solomone le Baisraele ka moka ba ba bego ba na le yena ba diretšego Morena dihlabelo.
63 Yena a dira dihlabelo ka dikgomo tše dikete tše masome a mabedi le tše pedi le dihuswane tše dikete tše lekgolo le tše masome a mabedi e le dihlabelo tša kagišano. Ka gona kgoši le setšhaba ka moka ba kgethwafatša Tempele.
64 Ka lona letšatši leo a kgethwafatša le bogare bja kgoro, e lego sekgoba se se lego pele ga Tempele, gomme moo a dira dihlabelo tša go tšhungwa ka moka, le dikabelo tša bupi, a di dira le ka makhura a diruiwa tša dihlabelo tša kagišano. O ile a dira dihlabelo tšeo moo ka gobane aletare ya mphiri e be e le ye nnyane go ka swara dihlabelo tšeo ka moka.
65 Gona moo Tempeleng Solomone le setšhaba ka moka sa Israele ba keteka Monyanya wa Mešaša matšatši a a šupago. Go be go tlile lešaba le lentši la batho ba go tšwa kgole bjalo ka sefateng sa Hamate, go yo fihla mollwaneng wa Egepeta.
66 Ka letšatši la seswai Solomone a bušetša setšhaba magaeng a sona. Ka moka ba mo reta ba ya gae ba thabile ka baka la tšohle tše Morena a šegofaditšego mohlanka wa gagwe, Dafida, le setšhaba sa gagwe sa Israele ka tšona.
1 Ge Kgoši Solomone a feditše go aga Tempele le mošate le se sengwe le se sengwe se a bego a nyaka go se dira,
2 Morena a iponagatša go yena gape, bjalo ka ge a be a ile a iponagatša go yena kua Gibeone.
3 A re go yena: “Ke kwele thapelo ya gago. Ke kgethwafaditše Tempele ye o e agilego gore e be felo mo ke swanetšego go khunamelwa gona go ya go ile. Ke tla e diša gomme ka e hlokomela ka dinako tšohle.
4 Ge o ka ntlhankela ka potego le botshephegi bjalo ka Dafida, tatago, ge o ka phetha melao ya ka mme wa dira tšohle tše ke go laelago tšona,
5 ke tla phetha se ke se holofeditšego Dafida, tatago, mola ke mmotša gore naga ya Israele ka mehla e tla bušwa ke ditlogolo tša gagwe.
6 Eupša ge wena goba ditlogolo tša gago le ka ntlhanogela, ge le ka nyatša melao le ditaelo tše ke le filego tšona, gomme la khunamela medimo e šele,
7 ke moo ke tlago tloša setšhaba sa ka sa Israele nageng ye ke se filego yona. Ke tla tlogela le yona Tempele ye ke e kgethwafaleditšego gore e be lefelo le ke swanetšego go khunamelwa go lona. Batho mo gohle ba tla kwera naga ya Israele gomme ba e nyatša.
8 Tempele ye e tla ba morope, gomme yo mongwe le yo mongwe yo a fetago mo o tla gakgamala a kgotsa ka molodi, a botšiša a re: ‘Ke ka baka lang Morena a dirile naga ye le Tempele ye ka mokgwa wo?’
9 Batho ba tla mo fetola ba re: ‘Ke ka gobane ba tlogetše Morena Modimo wa bona, yo a ntšhitšego borakgolokhukhu ba bona Egepeta. Ba ile ba kgomarela medimo ye mengwe ba e khunamela ba e hlankela. Ke ka lona lebaka leo Morena a ba tlišeditšego madimabe a.’ ”
10 Solomone o tšere mengwaga ye masome a mabedi a aga Tempele le mošate, ga gagwe.
11 Kgoši Hiramo wa Tirose a mo thuša ka mesedere le mephaene le gauta ka moo a bego a nyaka ka gona. Ge mošomo wo o feditšwe, Kgoši Solomone a fa Hiramo metse ye masome a mabedi seleteng sa Galilea.
12 Hiramo a ya go e bona, fela a se ke a e rata.
13 Ka gona a re go Solomone: “Warra, a ke metse mang ye o mphilego yona?” Ka lebaka leo tikologo yeo e sa bitšwa Kabule.
14 Hiramo o be a rometše Solomone dikilokramo tše dikete tše tharo le makgolo a a selelago tša gauta.
15 Kgoši Solomone o ile a gapeletša batho go aga Tempele le mošate, le go lekelelanya naga ka thokong ya ka bohlabela ya motse, le go aga morako wa motse. Le gona a gapeletša batho go tsošološa motse wa Hatsore le wa Megido le wa Gesere.
16 Kgoši ya Egepeta e be e kile ya hlasela motse wa Gesere mme ya o thopa, ya bolaya Bakanana ba ba bego ba dula moo, gomme ya o tšhuma. Ka morago ya o fa morwedi wa yona ge a nyalwa ke Solomone,
17 mme Solomone a o tsošološa. Kgoši Solomone a gapeletša batho le go tsošološa Bethe-Horone ya ka Tlase,
18 le Baalate le Tamare kua lešokeng la Juda,
19 le metse ka moka ya go bolokela, le metse ya banamedi ba dipere le ya ba dikoloi tša gagwe tša ntwa, le tše dingwe tše a bego a nyaka go di aga Jerusalema, le kua Lebanone, le mo gongwe le mo gongwe mmušong wa gagwe.
20 Moo medirong ya gagwe Solomone o be a gapeletša ditlogolo tša batho ba Kanana bao Baisraele ba bego ba se ba ba bolaya ge ba thopa naga ya bona. Bona e be e le Baamore, Bahete, Baperise, Bahibe le Bajebuse, bao ditlogolo tša bona e sa lego makgoba le lehono.
21
22 Fela Solomone a se ke a dira Baisraele makgoba; bona a ba dira bahlabani, bahlankedi, balaodi ba madira, barwaladikotse, balaodi ba dikoloi tša ntwa, le banamedi ba dipere.
23 Go be go na le balaodi ba bagolo ba makgolo a mahlano le masome a mahlano ba ba bego ba hlokometše baagi ba Solomone.
24 Solomone o ile a lekelelanya naga ya ka bohlabela bja motse ka morago ga ge mosadi wa gagwe, morwedi wa kgoši ya Egepeta, a tlogile motseng wa Dafida a ile mošate wo Solomone a mo agetšego wona.
25 Gararo ka ngwaga Solomone o be a dira dihlabelo tša go tšhungwa ka moka le dihlabelo tša kagišano aletareng ye a bego a e agetše Morena. Le gona o be a tšhumela Morena seorelo. Ke ka mo a bego a phetha modiro wa Tempeleng.
26 Kgoši Solomone o be a dira le maselawatle kua Etsione-Gebere, kgauswi le Elate, lebopong la kgogometšana ya Akaba, kua nageng ya Edomo.
27 Kgoši Hiramo a romela banna ba bangwe ba tsebo ba ba bego ba šoma maselawatleng a gagwe gore ba yo šoma le banna ba Solomone.
28 Bona ba sepela ka maselawatle ba ya nageng ya Ofire, gomme ba tlišetša Solomone gauta ya dikilokramo tše dikete tše lesome le tše pedi le makgolo a a selelago.
1 Kgošigadi ya Sheba e ile ya kwa go tuma ga Solomone, gomme ya tla Jerusalema go tlo mo leka ka dipotšišo tše thata.
2 A tla le bafelegetši ba gagwe ba bantši, gotee le dikamela tše di rwelego dinoko le magakabje le gauta ye ntšintši. Ge a kopana le Solomone a mmotšiša dipotšišo ka moka tše a bego a di gopotše.
3 Solomone a di fetola ka moka; gwa se be le ye e mo šitago.
4 Kgošigadi ya Sheba a kwa bohlale bja Solomone gomme a bona le mošate wo a o agilego.
5 A bona dijo tše di solwago tafoleng ya Solomone, le ka moo bakgomana ba gagwe ba dulago ka go latelana ka gona, le ka moo badiredi ba gagwe ba solelago batho dijo tafoleng, le diaparo tša go swana tše ba di aparago, le bao ba tlišago dino, le dihlabelo tše a di dirago ka Tempeleng. A šala a eme madi a maketše.
6 A re go Kgoši Solomone: “Tše ke di kwelego nageng ya gešo ka mediro ya gago le ka bohlale bja gago ke therešo!
7 Fela ke be nka se kgolwe mola ke se ke ka tla go tlo iponela tšohle ka bonna. Eupša tše ke di kwelego le go ba seripa ga se seripa sa dilo tše; bohlale bja gago le lehumo la gago di feta kudu seo ke se kwelego.
8 Ba mahlatse ke basadi ba gago! Gomme bahlankedi ba gago le bona ba na le mahlatse ka ge ba phela ba go hlankela mme ba ekwa dipolelo tša gago tša bohlale!
9 A go retwe Morena Modimo wa gago! O laeditše ka mo o mo kgahlago ka gona ka go go bea kgoši ya Israele. Ka gobane Morena o rata Baisraele go ya go ile, o go beile kgoši ya bona gore o tle o phethe molao le toka.”
10 O ile a fa Kgoši Solomone dimpho tšela a bego a tlile natšo: gauta ya dikilokramo tše dikete tše tharo le makgolo a a selelago, le dinoko tše ntšintši, le magakabje. O be a mo file dinoko tše ntšintši go feta tše di ilego tša hlwa di sa tlišwa Jerusalema.
11 Maselawatle a Hiramo, ale a go tliša gauta ye e tšwago Ofire, a ile a tla le dikota tše ntšintši tša mojunipere le magakabje.
12 Solomone a dira maitshwarelelo manamelong ka Tempeleng le ka ngwakong wa gagwe ka dikota tšeo, a dira le diharepa le dikgapa tša baopedi. E be e le dikota tše botsebotse tša mojunipere tše di bego di se tša ka tša tlišwa Israele; ga go dikota tše di swanago natšo tše di ilego tša tsoga di bonwe gape.
13 Kgoši Solomone o ile a fa kgošigadi ya Sheba se sengwe le se sengwe se a ilego a se kgopela, go sa balwe le dimpho tše dingwe tša mehleng tše a bego a mo file tšona ka bontši. Ke moka kgošigadi le bafelegetši ba gagwe ba boela nageng ya Sheba.
14 Ngwaga ka ngwaga Kgoši Solomone o be a tlišetšwa gauta ya dikilokramo tše e ka bago tše dikete tše masome a mabedi
15 go tlaleletša metšhelo ye e bego e lefša ke bagwebi, le dipoelo tša kgwebo, le diloba tše di bego di lefša ke magoši a Arabia le babušiši ba dilete tša Israele.
16 Solomone o ile a dira dikotse tše kgolo tše makgolo a mabedi, gomme ye nngwe le ye nngwe a e manega ka gauta ya dikilokramo tše e ka bago tše di šupago.
17 A dira le dikotse tše nnyane tše makgolo a mararo, gomme a manega ye nngwe le ye nngwe ya tšona ka gauta ya kilokramo e tee le seripa. Dikotse tšeo ka moka di ile tša bewa ka Ngwakong wa sethokgwa sa Lebanone.
18 A betla le setulo se segolo sa bogoši se se manegilwego ka gauta ye botsebotse ye e hlometšwego diripana tša meno a tlou.
19 Go be go na le manamelo a a selelago go rotogela setulong seo, go na le seswantšhobopša sa tau mafelelong a lenamelo le lengwe le le lengwe, ka moka e le ditau tše lesome le tše pedi. Ka morago ga setulo go be go na le diswantšhobopša tša dihlogo tša dipowana, gomme ka thoko ye nngwe le ye nngwe ya matsogo a sona ka mabedi go na le seswantšhobopša sa tau. Go be go se gwa ka gwa betlwa setulo sa bogoši sa go swana le sona mebušong ka moka.
20
21 Dinwelo tša Solomone ka moka di be di dirilwe ka gauta, le ditlabakelo ka moka tša ka Ngwakong wa sethokgwa sa Lebanone e be e le tša gauta ye e sego ya tswakwa. Ga go silibera ye e ilego ya šomišwa, ka gobane mehleng ya Solomone silibera e be e se selo se bohlokwa.
22 O be a na le maselawatle a magolo a a bego a sepela le maselawatle a Hiramo. Ka morago ga mengwaga ye meraro maselawatle a gagwe a be a boela gae a tliša gauta, silibera, meno a ditlou, dikgabo le ditšhwene.
23 Kgoši Solomone o be a humile ebile e le yo bohlale go feta magoši ka moka,
24 gomme batho ka moka ba lefase ba nyaka go tlo mmona gore ba kwe bohlale bjo Modimo a mo filego bjona.
25 Yo mongwe le yo mongwe yo a tlago o be a mo tlela le mpho – dilo tša silibera, goba tša gauta, goba diaparo, goba dibetša, goba dinoko, goba dipere, goba dimeila. Go be go eba ka mokgwa woo ngwaga wo mongwe le wo mongwe.
26 Solomone o be a na le dikoloi tša ntwa tše sekete le makgolo a mane, le banamedi ba dipere ba dikete tše lesome le tše pedi. O ile a bea banamedi ba dipere Jerusalema le metseng ye e bego e na le dikoloi tša ntwa.
27 Nakong ya ge a buša, silibera Jerusalema e be e le ye ntši bjalo ka maswika, le mesedere e tletše bjalo ka mego ya nagengtlase.
28 Dipere tša Solomone di be di rekwa Mutsri le Silisia ke barekedi ba kgoši mme tša tlišwa Israele.
29 Dikoloi tša ntwa tšona di be di rekwa Egepeta. Barekedi bao ba be ba rekišetša le magoši a Bahete le a Basiria dipere le dikoloi tša ntwa, ba rekiša koloi ya ntwa dipapetlana tša silibera tše makgolo a a selelago, gomme pere ba e rekiša tše makgolo le masome a mahlano.
1 Solomone o ile a rata basadi ba šele ba bantši. Ntle le morwedi wa kgoši ya Egepeta o ile a nyala basadi ba Bahete le basadi ba go tšwa Moaba le Amone le Edomo le Sidone.
2 A ba kgomarela le ge Morena a be a laetše Baisraele gore ba se ke ba nyalelana le ditšhaba tšeo, ka gobane ba ka kgelošetša Baisraele medimong ye mengwe.
3 Solomone o ile a nyala barwedi ba magoši ba makgolo a a šupago, a ba a ba le metlabo ye makgolo a mararo. Ba mo aroša go Modimo,
4 gomme ka nako ye a tšofala ba be ba šetše ba mo gogetše medimong e šele. O be a sa khunamele Morena Modimo wa gagwe ka botlalo, a sa swane le Dafida, tatagwe.
5 O be a khunamela Astarte, modimo wo motshadi wa Basidone, le Milkomo, modimo yo a hlaswegago wa Baamone.
6 A dira dibe pele ga Morena, gomme a se ke a mo latela ka pelo ka moka, a se swane le Dafida, tatagwe.
7 A aga ntotoma ye go yona go khunamelwago Kemoshe, modimo yo a šišimišago wa Bamoaba, le ye go khunamelwago Milkomo, modimo yo a selekišago wa Baamone, godimo ga thaba ka bohlabela bja Jerusalema.
8 A aga le dintotoma tša moo basadi ba gagwe ba šele ba bego ba tšhuma diorelo, gomme ba direla medimo ya bona dihlabelo.
9 Le ge Morena Modimo wa Israele a be a iponagaditše go Solomone gabedi gomme a mo laetše gore a se ke a khunamela medimo e šele, Solomone o ile a se ke a theetša Morena, eupša a mo hlanogela. Ka gona Morena a befelelwa Solomone
10
11 gomme a re go yena: “Ka gobane o lahlile kgwerano ya ka ka boomo gomme wa nyatša ditaelo tša ka, ruri, ke tla go amoga mmušo ka o neela yo mongwe wa bahlankedi ba gago.
12 Fela, ka baka la Dafida, tatago, nka se dire taba yeo o sa phela, eupša ke tla e dira ge go buša morwa wa gago.
13 Gomme nka se mo amoge mmušo ka moka; ke tla mo šadišetša kgoro e tee ka baka la Dafida, mohlanka wa ka, le ka baka la Jerusalema, motse wo ke ikgethetšego wona.”
14 Ka gona Morena a dira Hadade, mokgomana wa Edomo, lenaba la Solomone.
15 Mehleng ya pele, mola Dafida a fentše batho ba Edomo, Joaba, molaodi wa madira a gagwe, o ile a ya moo go yo boloka bahu. Yena le banna ba gagwe ba dula moo Edomo dikgwedi tše di selelago, gomme ka nako yeo ba bolaya banna bohle fao,
16
17 ntle le Hadade le bahlanka ba bangwe ba tatagwe ba Baedomo, bao ba ilego ba tšhabela Egepeta. Mehleng yeo Hadade e be e sa le ngwana.
18 Ba ile ba tloga Midiane ba ya Parane, gomme moo banna ba bangwe ba ba tlatša. Ke moka ba sepela ba yo fihla Egepeta, gomme fao ba ya go kgoši. Yena a fa Hadade naga le ngwako le dijo.
19 Hadade a kgahla kgoši kudu mo kgoši a ilego a mo fa mosadi. Mosadi yoo e be e le moratho wa Mohumagadi Tagpenese, mosadi wa gagwe.
20 Yena a belegela Hadade morwa, Genubate, yo a ilego a godišwa ke mohumagadi mošate, moo a bego a dula le barwa ba kgoši.
21 Ge Hadade a ekwa a le Egepeta gore Dafida o ithobaletše, le gore Joaba, molaodi wa madira, le yena o hwile, a kgopela kgoši a re: “A ke boele nageng ya gešo.”
22 Kgoši a mmotšiša a re: “Ke eng se o se hlokago mo go nna ge e bile o nyaka go boela ga geno?” Hadade a fetola kgoši a re: “Aowa, ga ke hloke selo; fela eno ntesa ke sepele.” Gomme a boela nageng ya gabo. Ge Hadade e le kgoši ya Edomo o be a hlaswa Baisraele, a ba tlišetša mathata.
23 Modimo o ile a dira le Resone, morwa wa Eliada, lenaba la Solomone. Resone o be a tšo tšhaba go mong wa gagwe, Kgoši Hadade-Esere wa Tsoba,
24 gomme a kgobokanya banna ba bangwe ya ba lekoko la bašwahledi, mme yena ya ba moetapele wa lona. Seo se diregile ka morago ga ge Dafida a bolaile Hadade-Esere le bathuši ba gagwe ba Basiria. Resone le banna ba gagwe ba ile ba tloga ba yo dula Damaskose, moo banna ba gagwe ba ilego ba mmea kgoši.
25 E bile lenaba la Israele mehleng ya Solomone.
26 Monna yo mongwe yo e ilego ya ba lenaba la Solomone e be e le yo mongwe wa bahlankedi ba gagwe, Jerobeamo, morwa wa Nebate, wa Tsereda kua Efraime. Mmagwe e be e le mohlologadi yo leina la gagwe e bego e le Tserua.
27 Ditaba tša mpherefere wa gagwe šedi: Solomone o be a lekelelanya naga ka bohlabela bja Jerusalema a bile a thiba nthoba morakong wa motse wa Dafida.
28 Jerobeamo e be e le lesogana la seroto, gomme ge Solomone a bona ka moo a šomago kudu ka gona, a mmea mohlokomedi wa mediro ka moka ya kgapeletšo nageng ya kgoro ya Manase le ya Efraime.
29 Ka letšatši le lengwe ge Jerobeamo a etšwa Jerusalema, moprofeta Ahia wa Shilo a gahlana naye a nnoši tseleng kua nageng.
30 Ahia a apola seaparo se sefsa se a bego a se apere, a se gagoganya diripana tše lesome le tše pedi,
31 gomme a re go Jerobeamo: “Itšeele diripana tše lesome, ka gobane Morena Modimo wa Israele o re go wena: ‘Ke tlilo gagola bogoši diatleng tša Solomone, gomme wena ka go fa dikgoro tše lesome.
32 Solomone o tla šala le kgoro e tee ka baka la Dafida, mohlanka wa ka, le ka baka la Jerusalema, motse wo ke ikgethetšego wona nageng ya Israele ka moka.
33 Ke tlile go dira seo ka gobane Solomone o ntlhanogetše a khunamela medimo e šele: Astarte, modimo wo motshadi wa Basidone; Kemoshe, modimo wa Bamoaba, le Milkomo, modimo wa Baamone. Solomone ga se a dira se ke se nyakago; o dirile dibe pele ga ka, gomme ga se a phetha melao le ditaelo tša ka, ka gona a se swane le Dafida, tatagwe.
34 Fela nka se amoge Solomone bogoši ka moka, gomme ke tla dira gore a fele a buša bophelong bja gagwe ka moka. Taba yeo ke tla e dira ka baka la Dafida, mohlanka wa ka, yo ke mo kgethilego le gona a phethilego melao le ditaelo tša ka.
35 Ke tla amoga morwa wa Solomone bogoši gomme wena ka go fa dikgoro tše lesome,
36 eupša morwa wa Solomone ke tla mo fa kgoro e tee, gore ka mehla ke tle ke be le lehlasetšana la Dafida, mohlanka wa ka, mo Jerusalema, motse wo ke ikgethetšego gore ke khunamelwe go wona.
37 Jerobeamo, wena ke tla go bea kgoši ya Israele, gomme wa buša naga ka moka ye o e nyakago.
38 Ge o ka dira tšohle tše ke go laelago tšona, wa phetha melao ya ka, gomme wa dira tše ke di nyakago ka go phetha ditaelo tša ka, wa swana le Dafida, mohlanka wa ka, ke tla ba le wena ka mehla. Ke tla go bea kgoši ya Israele gomme ka dira gore le ditlogolo tša gago di tle di buše legatong la gago, bjalo ka ge ke diretše Dafida.
39 Ka baka la sebe sa Solomone ke tla kokobetša ditlogolo tša Dafida, fela nka se di kokobeletše sa ruri.’ ”
40 Ka fao Solomone a leka go bolaya Jerobeamo, eupša yena a tšhabela go Kgoši Shishake wa Egepeta gomme a dula moo go fihlela Solomone a ehwa.
41 Tše dingwe tše Solomone a di dirilego, bophelo le bohlale bja gagwe, ka moka di ngwadilwe mo go Ditaba tša Solomone.
42 E bile kgoši ya naga ya Israele ka moka Jerusalema mengwaga ye masome a mane.
43 A ithobalela mme a bolokwa motseng wa Dafida, gomme morwa wa gagwe, Rehabeamo, a mo hlatlama bogošing.
1 Rehabeamo o ile a ya Shekeme, moo batho ka moka ba ka leboa la Israele ba bego ba kgobokane go tlo mmea kgoši.
2 Ge Jerobeamo, morwa wa Nebate, yo a bego a tšhabile Kgoši Solomone mme a le Egepeta, a ekwa ditaba tše, a tloga fao a boela gae.
3 Batho ba dikgoro tša ka leboa ba roma batseta go yo mmitša, gomme ba ya go Rehabeamo mmogo ba re go yena:
4 “Tatago, Solomone, o be a re swere ka makgwakgwa gomme a re rwešitše merwalo ye boima. Ge o ka re fokoletša merwalo ye gomme wa re phediša ka boiketlo, re tla fela re le batho ba gago.”
5 Yena a ba fetola a re: “Le boeng ge go fetile matšatši a mararo.” Ka gona ba tloga.
6 Kgoši Rehabeamo a boledišana le bakgalabje ba e bego e le baeletši ba tatagwe Solomone a ba botšiša a re: “A le nkeletša gore ke arabe batho ba bjang?”
7 Bona ba mo fetola ba re: “Ge o nyaka go ba kgoši ya setšhaba se le go se direla, o bolele le bona ka botho, gomme ka mehla ba tla go hlankela ka potego.”
8 Eupša yena a tšeiša keletšo yeo ya bakgalabje phefo, gomme a ikela go masogana ao a gotšego nao a bjale e bego e le baeletši ba gagwe.
9 A ba botšiša a re: “A batho ba ba nkgopelago gore ke ba fokoletše merwalo ke reng go bona?”
10 Ba mo fetola ba re: “Sese se o swanetšego go ba botša sona: ‘Monwana wa ka wo monnyane ke wo mokoto go feta letheka la tate!’
11 O ba botše o re: ‘Tate o be a le rwešitše merwalo ye boima; nna ke tla e dira ye boima go feta moo. O be a le otla ka kgati; nna ke tla le otlaka ka tshelane!’ ”
12 Ka letšatši la boraro Jerobeamo le setšhaba ka moka ba boela go Kgoši Rehabeamo, bjalo ka ge a be a ba laetše.
13 Kgoši a nyatša keletšo yela ya bakgalabje gomme a bolela le setšhaba ka bogale,
14 ka moo masogana a bego a mo eleditše ka gona. O ile a re: “Tate o be a le rwešitše merwalo ye boima; nna ke tla e dira ye boima go feta moo. O be a le otla ka kgati; nna ke tla le otlaka ka tshelane!”
15 Morena o be a dirile gore go be ka mokgwa woo gore a tle a phethagatše se a bego a se boditše Jerobeamo, morwa wa Nebate, ka moprofeta Ahia wa Shilo. Lebaka ke lona leo ge kgoši a ile a hlokomologa se setšhaba se bego se se kgopetše.
16 Ge setšhaba se bona gore kgoši ga a kwane le se ba se kgopelago, ba goa ba re: “Ga re sa iša felo ka Dafida le lapa la gagwe! Ba kile ba re direla eng? Banna ba Israele, a re yeng gae! A lapa la Dafida le itebalebele!” Ka gona batho ba Israele ba ya ga gabobona,
17 ba lesa Rehabeamo e le kgoši ya batho ba naga ya Juda fela.
18 Ka morago Kgoši Rehabeamo a roma Adoniramo, yo a bego a hlokometše mediro ya kgapeletšo, gore a ye go Baisraele, eupša ba mmolaya ka maswika. Ge Rehabeamo a bona seo a tshela ka tswati a namela koloi ya gagwe ya ntwa, gomme a tšhabela Jerusalema.
19 E sa le go tloga ka yona nako yeo batho ba Mmušo wa ka Leboa wa Israele ba lwa le ba mmušo wa Dafida.
20 Ge batho ba Israele ka moka ba ekwa gore Jerobeamo o tšo boa Egepeta, ba ile ba kgobokana, ba mmitša gomme ba mmea kgoši ya Israele. E bile fela ba kgoro ya Juda ba ba ilego ba no šala ba botegela ditlogolo tša Dafida.
21 Ge Rehabeamo a fihla Jerusalema, o ile a rapa bahlabani ba dikete tše lekgolo le tše masome a seswai ba bogalegale kgorong ya Juda le ya Benjamene. O be a ikemišeditše go yo lwa le dikgoro tša ka leboa tša Israele gore e be kgoši ya tšona gape.
22 Eupša Modimo a botša moprofeta Shemaya
23 gore a botše Rehabeamo le batho ka moka ba kgoro ya Juda le ya Benjamene le ba ba šetšego gare ga bona a re:
24 “Le se ke la hlasela bomorwarragolena, batho ba Israele. Ikeleng gae ka moka ga lena. Se se diregilego ke thato ya ka.” Ka moka ba ile ba phetha se Morena a se laetšego, ba boela gae.
25 Kgoši Jerobeamo wa Israele o ile a tsošološa motse wa Shekeme, nageng ya dithaba ya Efraime, gomme a dula moo lebakanyana. Ka morago a tloga moo gomme a yo tsošološa motse wa Penuele.
26 O ile a ipotša a re: “Ka moo go lego ka gona bjale, ge batho ba ka ba ka fela ba eya Jerusalema go yo direla Morena dihlabelo ka Tempeleng, ba tla botegela Kgoši Rehabeamo gape gomme nna ba mpolaya.”
27
28 Ge a gopodišitše taba ye a dira dipowana tše pedi tša gauta, gomme a re go batho ba gagwe: “Ke kgale le bolawa ke mosepelo wa go ya Jerusalema go yo rapela. Lena batho ba Israele, še medimo ya lena ye e le ntšhitšego Egepeta!”
29 O ile a bea powana ye nngwe kua Bethele mme ye nngwe a e bea Dane.
30 Gomme batho ba dira seboka go yo rapela kua Bethele le kua Dane.
31 Jerobeamo a ba a aga dintotoma tše go tšona go khunamelwago medimo ya diswantšho, gomme a kgetha baprista bathong ba e bego e se ba kgoro ya Lefi.
32 Jerobeamo a ba a hloma letšatši la monyanya wa sedumedi ya ba la lesome le metšo ye mehlano la kgwedi ya seswai, monyanya wa go swana le wa kua Juda. A direla dipowana tšela tša gauta dihlabelo godimo ga aletare ya kua Bethele, gomme gona moo a bea baprista ba go hlankela medimo ya diswantšho dintotomeng tše a bego a di agile.
33 Gomme ka letšatši la lesome le metšo ye mehlano la kgwedi ya seswai, letšatši le le bego le beilwe ke yena mong, a ya Bethele mme a fihla a dira sehlabelo aletareng e le go beela batho ba Israele letšatši la monyanya.
1 Moprofeta yo mongwe yo a tšwago Juda a tla Bethele a laetšwe ke Morena, gomme a fihla gona Jerobeamo a sa eme aletareng go dira sehlabelo.
2 A rogaka aletare ka moo a bego a laetšwe ke Morena a re: “Aletare, aletare tena, Morena o re: ‘Bona, leloko la Dafida le tla belega morwa yo a tlago bitšwa Josia. Godimo ga gago o tla bolaela baprista ba ba hlankelago medimo ya diswantšho kua dintotomeng, ba ba dirago dihlabelo godimo ga gago, mme o tla tšhumela mašapo a batho godimo ga gago.’ ”
3 Moprofeta a tšwela pele a re: “Aletare ye e tla kgerešwa, gomme melora ye e lego godimo ga yona e tla gašanywa. Seo e tla ba sešupo sa gore Morena o boletše ka nna.”
4 Ge Kgoši Jerobeamo a ekwa seo, a mo šupa ka monwana a re: “Swarang monna yoo!” Gatee fela letsogo la kgoši la hwa gomme a šitwa ke go le boetša morago.
5 Aletare yela ya kgerega ka bjako gomme melora ya gašanywa fase, bjalo ka ge moprofeta a boletše ka leina la Morena.
6 Kgoši Jerobeamo a re go moprofeta: “Hle, mphophothele go Morena Modimo wa gago o nthapelele yena, o mo kgopele gore a mphodiše letsogo!” Moprofeta a rapela Morena, gomme letsogo la kgoši la fola.
7 Ke moo kgoši a itšego go moprofeta: “A re ye ka gae o yo ja dijo. Ke tla go putsetša se o se dirilego.”
8 Moprofeta a mo fetola a re: “Le ge o ka nkarolela thoto ya gago ka bogare, nka se ye nago. Nka se je dijo goba ka nwa meetse felo fa.
9 Morena o ntaetše gore ke se ke ka ja goba ka nwa selo, le gore ke se ke ka boela gae ka tsela ye ke tlilego ka yona.”
10 Ka gona o ile a se ke a boa ka tsela ye a tlilego ka yona, eupša a tšea ka tsela ye nngwe.
11 Mehleng yeo go be go na le moprofeta yo mongwe wa mokgalabje a dula Bethele. Barwa ba gagwe ba ile ba tla ba mmotša se moprofeta yoo wa Juda a se dirilego Bethele tšatši leo, le se a se boditšego Kgoši Jerobeamo.
12 Moprofeta yoo a ba botšiša a re: “A o tšere ka tsela efe ge a tloga?” Ba mo laetša tsela ya gona
13 gomme a ba botša gore ba mo saleletše pokolo ya gagwe. Ba mo saleletša yona, gomme a e namela,
14 a wela tsela yela a šala moprofeta yola wa Juda morago, gomme a mo hwetša a dutše ka fase ga mohlare wa moeike. A mmotšiša a re: “A ke wena moprofeta wa go tšwa Juda?” Monna yola a mo fetola a re: “Ke nna.”
15 A re go yena: “A re ye gae o yo ja le nna.”
16 Eupša moprofeta yo wa go tšwa Juda a mo fetola a re: “Nka se boele le wena gageno goba ka ya ka ga gago. Nka se je goba ka nwa selo le wena mo,
17 ka gobane Morena o ntaetše gore ke se ke ka ja goba ka nwa selo, le gore ke se ke ka boela gae ka tsela ye ke tlilego ka yona.”
18 Ke moo moprofeta yoo wa mokgalabje wa Bethele a itšego go yena: “Le nna ke moprofeta bjalo ka wena, gomme ka taelo ya Morena morongwa o mpoditše gore ke go iše ga ka gomme ke go sware gabotse.” Fela moprofeta yoo wa mokgalabje o be a bolela maaka.
19 Ka gona moprofeta wa Juda a ya ga moprofeta wa mokgalabje gomme a ja dijo naye.
20 Ya re ba sa ja, Morena a fa moprofeta wa mokgalabje molaetša wa go ya go moprofeta wa Juda,
21 gomme yoo a goelela a re: “Morena o re o mo nyaditše, ga se wa dira se a go laetšego sona.
22 O boile wa ja dijo felo fa a go laetšego gore o se ke wa ja gona. Ka baka la taba ye o tla bolawa, gomme setopo sa gago se ka se bolokwe ka lebitleng la lapa leno.”
23 Ge ba fetša go ja, moprofeta wa mokgalabje a saletša pokolo ya moprofeta wa Juda,
24 gomme moprofeta wa Juda a tloga. Tseleng a gahlana le tau gomme ya mmolaya. Setopo sa gagwe sa rapalala moo tseleng, pokolo le tau yela di se emeleditše.
25 Banna ba bangwe ba re ba feta moo ba se bona; ba bona le tau yeo e eme fao. Ba fetela Bethele gomme ba fihla ba bega se ba se bonego.
26 Ge moprofeta yola wa mokgalabje a ekwa taba yeo, a re: “Yoo ke moprofeta yo a nyaditšego taelo ya Morena! Ka gona Morena o mo gafetše tau gore e mo hlasele e mmolaye, bjalo ka ge Morena a boletše.”
27 Gomme a re go barwa ba gagwe: “Saletšang pokolo ya ka.” Ba e saletša,
28 mme a e namela a tloga; a hwetša setopo sa moprofeta yola se rapaletše tseleng, pokolo le tau yela di sa se emeleditše. Tau e be e se ya ja setopo goba ya hlasela pokolo.
29 Moprofeta yoo a tšea setopo sela a se nametša pokolo yeo, gomme a se bušetša Bethele gore a tle a mmoloke mme a mo ilele.
30 A mmoloka ka lebitleng labo, gomme yena le barwa ba gagwe ba mo ilela ba re: “Joo, ngwanešo, joo!”
31 Ka morago ga poloko moprofeta a re go barwa ba gagwe: “Ge ke hwile le mpoloke ka mo lebitleng le, gomme le mpee kgauswi le yena.
32 Mantšu ao moprofeta yo a boletšego ka taelo ya Morena a rogaka aletare ya Bethele le mafelo ka moka a tirelo dintotomeng tšeo go tšona go bego go khunamelwa medimo ya diswantšho metseng ya Samaria, ruri a tla phethagala.”
33 Kgoši Jerobeamo wa Israele o ile a no fela a ganeletše ditseleng tša gagwe tše mpe, gomme a no fela a sa kgetha baprista malapeng ao e bego e se a kgoro ya Lefi gore ba direle dialetareng tše a di agilego dintotomeng tšeo go tšona go khunamelwago medimo ya diswantšho. Yo mongwe le yo mongwe yo a nyakago o be a mmea moprista.
34 Sebe se sa gagwe se ile sa uša mmušo wa gagwe, sa ba sa hlolela leloko labo go fedišwa.
1 Ka yona nako yeo morwa wa Kgoši Jerobeamo, Abia, a babja.
2 Jerobeamo a re go mosadi wa gagwe: “Hle, apara diaparo tša go ikgakantšha gore o se ke wa tsebja, gomme o ye Shilo, moo go dulago moprofeta Ahia yola a kilego a re ke tla ba kgoši ya Israele.
3 O mo yele le dinkgwa tše lesome le dikuku le legapa la todi ya dinose. O tla go botša se se tlago hlagela ngwana yo.”
4 Ka gona mosadi a ya lapeng la Ahia kua Shilo. Ahia o be a šetše a foufetše ka baka la botšofadi.
5 Morena o be a mmoditše gore mosadi wa Jerobeamo o tseleng go tlo mmotšiša ka morwa wa gagwe yo a babjago. Gomme Morena a botša Ahia gore a reng. Mosadi wa Jerobeamo ge a fihla o be a ikgakantšhitše.
6 Eupša ge Ahia a mo kwa a tsena ka sefero, a re: “Tsena, ke a tseba gore o mosadi wa Jerobeamo. Ke ka baka lang o ikgakantšha? Ke laetšwe go go tsebiša ditaba tše mpe.
7 Sepela o botše Jerobeamo gore Morena Modimo wa Israele o re: ‘Ke go dirile yo mogolo setšhabeng ka go bea mmuši wa setšhaba sa ka sa Israele.
8 Ke gagotše mmušo diatleng tša ditlogolo tša Dafida gomme ka o fa wena. Eupša ga se wa ba bjalo ka mohlanka wa ka, Dafida, yo a bego a mpotegela ka botlalo, a phetha ditaelo tša ka, gomme a dira fela tše di lokilego.
9 O dirile dibe tše kgolokgolo go feta bao ba bušitšego pele ga gago. O ntahlile gomme wa mpefediša ka go dira medimo ya diswantšho le diswantšhobopša tša tshipi mme wa e khunamela.
10 Ka baka la seo ke tla tliša bošula lapeng la gago, ka bolaya ditlogolo tša gago ka moka ga tšona. Ke tla swielela lapa leno ka moka bjalo ka motho a swiela boloko.
11 Meloko yeno ye e hwelago mo motseng e tla lewa ke dimpša, gomme ba ba hwelago kua nageng ba tla lewa ke manong. Ke realo, nna, Morena.’ ”
12 Ahia a tšwela pele a botša mosadi wa Jerobeamo a re: “Bjale boela gae. Ge o seno tsena motseng ngwana wa gago o tla hwa.
13 Batho ba Israele ka moka ba tla mo llela, mme ba mmoloka. E tla ba yena a nnoši wa lapa la Jerobeamo yo a tlago bolokwa, ka gobane ke yena fela yo Morena Modimo wa Israele a bonego se sebotse go yena.
14 Morena o tla bea kgoši mo Israele ye e tlago fediša lapa la Jerobeamo ka pelapela, ntle le go senya sebaka.
15 Morena o tla otla Israele, gomme Israele e tla tekateka bjalo ka lehlakanoka moeleng. O tla tomola batho ba Israele nageng ye botse ye a e filego borakgolokhukhu ba bona, a ba šwalalanyetša ka mošola wa noka ya Yufratese, ka gobane ba mmefedišitše ka go hloma dikota tša borapedi.
16 Morena o tla gafa Israele ka gobane Jerobeamo o dirile sebe, a diriša le batho ba Israele dibe.”
17 Mosadi wa Jerobeamo o ile a boela Tirtsa. Ya re ge a tsena ka ngwakong, ngwana a hwa.
18 Batho ba Israele ba mo llela gomme ba mmoloka, bjalo ka ge Morena a boletše ka mohlanka wa gagwe, moprofeta Ahia.
19 Tše dingwe tše Jerobeamo a di dirilego, dintwa tše a di lwelego le ka moo a bušitšego ka gona, ka moka di ngwadilwe mo go Ditaba tša magoši a Israele.
20 Jerobeamo o bušitše mengwaga ye masome a mabedi le metšo ye mebedi. A ithobalela le botatagwe, mme Nadaba, morwa wa gagwe, a mo hlatlama bogošing.
21 Rehabeamo, morwa wa Solomone, o be a na le mengwaga ye masome a mane le motšo o tee ge e eba kgoši ya Juda, gomme a buša mengwaga ye lesome le ye e šupago Jerusalema, motse wo Morena a o kgethilego nageng ka moka ya Israele gore e be felo mo a swanetšego go khunamelwa gona. MmagoRehabeamo e be e le Naama wa Amone.
22 Batho ba Juda ba dira dibe pele ga Morena, ba mo rumola go feta borakgolokhukhu ba bona ka dibe tše bona ba di dirilego.
23 Ba ikagela dintotoma tše go tšona ba khunamelago medimo ya diswantšho, ba hloma le dikokwane tša maswika tša borapedi le dikota tša borapedi kua mebotong ye e phagamego, le ka fase ga mehlare ya merithi ye megolo.
24 Le gona go be go na le digwebakathobalo tša banna mafelong a go khunamela medimo ya diswantšho nageng ya Juda. Batho ba Juda ba be ba dira makgapa ka moka a a bego a dirwa ke ditšhaba tše Morena a di lelekilego nageng yeo ge Baisraele ba goroga.
25 Ka ngwaga wa bohlano wa pušo ya Rehabeamo, Kgoši Shishake wa Egepeta a hlasela Jerusalema.
26 A tšea matlotlo ka moka a ka Tempeleng le a mošate; a tšea dilo ka moka, gammogo le dikotse tša gauta tšela Solomone a bego a di dirile.
27 Legatong la tšona, Kgoši Rehabeamo a dira dikotse tša mphiri gomme a di nea balaodi ba baleti ba masoro a mošate.
28 Nako ye nngwe le ye nngwe ge kgoši a eya Tempeleng, baleti ba be ba tšea dikotse tšeo gomme ba di boetša ka phapošing ya baleti.
29 Tše dingwe tše Kgoši Rehabeamo a di dirilego di ngwadilwe mo go Ditaba tša magoši a Juda.
30 Mehleng yeo ka moka Rehabeamo le Jerobeamo ba be ba fela ba elwa seng sa bona.
31 Rehabeamo a ithobalela le botatagwe, gomme a bolokwa mabitleng a bona motseng wa Dafida, mme morwa wa gagwe, Abia, a mo hlatlama bogošing.
1 Ka ngwaga wa lesome le metšo ye seswai wa pušo ya Kgoši Jerobeamo wa Israele, Abia e ile ya ba kgoši ya Juda,
2 gomme a buša mengwaga ye meraro Jerusalema. Mmagwe e be e le Maaka, morwedi wa Absalomo.
3 A dira tšona dibe tšela tatagwe a bego a di dira, gomme a se ke a botegela Morena Modimo wa gagwe ka botlalo, bjalo ka rakgolokhukhu wa gagwe, Dafida.
4 Eupša ka baka la Dafida, Morena Modimo wa Abia a mo fa lebone Jerusalema, e lego morwa gore a mo hlatlame, le gore a tiiše motse wa Jerusalema.
5 Morena o ile a dira seo ka gobane Dafida o be a dirile tše di kgahlago yena Morena. Bophelong bja gagwe ka moka o be a se a ka a tshela tše Morena a bego a mo laetše tšona, ge e se fela tabeng ya Uria, Mohete.
6 Abia le Jerobeamo ba be ba fela ba elwa nakong ka moka ya pušo ya Abia.
7 Tše dingwe tše Abia a di dirilego di ngwadilwe mo go Ditaba tša magoši a Juda.
8 Abia a ithobalela le botatagwe, gomme a bolokwa motseng wa Dafida, mme Asa, morwa wa gagwe, a mo hlatlama bogošing.
9 Ngwageng wa masome a mabedi wa pušo ya Jerobeamo wa Israele, Asa e ile ya ba kgoši ya Juda,
10 gomme a buša mengwaga ye masome a mane le motšo o tee Jerusalema. Makgolwagwe e be e le Maaka, morwedi wa Absalomo.
11 Asa a dira tše di kgahlago Morena, a etša Dafida, rakgolokhukhu wa gagwe.
12 A raka digwebakathobalo ka moka tša banna le tša basadi nageng ya Juda mafelong a tirelo a medimo ya diswantšho, a tloša le medingwana ya diswantšho ye bao ba bušitšego pele ga gagwe ba bego ba e dirile.
13 O ile a amoga Maaka, makgolwagwe, maemo a bohumagadi, ka gobane o be a betlile seswantšho se se šišimišago sa Ashera, modimo wo motshadi. Asa a rema seswantšho seo gomme a se tšhuma moeding wa Kidrone.
14 Le ge Asa a ile a se ke a phušola dintotoma tšeo go tšona go bego go khunamelwa medimo ya diswantšho, o ile a botegela Morena bophelong bja gagwe ka moka.
15 Tšohle tše tatagwe a bego a di abetše Morena o ile a di bea ka Tempeleng, gotee le dilo tša gauta le tša silibera tše yena mong a bego a di file Morena.
16 Kgoši Asa wa Juda le Kgoši Basha wa Israele ba be ba fela ba elwa nakong ka moka ya pušo ya bona.
17 Basha o ile a hlasela Juda gomme a thoma go tiiša Rama gore a tle a thibele batho go ya Juda le go tšwa gona.
18 Ka gona Kgoši Asa a tšea silibera yohle gotee le gauta ka moka ye e bego e šetše ka ngwakong wa polokelo wa Tempele le wa mošate, a e romela ka bahlankedi ba gagwe Damaskose go Kgoši Benhadade wa Siria, morwa wa Tabrimone, setlogolo sa Hesione. A re ba mmotše ba re:
19 “A re tsošološe kwano yela ya botatagorena. Silibera ye le gauta ye ke mpho ya gago. Bjale lesa go kwana le Kgoši Basha wa Israele gore a tle a gapeletšege go ntšha madira a gagwe nageng ya ka.”
20 Kgoši Benhadade a dumela se Asa a se kgopelago, gomme a romela balaodi ba gagwe ba madira le madira a bona go yo hlasela metse ya Israele. Ba thopa Iyone, Dane, Abele-Bethe-Maaka, tikologo yohle ya kgauswi le letsha la Genesarete, le naga ka moka ya Naftali.
21 Ge kgoši Basha a ekwa se se diregilego, a lesa go tiiša Rama gomme a boela Tirtsa.
22 Ke moka Kgoši Asa a laela gore yo mongwe le yo mongwe nageng ka moka ya Juda a thothe maswika le dikota tše Basha a bego a tiiša Rama ka tšona. Asa a tiiša Mitsepa, a tiiša le Geba, motse wo o lego nageng ya Benjamene, ka dilo tšeo.
23 Tše dingwe tše Kgoši Asa a di dirilego, ditiro tša bogale bja gagwe le metse ye a e tiišitšego, ka moka di ngwadilwe mo go Ditaba tša magoši a Juda. Fela botšofading bja gagwe o ile a swarwa ke bolwetši bja maoto.
24 Asa a ithobalela le botatagwe, gomme a bolokwa mabitleng a bona motseng wa Dafida, mme Joshafate, morwa wa gagwe, a mo hlatlama bogošing.
25 Ngwageng wa bobedi wa pušo ya Kgoši Asa wa Juda, Nadaba, morwa wa Kgoši Jerobeamo, e ile ya ba kgoši ya Israele, gomme a buša mengwaga ye mebedi.
26 A dira dibe pele ga Morena go no swana le tatagwe, a diriša le batho ba Israele dibe.
27 Basha, morwa wa Ahia, wa kgoro ya Isakara, a logela Nadaba maanomabe mme a mmolaya ge Nadaba le madira a gagwe ba dikaneditše motse wa Gibetone kua Filistia.
28 Taba yeo e diregile ngwageng wa boraro wa pušo ya Kgoši Asa wa Juda. Ka gona Basha a hlatlama Nadaba bogošing bja Israele.
29 A napa a thoma go bolaya batho ka moka ba lapa la Jerobeamo. Ba lapa ka moka la Jerobeamo ba bolawa go ya ka seo Morena a se boletšego ka mohlanka wa gagwe, moporofeta Ahia wa Shilo; a se ke a šadiša le o tee.
30 Seo se ile sa direga ka gobane Jerobeamo a be a befedišitše Morena Modimo wa Israele ka dibe tše a ilego a di dira, le tše a ilego a di diriša batho ba Israele.
31 Tše dingwe tše Nadaba a di dirilego di ngwadilwe mo go Ditaba tša magoši a Israele.
32 Kgoši Asa wa Juda le Kgoši Basha wa Israele ba be ba fela ba elwa nakong ka moka ya ge ba buša.
33 Ngwageng wa boraro wa pušo ya Kgoši Asa wa Juda, Basha, morwa wa Ahia, e ile ya ba kgoši ya Israele ka moka, gomme a buša a le Tirtsa mengwaga ye masome a mabedi le metšo ye mene.
34 A dira dibe pele ga Morena go no swana le Jerobeamo, a diriša le batho ba Israele dibe.
1 Morena a bolela le moprofeta Jehu, morwa wa Hanani, a re a botše Basha a re:
2 “O be o se selo, eupša ke go beile moetapele wa batho ba ka ba Israele. Gomme bjale o dirile bjalo ka Jerobeamo, wa diriša le batho ba ka dibe. Dibe tša bona di mpefedišitše,
3 ka gona ke tla go swielela le ba lapa la gago bjalo ka ge ke swieletše Jerobeamo.
4 Ba lapa la gago ba ba hwelago mo motseng ba tla lewa ke dimpša, mme ba ba hwelago kua nageng ba tla lewa ke manong.”
5 Tše dingwe tše Basha a di dirilego le ditiro tša bogale bja gagwe ka moka di ngwadilwe mo go Ditaba tša magoši a Israele.
6 Basha a ithobalela le botatagwe, gomme a bolokwa Tirtsa, mme Ela, morwa wa gagwe, a mo hlatlama bogošing.
7 Molaetša wo wa Morena mabapi le Basha le lapa la gagwe o ile wa tlišwa ke moprofeta Jehu ka baka la dibe tše Basha a bego a di dirile pele ga Morena. O ile a befediša Morena e sego fela ka tše mpe tše a di dirilego go swana le Kgoši Jerobeamo, eupša le ka baka la gore o ile a bolaya ba lapa la Jerobeamo ka moka.
8 Ngwageng wa masome a mabedi a metšo ye e selelago wa pušo ya Asa wa Juda, Ela, morwa wa Basha, ya ba kgoši ya Israele, gomme a buša a le Tirtsa mengwaga ye mebedi.
9 Simri, mohlankedi yo mongwe wa gagwe yo a bego a laola sekgao se sengwe sa dikoloi tša ntwa, a loga maanomabe a go bolaya Kgoši Ela. Ka letšatši le lengwe Ela o be a enwa a šetše a tagwa kua Tirtsa, lapeng la Artsa, yo a bego a hlokometše mošate.
10 Simri a tsena ka ngwakong woo, a mmolaya, mme a mo hlatlama bogošing. Taba ye e diregile ngwageng wa masome a mabedi a metšo ye e šupago wa pušo ya Kgoši Asa wa Juda.
11 Ge Simri a seno dula setulong sa bogoši o ile a bolaya batho ka moka ba lapa la Basha. Moloko wo mongwe le wo mongwe wa monna le bao ba bego ba ka lefeletša ba lapa la gagwe le bagwera ba bona ba bolawa.
12 Ka gona Simri a bolaya ba lapa ka moka la Basha go ya ka se Morena a se boletšego ka moprofeta Jehu a lwantšha Basha.
13 Ka baka la go khunamela medingwana ya diswantšho ga bona le ka baka la go diriša batho ba Israele dibe, Basha le morwa wa gagwe, Ela, ba be ba befedišitše Morena Modimo wa Israele.
14 Tše dingwe tše Ela a di dirilego di ngwadilwe mo go Ditaba tša magoši a Israele.
15 Ngwageng wa masome a mabedi a metšo ye e šupago wa pušo ya Kgoši Asa wa Juda, Simri a buša Israele a le Tirtsa matšatši a a šupago. Madira a Israele a be a dikaneditše motse wa Gibetone kua Filistia,
16 gomme ge ba ekwa gore Simri o logetše kgoši maanomabe mme o mmolaile, ba bea Omri, molaodi wa bona, kgoši ya batho ba Israele ka lona letšatši leo kua mešašeng.
17 Omri le madira a gagwe ba tloga Gibetone mme ba yo dikanetša Tirtsa.
18 Ge Simri a bona gore motse o wele, a tsena ka sebong sa ka gare sa mošate, a tšhuma ngwako wa mošate a le ka gare ga wona, mme a bolawa ke mollo woo.
19 Taba yeo e hlotšwe ke dibe tša gagwe. A dira tše mpe pele ga Morena, a diriša le batho ba Israele dibe go no swana le Jerobeamo.
20 Tše dingwe tše Simri a di dirilego, gotee le maanomabe a gagwe, di ngwadilwe mo go Ditaba tša magoši a Israele.
21 Batho ba Israele ba be ba tšwile diripa tše pedi: Ba bangwe ba be ba nyaka go bea Tibni, morwa wa Ginate, kgoši, ba bangwe ba nyaka Omri.
22 Mafelelong bao ba nyakago Omri ba oketšega. Tibni a hwa gomme Omri ya ba kgoši.
23 Ka gona ngwageng wa masome a mararo a motšo o tee wa pušo ya Kgoši Asa wa Juda, Omri ya ba kgoši ya Israele, gomme a buša mengwaga ye lesome le ye mebedi. A buša a le Tirtsa mengwaga ye e selelago,
24 gomme ka morago a reka mmoto wa Samaria go monna yo a bitšwago Shemere ka dipapetlana tše dikete tše di selelago tša silibera. Omri a aga motse moo, gomme a o rea leina la Samaria, a o reela Shemere, yo e bego e le mong wa mmoto woo pele.
25 Omri o ile a dira dibe pele ga Morena go feta bohle ba ba bušitšego pele ga gagwe.
26 Go no swana le Jerobeamo o ile a befediša Morena Modimo wa Israele ka dibe tša gagwe, le ka go diriša batho dibe ka go khunamela medingwana ya diswantšho ga bona.
27 Tše dingwe tše Omri a di dirilego le ditiro tša bogale bja gagwe di ngwadilwe mo go Ditaba tša magoši a Israele.
28 Omri a ithobalela le botatagwe, mme a bolokwa Samaria, gomme Ahaba, morwagwe, a mo hlatlama bogošing.
29 Ngwageng wa masome a mararo a metšo ye seswai wa pušo ya Kgoši Asa wa Juda, Ahaba, morwa wa Omri, ya ba kgoši ya Israele, gomme a buša mengwaga ye masome a mabedi le metšo ye mebedi a le Samaria.
30 A dira dibe pele ga Morena go feta bohle ba ba bušitšego pele ga gagwe.
31 A dira dibe bjalo ka Kgoši Jerobeamo gomme yena a fetelela mme a nyala Isebele, morwedi wa Kgoši Etbaale wa Sidone, gomme a khunamela Baale a mo hlankela.
32 A agela Baale tempele kua Samaria gomme a mo direla aletare, a e bea ka moo tempeleng.
33 A hloma le kota ya borapedi. A dira dilo tše ntši a befediša Morena Modimo wa Israele go feta magoši ka moka a Israele ao a bušitšego pele ga gagwe.
34 Mehleng ya ge a buša, Hiele wa Bethele o ile a tsošološa Jeriko. Bjalo ka ge Morena a be a boletše ka Joshua, morwa wa Nunu, Hiele a hwelwa ke morwa wa leitšibolo, Abiramo, ge a bea motheo wa morako wa Jeriko, a ba a hwelwa ke morwagwe wa mafelelo, Segube, ge a aga dikgoro tša motse.
1 Moprofeta yo a bitšwago Eliya wa Tishbe kua Gileade o ile a re go Kgoši Ahaba: “Ke ena ka Morena, Modimo yo a phelago wa Israele, yo ke mo hlankelago, gore mo mengwageng ye go ka se be le phoka goba pula ge e se ge di laetšwe ke nna.”
2 Ke moo Morena a itšego go Eliya:
3 “Tloga felo fa o ye bohlabela mme o utame kgauswi le nokana ya Kerite, ka bohlabela bja Jordane.
4 O nwe meetse nokaneng yeo, gomme ke laetše magokobu gore a go tlišetše dijo fao.”
5 Eliya a phetha taelo yeo ya Morena gomme a ya a dula nokaneng ya Kerite.
6 A nwa meetse nokaneng yeo, gomme magokobu a mo tlišetša senkgwa le nama mosong wo mongwe le wo mongwe le mantšiboeng a mangwe le a mangwe.
7 Ka morago ga nako nokana yela ya pšha ka baka la go hlokega ga pula.
8 Ke moka Morena a re go Eliya:
9 “Bjale yaa motseng wa Tsarepate kgauswi le Sidone gomme o dule gona. Ke laetše mohlologadi yo mongwe yo a dulago gona gore a go fe dijo.”
10 Ka gona Eliya a ya Tsarepate, gomme ge a fihla kgorong ya motse, a bona mohlologadi a topelela dikgonyana. A re go yena: “Hle, sepela o yo nkgela meetse ka segwana.”
11 Gomme ge a eya go a ga, Eliya a mo goeletša a re: “Hle, o nape o ntlele le lerathana la senkgwa!”
12 Mohlologadi a mo fetola a re: “Ke ena ka Morena Modimo wa gago yo a phelago gore ga ke na le senkgwa le se sennyane. Selo se ke nago le sona ke fela legoswana la butswana ka serotwaneng, le lerothi la makhura a mohlware ka moetaneng. Ke tlile mo gore ke tle ke topelele dikgonyana ke di iše ka gae, gomme ke yo bo apeela nna le morwa wa ka. Re tla re go ja dijonyana tšeo ya ba moka, ra ikhwela ka tlala.”
13 Eliya a re go yena: “O se ke wa tshwenyega. Sepela o yo apea dijo tšeo tša gago. Eupša pele o nkapeele senkgwana ka tše o nago natšo, o ntlišetše sona, gomme ka morago o ikapeele le morwago tše di šetšego.
14 Gobane Morena Modimo wa Israele o re: ‘Serotwana sa gago se ka se hloke bupi, le moetana wa gago o ka se fele makhura pele ga ge letšatši leo nna, Morena, ke nešago pula ka lona le fihla.’ ”
15 Mohlologadi a ya a dira ka moo Eliya a mmoditšego ka gona, gomme yena le morwagwe le Eliya ba ba le dijo tše di lekanego letšatši ka letšatši nako ye telele.
16 Bjalo ka ge Morena a boletše ka Eliya, serotwana se ile sa se ke sa hloka bupi, le moetana wa se fele makhura.
17 Ka morago ga lebaka mosadi yoo wa mohlologadi, yena monglapa, a babjetšwa ke morwa yola; bolwetši bja befa go ya pele, a ba a hwa.
18 Mohlologadi a re go Eliya: “Monna wa Modimo, bona se o ntirile sona! A o tlile mo gore o gopotše Modimo dibe tša ka mme o hlolele ngwanake lehu?”
19 Eliya a re: “Nneele mošemanyana yo.” A mo tšea difarong tša mmagwe, a mo kuka a rotogela le yena ka phapošing ya ka godimo ye a bego a dula ka go yona, mme a mo kwaetša malaong a gagwe.
20 Ke moka a rapela ka go hlaboša lentšu a re: “Morena Modimo wa ka, ke ka baka lang o dirile mohlologadi yo taba ye šoro ka mokgwa wo? E bile yo botho go nna le ge ke le motho o šele. Bjale o ka napa wa bolaya morwa wa gagwe?”
21 Ke moo Eliya a patlamego gararo godimo ga mošemanyana yola mme a rapela a re: “Morena Modimo wa ka, dira gore ngwana yo a boele a phele!”
22 Morena a kwa thapelo ya Eliya; ngwana a thoma go buša moya gape mme a phela.
23 Eliya a tšea mošemane a theogela le yena ka mola mmagwe a bego a le ka gona a mo neela yena, a re: “Bona, morwago o a phela!”
24 Mmagwe a mo fetola a re: “Bjale ke a tseba gore o monna wa Modimo, le gore se Morena a se bolelago ka wena ke therešo.”
1 Ka morago ga lebaka, ngwageng wa boraro wa komelelo, Morena a re go Eliya: “Sepela o iponatše go Kgoši Ahaba, gomme ke tla neša pula.”
2 Ka gona Eliya a tloga. Tlala nageng ya Samaria e be e le ye kgolo kudu,
3 ka gona Ahaba a bitša Obadia, yo a bego a hlokometše mošate. Obadia o be a botegela Morena kudu,
4 gomme ge Isebele a bolaya baprofeta ba Morena, Obadia o ile a tšea ba lekgolo ba bona a ba uta ka maweng ka dihlopha tše pedi tša ba masome a mahlano, gomme a fela a ba fa dijo le meetse.
5 Ahaba a re go Obadia: “A re sepele le naga re ye methopong ka moka le dinokeng ka moka. Mohlomongwe re ka hweletša dipere le dimeila bjang bja go di phediša, gore re se gapeletšego go bolaya diruiwa tša rena tše dingwe.”
6 Ba arolelana naga, ba kwana mo mongwe le mongwe a swanetšego go yo hlola gona. Ahaba a leba thokong ye nngwe, Obadia le yena a leba thokong ye nngwe.
7 Ge Obadia a le tseleng, ka bjako a gahlana le Eliya. A mo tseba, a itahlela fase ka sefahlego mme a mmotšiša a re: “Eliya, mong wa ka, a ruri ke wena?”
8 Eliya a mo fetola a re: “Ee, ke nna. Sepela o yo botša kgoši, mong wa gago, gore ke mo.”
9 Obadia a mo fetola a re: “Ke dirile eng ge o nkgafela diatleng tša Kgoši Ahaba gore a mpolaye?
10 Ke ena ka Modimo yo a phelago, yena Modimo wa gago, gore ga go naga yeo kgoši a sego a ka a roma batseta go yo go nyaka go yona. Ge mmuši wa naga yeo a bega gore ga o gona nageng ya gagwe, mmuši yoo o be a enišwa le setšhaba sa gagwe gore ka kgonthe ga wa hwetšwa fao.
11 Gomme bjale o nyaka gore ke ye ke mmotše gore o gona mo?
12 Go tla direga eng ge nka re ge ke seno tloga mo moya wa Morena wa go iša lefelong le lengwe le le sa tsebjego? Gomme ge ke botša Ahaba gore o mo eupša a se ke a go hwetša, o tla mpolaya. Gopola gore ke botegetše Morena go tloga bofseng bja ka.
13 A ga se wa kwa gore mola Isebele a bolaya baprofeta ba Morena ke ile ka uta ba lekgolo ba bona ka maweng ka dihlopha tše pedi tša ba masome a a fetšago seatla, ka ba fa dijo le meetse?
14 Ka gona o ka napa wa ntaela gore ke yo botša kgoši gore o mo? O tla mpolaya!”
15 Eliya a mo fetola a re: “Ka Morena Ramaatlaohle yo ke mo hlankelago, ruri ke tla iponatša go kgoši lehono.”
16 Ka gona Obadia a ya go Kgoši Ahaba a fihla a mmotša, gomme Ahaba a tloga a yo gahlanetša Eliya.
17 Ge Ahaba a mmona a re: “Kganthe ke wena, moferekanyi wa Israele tena!”
18 Eliya a mo fetola a re: “Moferekanyi ga se nna – ke wena le lapa la tatago. Le tlogetše ditaelo tša Morena mme la khunamela medimo ya diswantšho ya Baale.
19 Bjale laela batho ba Israele ka moka gore ba tle ba kopane le nna kua thabeng ya Karmele. Le baprofeta ba Baale ba makgolo a mane le masome a mahlano, le ba Ashera, modimo wo motshadi, ba makgolo a mane ba ba hlokometšwego ke Mohumagadi Isebele le bona ba tle.”
20 Ka gona Ahaba a bitša Baisraele ka moka le baprofeta ba Baale gore ba tle ba kopane thabeng ya Karmele.
21 Eliya a batamela batho a re: “Le tla lesa neng go ba diphiri tša mekokamebedi? Ge Morena e le Modimo, mo khunameleng; eupša ge Baale e le Modimo, gona khunamelang yena!” Fela batho ba se ke ba re selo.
22 Ke moo Eliya a itšego: “Ke nna moprofeta ke nnoši wa Morena yo ke šetšego, eupša go na le baprofeta ba Baale ba makgolo a mane le masome a mahlano.
23 Tlišang dipoo tše pedi; a baprofeta ba Baale ba kgethe e tee, ba e bolaye, ba e phakologanye, gomme ba e bee godimo ga dikgong, eupša ba se ke ba gotetša mollo. Le nna ke tla dira ka wona mokgwa woo ka poo yela ye nngwe.
24 Ka morago baprofeta ba Baale ba rapele modimo wa bona, mme nna ke tla rapela Morena, gomme yo a arabago ka go romela mollo, ke yena Modimo.” Batho ba goa ba re: “Go lokile!”
25 Ke gona Eliya a itšego go baprofeta ba Baale: “Ka ge le le ba bantši, ikgetheleng poo, go thome lena go hlaba. Le rapeleng modimo wa lena, eupša le se ke la gotetša dikgong.”
26 Ba tšea poo yela ba ikgethetšego yona, ba e dira ka mo go kwanwego ka gona, gomme ba rapela Baale go fihlela mosegare wo mogolo. Ba goa ba re: “Re arabe, Baale!” Gomme ba fela ba bina ba dikologa aletare ye ba e agilego. Fela gwa se be le karabo le ge e le modungwana wo o tšwago go yena.
27 Mosegare wo mogolo Eliya a thoma go ba gegea a re: “Goeletšang kudu ka gobane ke modimo! Mohlomongwe o sa ile le menagano goba o sa ile kgakala, mo gongwe o sa ile maeto! Goba mohlomongwe o robetše mme go nyakega gore le mo tsoše!”
28 Ka gona baprofeta bao ba rapela ba hlaboša mantšu kudu, ba ba ba itshega ka ditšhoša le ka marumo go ya ka tlwaelo ya tumelo ya bona, go fihlela ba ela madi.
29 Ge letšatši le tshela mokokotlo wa kgomo ba thoma go fafatla ba tladitše mašata go fihlela mathapama ka nako ya sehlabelo sa mantšiboa, fela gwa se be le karabo le ge e le modungwana wo o kwalago, gwa se direge selo.
30 Ke moo Eliya a itšego go batho: “Mpatameleng!” Gomme ka moka ba mmokanela. A thoma go aga aletare ya Morena ye e bego e phušotšwe.
31 A tšea matlapa a lesome le a mabedi, go ya ka dikgoro tše lesome le tše pedi tše di reetšwego barwa ba Jakobo, monna yola Morena a itšego o tla bitšwa Israele.
32 Ka matlapa ao a tsošološa aletare ya tirelo ya Morena. A epa molete go e dikologa, ya ba molete wo o ka tšhelwago dilitara tše lesome le tše tlhano tša meetse.
33 Ka morago a bea dikgong aletareng, a phakologanya poo gomme a e bea godimo ga dikgong tšeo.
34 A re: “Tlatšang meeta ye mene ka meetse gomme le a tšheleng godimo ga sehlabelo le godimo ga dikgong.” Ba dira bjalo, gomme a re: “Tšhelang gape!” Mme ba dira ka moo a bolelago. A re: “A tšheleng la boraro” – gomme ba dira bjalo.
35 Meetse a elela ka mathoko a aletare gomme a tlala molete wola.
36 Ka nako ya kabelo ya bupi ya mantšiboa moprofeta Eliya a ya aletareng gomme a rapela a re: “Hle, Morena, Modimo wa Abrahama le Isaka le Jakobo, a go tsebje lehono gore wena o Modimo wa Israele, le gore nna ke mohlanka wa gago, mme tše ka moka ke di dirile ka taelo ya gago.
37 Nkarabe, Morena, nkarabe, gore batho ba ba tle ba tsebe gore wena, Morena, o Modimo, le gore o ba boetša go wena.”
38 Morena a theoša mollo gomme wa tšhuma sehlabelo le dikgong le matlapa le mobu, mme wa latswalatswetša le meetse ale a ka moleteng.
39 Ge batho ba bona seo ba itahlela fase ka difahlego, ba goa ba re: “Morena ke yena Modimo! Morena ke yena Modimo!”
40 Eliya a ba laela a re: “Swarang baprofeta ba Baale! Le se ke la lesa le o tee wa bona a tšhaba!” Batho ba ba swara ka moka, gomme Eliya a ba eta pele ba theogela nokeng ya Kishone mme ba fihla ba ba bolaya.
41 Ke moo Eliya a itšego go Kgoši Ahaba: “Bjale sepela o yo ja. Ke kwa modumo wa pula.”
42 Ya re Ahaba a sa ile go ja, Eliya a namelela godimodimo ga thaba ya Karmele moo a ilego a kotama, a tsenya hlogo gare ga matolo.
43 A re go mohlanka wa gagwe: “Sepela o yo lebelela ka thoko ya lewatle.” Mohlanka a ya a ba a boa mme a re: “Ga se ka bona selo.” Eliya o ile a mo roma gašupa gore a ye a lebelele.
44 Ka lekga la bošupa a boa a re: “Ke bone lerunyana le lennyane le le sa fetego seatla sa motho le rotoga lewatleng.” Eliya a laela mohlanka wa gagwe a re: “Yaa go Kgoši Ahaba o mmotše gore a namele koloi ya gagwe ya ntwa mme a boele gae pele ga ge pula e mo thibela.”
45 Ya re ba sa bolela legodimo la pipša ke maru a maso, phefo ya thoma go tšutla, gomme pula ye kgolo ya na. Ahaba a namela koloi ya gagwe mme a wela tsela ya go boela morago Jesriele.
46 Eliya a tlelwa ke maatla a Morena; a tlema diaparo tša gagwe lethekeng gomme a kitima pele ga Ahaba leeto ka moka la go ya Jesriele.
1 Kgoši Ahaba a botša mosadi wa gagwe, Isebele, tšohle tše Eliya a di dirilego, le ka moo a bolailego baprofeta ka moka ba Baale ka tšhoša.
2 Isebele a romela molaetša go Eliya a re: “A medimo e mpolaye thoo ge ka nako ye ka moswane nka se go dire sona sela o se dirilego baprofeta.”
3 Eliya a boifa mme a tšhaba, gore a se ke a tla a bolawa; a tšea mohlanka wa gagwe mme a ya Beresheba kua Juda. A tlogela mohlanka yoo moo,
4 a tsena lešokeng mme a sepela letšatši ka moka. A fihla mohlašaneng gomme a dula fase moriting wa wona mme a duma ge a ka hwa. A rapela a re: “Ga ke sa kgona, Morena. Tšea moya wa ka; ga ke phale botate ka selo.”
5 A rapalala ka moo fase ga mohlašana, gomme a swarwa ke boroko. Ka bjako morongwa a mo kgwatha a re: “Tsoga o je.”
6 Eliya a lebelela ka gohle, gomme a bona senkgwa se se bešitšwego maswikeng a a tšhumilwego ka mollo, le legapana la meetse kgauswi le hlogo ya gagwe. A ja, a nwa, mme a robala gape.
7 Morongwa wa Morena a boa mme a mo tsoša la bobedi a re: “Tsoga o je, gore leeto le se tlo go palela.”
8 Eliya a tsoga, a ja, a nwa, gomme dijo tšeo tša mo fa maatla a a lekanego go sepela matšatši a masome a mane go ya Sinai, thabeng ya Modimo.
9 Moo a fihla a tsena ka leweng gore a lale a robetše ka gona. Ka bjako Morena a mmotšiša a re: “Eliya, a o dira eng mo?”
10 Eliya a mo fetola a re: “Morena Modimo Ramaatlaohle, ke hlanketše wena ka mehla, wena o nnoši. Batho ba Israele bona ba lahlile kgwerano ya bona le wena; ba phušotše dialetare tša gago, le gona ba bolaile baprofeta ba gago ka moka. Ke nna ke nnoši yo ke šetšego, mme le nna ba leka go mpolaya!”
11 Morena a re go yena: “Tšwaa mme o eme pele ga ka godimo ga thaba.” Morena a feta a etilwe pele ke ledimo le legolo le le bego le pharola dithaba, le pšhatlaganya marako, eupša Morena o be a se moo phefong yeo. Ledimo le ile la se hlwe le tšutla, gomme ka morago gwa ba le tšhišinyego ya lefase, eupša Morena o be a se moo tšhišinyegong yeo.
12 Ka morago ga tšhišinyego gwa ba le mollo, eupša Morena o be a se moo mollong woo. Gomme ka morago ga mollo gwa kwala lentšu la Morena a bolelela fase mola go ile tuu.
13 Ge Eliya a ekwa lentšu leo, a ipipa sefahlego ka seaparo sa gagwe gomme a tšwa a ema mojakong wa lewa. Lentšu la re go yena: “Eliya, a o dira eng mo?”
14 A fetola a re: “Morena Modimo Ramaatlaohle, ke hlanketše wena ka mehla, wena o nnoši. Batho ba Israele bona ba lahlile kgwerano ya bona le wena; ba phušotše dialetare tša gago, le gona ba bolaile baprofeta ba gago ka moka. Ke nna ke nnoši yo ke šetšego, mme le nna ba leka go mpolaya!”
15 Morena a re: “Boela lešokeng kgauswi le Damaskose, ka morago o tsene motseng gomme o tlotše Hasaele e be kgoši ya Siria;
16 o tlotše le Jehu, morwa wa Nimshi, e be kgoši ya Israele, o be o tlotše le Elisha, morwa wa Shafate, wa Abele-Mehola, gore a go hlatlame e be moprofeta.
17 Yo a ka phologago mme a se bolawe ke Hasaele o tla bolawa ke Jehu, gomme yo a phologago go Jehu o tla bolawa ke Elisha.
18 Le ge go le bjalo ke tla šadiša batho ba dikete tše di šupago mo Israele, bohle ba ba mpotegelago mme ba sego ba obamela Baale goba ba atla seswantšhobopša sa gagwe.”
19 Eliya o ile a tloga gomme a hwetša Elisha a lema ka sepane sa dipholo; go be go na le dipane tše lesome le se tee pele ga gagwe, mme yena a lema ka sa mafelelo. Eliya a apola seaparo sa gagwe mme a se apeša Elisha.
20 Ke moo Elisha a tlogetšego dipholo tša gagwe, a kitima ka morago ga Eliya, a re: “A ke yo laela tate le mme gomme ka morago ke tla sepela nago.” Eliya a mo fetola a re: “Go lokile, boela morago. Ga ke go thibele.”
21 Ke gona Elisha a boetšego sepaneng sa gagwe sa dipholo, a di hlaba, gomme a apea nama ya tšona, mollo a o gotša ka dilo tša go lema. A fa magagabo nama yela, gomme ba e ja. Ka morago a tloga a latela Eliya ya ba mothuši wa gagwe.
1 Kgoši Benhadade wa Siria o ile a rapa madira a gagwe ka moka, gomme a kwana le babuši ba bangwe ba masome a mararo a metšo ye mebedi. A rotogela motseng wa Samaria, a o dikanetša a o hlasela.
2 A roma batseta ka motseng go Kgoši Ahaba wa Israele gore ba mmotše ba re: “Kgoši Benhadade o nyaka gore
3 o mo neele silibera le gauta ya gago, basadi ba gago ba ba botse le bana ba gago ba ba kaonekaone.”
4 Ahaba a ba fetola a re: “Botšang mong wa ka, Kgoši Benhadade, gore ke a dumela; a ka ntšea le tšohle tše e lego tša ka.”
5 Ka morago batseta bale ba boelela go Ahaba le molaetša wo mongwe wo o tšwago go Benhadade wa go re: “Ke go boditše gore o nneele silibera le gauta, le basadi le bana ba gago.
6 Bjale, ke tla romela banna ba ka go tlo putuka lapa la gago le malapa a bakgomana ba gago gore ba tšee se sengwe le se sengwe se ba bonago se na le mohola. Ba tla ba moo ka nako tšona tše ka moswane.”
7 Kgoši Ahaba a bitša baetapele ka moka ba naga mme a re: “Le a bona gore monna yo o nyaka go re hula. O nthometše molaetša wa gore o nyaka basadi ba ka le bana, le silibera ya ka le gauta, gomme ka dumela.”
8 Baetapele le batho ba mo fetola ba re: “O se ke wa theetša se a se bolelago; o se ke wa ineela.”
9 Ka gona Ahaba a fetola batseta ba Benhadade a re: “Botšang kgoši, mong wa ka, gore ke dumetše taelo ya gagwe ya pele, eupša ya bobedi yona e tla mpalela.” Batseta ba tloga mme ba boa le molaetša wo mongwe
10 wo o tšwago go Benhadade wa go re: “Ke tla tliša banna ba ba bantši moo e lego gore ba tla thuba motse wo wa gago, mme ya re le ge ba thotha thogorogo ya wona ya se ba lekane. A medimo e mpolaye thoo ge nka se dire bjalo!”
11 Kgoši Ahaba a ba fetola a re: “Botšang Kgoši Benhadade gore mohlabani wa mmakgonthe o itheta ge a boa ntweng, e sego a sa ya.”
12 Benhadade a botšwa phetolo yeo ya Ahaba ge babuši bale ba bangwe ba bego ba ema le yena ba enwa ka mešašeng ya bona. A laela banna ba gagwe gore ba eme gabotse ba itokišetše go hlasela motse.
13 Ka yona nako yeo moprofeta yo mongwe a ya go Kgoši Ahaba a re go yena: “Morena o re: ‘Ga ke re o a a bona madira ao a mantšintši ao a hlahlamologago? Ke tla a gafela diatleng tša gago lehono, gomme o tla tseba gore ke nna Morena.’ ”
14 Ahaba a mmotšiša a re: “A re tla ba fenya ka bomang?” Moprofeta a mo fetola a re: “Morena o re ka bahlabani ba masogana ba ba laolwago ke babuši ba dilete.” Kgoši a mmotšiša a re: “A ke mang yo a swanetšego go hlasela pele?” Moprofeta a mo fetola a re: “Ke wena.”
15 Ka gona kgoši a rapa bahlabani ba masogana ba ba bego ba laolwa ke babuši ba dilete, ya ba banna ba makgolo a mabedi le masome a mararo le ba babedi ka moka. Ya ba gona a rapago madira a Baisraele, ya ba banna ba dikete tše šupago.
16 Ya re mosegare wo mogolo, mola Benhadade le babuši bale ba emago le yena ba masome a mararo le ba babedi ba sa nwa ba tagilwe ka mešašeng ya bona, ba thoma go hlasela.
17 Bahlabani ba masogana ba tšwa pele. Dihlodi tše di bego di romilwe ke Benhadade tša mmegela gore bahlabani ba bangwe ba tšwa Samaria.
18 Yena a re: “Ba swareng ba sa phela, le ge eba ba tlile go lwa goba ba tlile go phophotha.”
19 Bahlabani bao ba masogana ba hlasela pele ba šetšwe morago ke madira a Baisraele,
20 gomme yo mongwe le yo mongwe a bolaya monna yo a bego a elwa naye. Basiria ba tšhaba mme Baisraele ba ba lelekiša, gomme Benhadade yena a phologa ka go tšhaba ka pere a na le banamedi ba bangwe ba dipere.
21 Kgoši Ahaba a tšwa motseng, a thopa dipere le dikoloi tša ntwa, gomme a fenya Basiria o šoro.
22 Ke moo moprofeta yola a ilego go Kgoši Ahaba a re: “Boela morago o yo hlama madira a gago, gomme o lebeledišiše gabotse se o swanetšego go se dira, ka gobane kgoši ya Siria o tlile go hlasela gape seruthwane se se tlago.”
23 Bahlankedi ba Kgoši Benhadade ba re go yena: “Medimo ya Israele ke medimo ya dithaba, mme ke ka lona lebaka leo ge Baisraele ba re fentše. Eupša ruri re tla ba fenya ge re ka lwa le bona mo melaleng.
24 Bjale tloša babuši bale ba masome a mararo le ba babedi maemong a bona a go laola madira, mme legatong la bona o bee balaodi ba gago.
25 Ka morago o rape madira a mantši a go lekana le ale a fentšwego, le dipere le dikoloi tša ntwa tša go lekana le tšela tša pele. Re tla lwa le Baisraele melaleng, mme ka lekga le re tla ba fenya.” Kgoši Benhadade a dumela gomme a dira se ba se bolelago.
26 Seruthwane se se latelago a rapa banna ba gagwe gomme a leba le bona motseng wa Afeke go yo hlasela Baisraele.
27 Baisraele ba be ba bokane ba itlhamile, ba swere le mefago; ba ile ba yo ba gahlanetša mme ba hloma mešaša ka dihlopha tše pedi ba lebane le Basiria. Baisraele ba be ba le bjalo ka mehlape ye mebedi ye mennyane ya dipudi ge ba bapetšwa le Basiria ba ba bego ba ikadile le naga.
28 Moprofeta yo mongwe a ya go Kgoši Ahaba a re: “Morena o re: ‘Ka gobane Basiria ba re ke nna Modimo wa dithaba fela e sego wa melala, ke tla gafela madira a bona a mantši diatleng tša gago, gomme wena le batho ba gago le tla tseba gore ke nna Morena.’ ”
29 Go ile gwa tšea matšatši a a šupago Basiria le Baisraele ba dutše mešašeng ya bona ba lebane. Ka letšatši la bošupa ba thoma go lwa, gomme tšatši leo Baisraele ba bolaya Basiria ba dikete tše lekgolo.
30 Mašaledi a tšhabela ka motseng wa Afeke, moo merako ya motse e ilego ya wela ba dikete tše masome a mabedi a metšo ye e šupago. Benhadade le yena o ile a tšhabela motseng gomme a utama ka phapošing ya mosego ya ntlo.
31 Bahlankedi ba gagwe ba ya go yena ba re: “Re kwele gore dikgoši tša Baisraele di na le lešoko. Re dumelele gore re ye go kgoši ya Israele re apere tša go ilela mme re itatile dihlogo ka dithapo; mohlomongwe a ka go lesa wa phela.”
32 Ka gona ba apara tša go ilela mme dihlogong ba itata ka dithapo, ba ya go Ahaba ba re: “Mohlanka wa gago, Benhadade, o go kgopela gore o mo lese a phele.” Ahaba a ba fetola a re: “Kganthe o sa phela? Gona ke gabotse! O bjalo ka morwarre!”
33 Bahlankedi ba Benhadade ba bona mantšu ao e le a mabotse, gomme ge Ahaba a re “morwarre” ba napa ba tšeela lentšu leo godimo ba re: “O a rereša, Benhadade ke morwarrago!” Ahaba a re: “Mo tlišeng go nna.” Ge Benhadade a fihla, Ahaba a mmotša gore a tle a namele le yena koloi ya gagwe ya ntwa.
34 Benhadade a re go yena: “Ke tla go neela metse yela tate a e thopilego go tatago, gomme o ka itlhomela lefelo la dikgwebo kua Damaskose, bjalo ka ge tate a be a itlhometše lona mo Samaria.” Ahaba a mo fetola a re: “Ge o realo gona ke tla go lokolla.” A dira kwano le yena gomme a mo lesa a sepela.
35 Ka taelo ya Morena moprofeta yo mongwe wa sehlopha sa baprofeta a laela moprofeta wa gabo gore a mo itie. Fela yoo a gana,
36 ka gona a re go yena: “Ka gobane o nyaditše taelo ya Morena, tau e tla go bolaya ge o seno tloga mo go nna.” Gomme ge a seno tloga, tau ya tšwelela ya mmolaya.
37 Moprofeta yola a ya go monna yo mongwe mme a re: “Ntitie!” Yoo monna a dira bjalo; a mo itia kudu mme a mo gobatša.
38 Moprofeta yoo a itlemelela sefahlego ka lešela gore a se ke a tsebja, gomme a tloga a yo dula tseleng a letetše ge kgoši ya Israele e tlile go feta moo.
39 Ge kgoši e feta, moprofeta a mo goelela a re: “Kgoši, ke be ke elwa ntweng ge mohlabani yo mongwe a tliša lethopša go nna mme a re: ‘O diše monna yo; ge a ka tšhaba o tla lefa molato woo ka setopo goba ka dipapetlana tše dikete tše tharo tša silibera.’
40 Eupša ke ile ka swarwa ke mešongwana ye mengwe, gomme monna yoo a tšhaba.” Kgoši a mo fetola a re: “O ikahlotše, gomme o swanetše go lefa molato woo.”
41 Moprofeta yola a gagola lešela lela sefahlegong sa gagwe, gomme kgoši a lemoga gore ke yo mongwe wa baprofeta.
42 Moprofeta a re go kgoši: “Morena o re: ‘Ka gobane o lesitše monna yo ke laetšego gore a bolawe a sepele, o tla lefa molato woo ka setopo, gomme batho ba gago ba tla fenywa ka ge o se wa dira setšhaba sa gagwe batho ba gago.’ ”
43 Kgoši a boela ga gabo, Samaria, a huduegile moyeng mme a befetšwe kudu.
1 Go ipata le mošate, ga Kgoši Ahaba kua Jesriele, go be go na le serapa sa merara e le sa monna yo leina la gagwe e bego e le Nabote.
2 Ka letšatši le lengwe Ahaba a re go Nabote: “Mphe serapa sa gago sa merara; se ipatile le mošate, gomme ke nyaka go se dira serapa sa merogo. Legatong la sona ke tla go fa serapa se sengwe sa merara se se se phalago, goba, ge o nyaka, ke tla se reka ka theko ye e bonalago.”
3 Nabote a mo fetola a re: “Serapa se ke bohwa bja borakgolokhukhu ba ka. A Morena a nthibele gore ke go neele sona!”
4 Ahaba a ya gae a nyamile a befedišitšwe ke seo Nabote a mmoditšego sona. A ya a robala malaong a gagwe, a lebelela lebotong, gomme a gana dijo.
5 Mosadi wa gagwe, Isebele, a ya go yena, a mmotšiša a re: “Ke ka baka lang o nyamile ka mokgwa wo? Ke go reng o sa je?”
6 Ahaba a mo fetola a re: “Ke ka baka la seo Nabote a mpoditšego sona. Ke mo kgopetše gore a nthekišetše serapa sa gagwe sa merara, goba, ge a nyaka, ke mo fe serapa se sengwe sebakeng sa sona, fela yena a mpotša gore a ka se mphe sona!”
7 Isebele a mo fetola a re: “Ga ke re kgoši ya Israele ke wena? Tsoga malaong, thaba, o je. Nna ke tla go hweletša serapa seo sa Nabote!”
8 Isebele a ngwala mangwalo ka leina la Ahaba, a a kiba ka sekibo sa kgoši, gomme a a romela go baetapele le go bakgomana ba moo Jesriele.
9 Mangwalo ao a be a re: “Tsebagatšang letšatši la go ikona dijo, kgobokanyang batho, gomme le dudišeng Nabote madulong a ka pele.
10 Le nyakeng banna ba babedi ba dinokwane le ba lebanye naye, gomme ba mo phare ka molato wa go re o rogakile Modimo le kgoši. Ka morago le mo ntšhe motseng le mmolaye ka maswika.”
11 Baetapele le bakgomana ba Jesriele ba dira se Isebele a ba laetšego sona.
12 Ba bea letšatši la go ikona dijo, ba bokanya batho, gomme ba dudiša Nabote madulong a ka pele.
13 Dinokwane tšela tše pedi tša dula go lebana naye, tša mo rweša molato phatlalatša tša re o rogakile Modimo le kgoši; ka gona a ntšhwa motseng, a bolawa ka go kgatlwa ka maswika.
14 Isebele a tsebišwa gore Nabote o bolailwe.
15 Ge Isebele a seno kwa taba yeo, a re go Ahaba: “Sepela o yo itšeela serapa sela sa merara se Nabote a gannego go go rekišetša sona, ka gobane ga a sa phela – o hwile.”
16 Gatee fela Ahaba a ya serapeng seo sa merara go yo itšeela sona.
17 Ke moo Morena a itšego go moprofeta Eliya wa Tishbe:
18 “Yaa go Kgoši Ahaba wa Samaria. O tla mo hwetša serapeng sa merara sa Nabote moo a theogetšego ntshe go yo ipha sona.
19 O mmotše gore nna, Morena, ke re go yena: ‘A o ka re go bolaya motho wa ba wa tšea le se e lego sa gagwe?’ O mo tsebiše gore nna ke re: ‘Gona mola lefelong lela dimpša di latswitšego madi a Nabote le a gago madi di tla a latswa!’ ”
20 Ge Ahaba a bona Eliya o ile a re: “Wa tla wa nkhwetša, wena lenaba la ka?” Eliya a mo fetola a re: “Ee, ke go hweditše. O ineetše go dira tše e lego tše mpe pele ga Modimo.
21 Ka gona Morena o re go wena: ‘Ke tla go dira bošula. Ke tla go swielela, ka fediša le mošemane le monna yo mongwe le yo mongwe lapeng la gago – bafsa le batšofadi.
22 Lapa la gago le tla swana le lapa la Kgoši Jerobeamo, morwa wa Nebate, le la Kgoši Basha, morwa wa Ahia, ka gobane o mpefedišitše ka go diriša batho ba Israele dibe.’
23 Mabapi le Isebele gona, Morena o re dimpša di tla ja setopo sa gagwe morakong wa motse wa Jesriele.
24 Yo mongwe le yo mongwe wa meloko ya gago yo a hwelago motseng o tla lewa ke dimpša, gomme yo a hwelago nageng o tla lewa ke manong.”
25 Ga se gwa ka gwa ba le motho yo a kilego a ineela go dira tše mpe pele ga Morena bjalo ka Ahaba, go tšeo ka moka a hlohleletšwa ke mosadi wa gagwe, Isebele.
26 O be a dira dibe tša go leša dihlong kudu ka go khunamela medimo ya diswantšho, bjalo ka Baamore bale Morena a ilego a ba leleka nageng ge Baisraele ba goroga.
27 Ya re ge Eliya a fetša go bolela, Ahaba a gagola diaparo tša gagwe. A ikona dijo, a apola diaparo tšela a apara tša go ilela; o be a robala ka tšona mme a sepela a nyamile.
28 Morena a re go moprofeta Eliya:
29 “Na o bone ka moo Ahaba a ikokobeditšego ka gona pele ga ka? Ka gobane o dirile seo nka se dire bošula a sa phela; ke tla bo tliša lapeng la gagwe mehleng ya morwa wa gagwe.”
1 Ka morago ga moo go ile gwa tšea mengwaga ye mebedi Israele le Siria di sa lwe,
2 eupša ngwageng wa boraro Kgoši Joshafate wa Juda a etela Kgoši Ahaba wa Israele.
3 Ahaba a botšiša bahlankedi ba gagwe a re: “Ke ka baka lang re se ra ka ra itapiša ka go lokolla motse wa Ramote kua Gileade diatleng tša kgoši ya Siria? Ke wa rena!”
4 Gomme a botšiša Joshafate a re: “Na o ka se ye le nna go hlasela Ramote?” Joshafate a mo fetola a re: “Go lokile, re tla ya bohle, le bahlabani ba ka ba maoto le ba go namela dipere le bona ba ba itokišeditše ntwa bjalo ka ba gago.
5 Eupša a re nyakišiše keletšo ya Morena pele.”
6 Ka gona Ahaba a bitša baprofeta; bona e be e ka ba ba makgolo a mane, gomme a ba botšiša a re: “Na nka ya ka hlasela motse wa Ramote, goba ke lese?” Ba mo fetola ba re: “O hlasele. Morena o tla o gafela diatleng tša gago.”
7 Joshafate a mmotšiša a re: “Na ga go na moprofeta yo mongwe yoo ka yena re ka kwago se Morena a se bolelago?”
8 Ahaba a mo fetola a re: “Go sa na le moprofeta yo mongwe, Mika, morwa wa Jimla. Eupša yena ke mo hloile, ka gobane ga a ke a mporofetela se sebotse; ka mehla o mporofetela se sebe.” Joshafate a mo fetola a re: “O se ke wa bolela ka mokgwa woo!”
9 Ke moo Ahaba a biditšego mohlankedi yo mongwe wa mošate gomme a mo laela gore a yo tšea Mika ka pela.
10 Magoši a mabedi ao a be a apere diaparo tša ona tša bogoši mme a dutše ditulong tša bogoši kua seboeng ka ntlenyana ga kgoro ya Samaria, gomme baprofeta ka moka ba porofeta moo pele ga bona.
11 Yo mongwe wa bona, Tsedekia, morwa wa Kenaana, a dira manaka a tshipi gomme a re go Ahaba: “Morena o re: ‘Ka manaka a o tla hlaba Basiria wa ba fenyetša sa ruri.’ ”
12 Baprofeta ba bangwe ka moka ba realo, ba re: “Hlasela motse wa Ramote gomme o tla fenya. Morena o tla o gafela diatleng tša gago.”
13 Go sa le bjalo mohlankedi yo a bego a ile go tšea Mika a re go yena: “Baprofeta ba bangwe ka moka ba porofetile gore kgoši o tla atlega, gomme go tla ba kaone ge le wena o ka realo.”
14 Eupša Mika a mo fetola a re: “Ke ena ka Morena yo a phelago gore ke tla bolela se yena Morena a mpotšago sona!”
15 Ge a fihla go Kgoši Ahaba, kgoši a mmotšiša a re: “Mika, a nna le Kgoši Joshafate re ka ya ra hlasela motse wa Ramote, goba re lese?” Mika a mo fetola a re: “Hlaselang, gomme le tla fenya! Morena o tla o gafela diatleng tša gago, kgoši.”
16 Eupša Ahaba a re: “Ke go botše gakae gore ge o bolela le nna ka leina la Morena o bolele therešo?”
17 Mika a mo fetola a re: “Ke bona madira a Israele a šwalalane mebotong bjalo ka dinku tše di se nago modiši. Gomme Morena o rile: ‘Banna ba ga ba ne moetapele; a ba ikele gae ka khutšo.’ ”
18 Ahaba a re go Joshafate: “A ga se ka go botša gore ga a ke a mporofetela se sebotse? Ka mehla o mpotša se sebe!”
19 Mika a tšwela pele a re: “Bjale theetša se Morena a se bolelago! Ke bone Morena a dutše setulong sa gagwe sa bogoši legodimong, barongwa ba gagwe ka moka ba eme ka mathoko.
20 Morena a ba botšiša a re: ‘Ke mang yo a tlago goketša Ahaba gore a ye a bolawe kua Ramote?’ Barongwa ba bangwe ba bolela se, ba bangwe ba bolela sela.
21 Mafelelong gwa tšwelela moya wa ema pele ga Morena wa re: ‘Nna ke tla mo goketša.’ Morena a o botšiša a re: ‘Bjang?’
22 Moya wa mo fetola wa re: ‘Ke tla ya ka dira gore baprofeta ka moka ba Ahaba ba bolele maaka.’ Morena a re: ‘Sepela o yo mo goketša. O tla atlega.’ ”
23 Gomme Mika a feleletša ka go re: “Seo ke se se diregilego. Morena o dirile gore baprofeta ba ba gago ba go botše maaka. Eupša yena o go reretše kotsi.”
24 Ke moo moprofeta Tsedekia a batametšego Mika, a mo itia sefahlego ka ntahle, a mmotšiša a re: “Ke go tloga neng moya wa Morena o ntlogetše mme o bolela le wena?”
25 Mika a mo fetola a re: “Seo o tla se tseba ge o tsena ka phapošing ya moseo o yo utama.”
26 Ke gona Kgoši Ahaba a laetšego yo mongwe wa bahlankedi ba gagwe a re: “Swara Mika o mo iše go Amone, ramotse, le go Joase, morwa wa ka.
27 O ba botše gore ba mo lahlele kgolegong, ba mo fe dijo tše nnyane le metse a mannyane go fihlela ke boa ke bolokegile.”
28 Mika a hlaboša lentšu a re: “Ruri, ge o ka boa o bolokegile, gona Morena o tla be a se a bolela ka nna!” A feleletša ka go re: “Yo mongwe le yo mongwe a sware se ke se boletšego!”
29 Kgoši Ahaba wa Israele le Kgoši Joshafate wa Juda ba ya go hlasela motse wa Ramote kua Gileade.
30 Ahaba a re go Joshafate: “Ge re tsena ntweng ke tla ikgakantšha, eupša wena o apare diaparo tša gago tša bogoši.” Ka gona kgoši ya Israele ya tsena ntweng e ikgakantšhitše.
31 Kgoši ya Siria e be e laetše balaodi ba yona ba masome a mararo le ba babedi ba dikoloi tša ntwa gore ba se ke ba hlasela motho ge e se kgoši ya Israele.
32 Ka gona ge ba bona Kgoši Joshafate ka moka ba gopola gore ke yena kgoši ya Israele, gomme ba phamoga go yo mo hlasela. Eupša ge a goa,
33 ba lemoga gore ga se kgoši ya Israele, gomme ba se hlwe ba mo hlomara.
34 Mohlabani yo mongwe wa Mosiria, ka go se tsebe gore motho yo a mo lebantšego ke mang, a thunya motsi mme wa hlaba Kgoši Ahaba mahlakanong a seaparo sa gagwe sa boitshireletšo. Kgoši a goeletša mootledi wa koloi ya gagwe ya ntwa a re: “Ke gobetše! Retologa o nntšhe ntweng!”
35 Ntwa e be e le ye šoro mo e lego gore Kgoši Ahaba o ile a hlwa a emišitšwe ka koloing ya gagwe ya ntwa a lebane le Basiria. Madi a a tšwago nthong ya gagwe a elela ka koloing, gomme mantšiboa a hwa.
36 Ge letšatši le nyaka go dikela, madira a Baisraele a hlabelwa mokgoši wa go re: “A monna yo mongwe le yo mongwe a boele nageng ya gabo, motseng wa gabo!”
37 Kgoši Ahaba a hwa ka mokgwa woo. Setopo sa gagwe sa išwa Samaria mme sa bolokwa moo.
38 Koloi ya gagwe ya ntwa ya hlatswetšwa mogobeng wa Samaria, moo digwebakathobalo di bego di hlapa gona, gomme dimpša tša latswa madi a gagwe, ka moo Morena a bego a boletše.
39 Tše dingwe tše Kgoši Ahaba a di dirilego, gotee le ditaba tša ngwako wa gagwe wo o bego o kgabišitšwe ka nakatlou, le metse ka moka ye a e agilego, di ngwadilwe mo go Ditaba tša magoši a Israele.
40 Ka morago ga lehu la gagwe Ahasia, morwa wa gagwe, a mo hlatlama bogošing.
41 Ngwageng wa bone wa pušo ya Kgoši Ahaba wa Israele, Joshafate, morwa wa Asa, e ile ya ba kgoši ya Juda
42 a na le mengwaga ye masome a mararo a metšo ye e fetšago seatla, gomme a buša a le Jerusalema mengwaga ye masome a mabedi a metšo ye mehlano. Mmagwe e be e le Asuba, morwedi wa Shilehi.
43 Go no swana gabotse le Asa, tatagwe, o ile a dira tše di kgahlago Morena;
44 eupša dintotoma tšeo go tšona go bego go khunamelwa medimo ya diswantšho o ile a se ke a di phušola, gomme batho ba no fela ba dira dihlabelo le go tšhuma seorelo moo.
45 Joshafate a kwana le kgoši ya Israele gore ba se ke ba tsogelana maatla.
46 Tše dingwe tše Joshafate a di dirilego, le ditiro tša bogale bja gagwe, le dintwa tša gagwe di ngwadilwe mo go Ditaba tša magoši a Juda.
47 O ile a raka digwebakathobalo ka moka tša banna le tša basadi nageng ya Juda mafelong a tirelo a medimo ya diswantšho tše di bego di sa šetše go tloga matšatšing a Asa, tatagwe.
48 Naga ya Edomo e be e se na le kgoši; e be e bušwa ke mmušiši yo a bego a beilwe ke kgoši ya Juda.
49 Kgoši Joshafate o ile a dira maselawatle a magolo a go tshelela nageng ya Ofire go yo tšea gauta, eupša a thokgega kua Etsione-Gebere mme a se ke a tshela lewatle.
50 Kgoši Ahasia wa Israele a ithaopa go mo thuša a re: “A ka moso banna ba ka ba sepele le ba gago ka maselawatle.” Fela Joshafate a gana.
51 Joshafate a ithobalela le botatagwe, gomme a bolokwa mabitleng a bona motseng wa Dafida, gomme Joramo, morwa wa gagwe, a mo hlatlama bogošing.
52 Ngwageng wa lesome le metšo ye e šupago wa pušo ya Kgoši Joshafate wa Juda, Ahasia, morwa wa Ahaba, e ile ya ba kgoši ya Israele, gomme a buša a le Samaria mengwaga ye mebedi.
53 A dira dibe pele ga Morena go swana le Ahaba, tatagwe, le Isebele, mmagwe, le Kgoši Jerobeamo, yo a dirišitšego batho ba Israele dibe.
54 O be a khunamela Baale a mo hlankela, gomme a befediša Morena Modimo wa Israele, go no swana le tatagwe.