1

1 Ngwageng wa boraro wa ge Joyakime e le kgoši ya Juda, Kgoši Nebukadnesare wa Babilone o ile a tla motseng wa Jerusalema gomme a o dikanetša.

2 Morena a gafela Kgoši Joyakime diatleng tša gagwe gotee le dibjana tše dingwe tša Tempele. Nebukadnesare a tšea mathopša a boela le ona tempeleng ya modimo wa gagwe nageng ya Babilonia. A bea dibjana tšela tempeleng ka diphapošing tša go bolokela tša tempele.

3 Kgoši a laela Ashpenase, mohlankedi wa gagwe yo mogolo, gore a kgethe masogana lapeng la bogoši le malapeng a bakgomana mathopšeng a Baisraele.

4 Masogana ao a be a swanetše go ba a a se nago bosodi mmeleng, a a bopegilego, a bohlale, a tsebo ye e nabilego, a hlogo tše boleta, gore a tle a lokele ka mošate. Ashpenase o be a swanetše go ba ruta go ngwala le go bolela Sebabilonia.

5 Kgoši a laela le gore tšatši le lengwe le le lengwe ba solelwe dijo tše di swanago le tša gagwe, ba fiwe le beine ye a e fiwago. Ka morago ga mengwaga ye meraro ya go rutwa moo ba be ba swanetše go tlišwa pele ga kgoši.

6 Mo go bao ba kgethilwego go be go na le Daniele, Hanania, Mishaele le Asaria, ka moka e le ba kgoro ya Juda.

7 Mohlankedi yo mogolo a ba thea maina a mafsa: Daniele a re ke Belteshatsare, Hanania a re ke Shadraka, Mishaele a re ke Meshaka, mme Asaria a re ke Abednego.

8 Daniele a ikemišetša gore a ka se itšhilafatše ka go ja dijo tše di bego di lewa ke kgoši, le go nwa beine ye a bego a e nwa; ka gona a kgopela Ashpenase gore a mo dumelele gore a se ke a itšhilafatša,

9 gomme Modimo a dira gore Ashpenase a kwešiše sello sa Daniele.

10 Eupša Ashpenase a re go Daniele: “Ke tšhaba mong wa ka, e lego kgoši. Ke yena a laetšego gore le je eng le nwe eng, gomme ge lena le ka bonala le sa phele gabotse bjalo ka masogana ale a mangwe, a ka no mpolaya.”

11 Ka gona Daniele a ya go mookamedi yo Ashpenase a bego a mmeile go hlokomela yena le bagwera ba gagwe ka bararo, a re:

12 “Nke o re leke matšatši a lesome. Dijo tša rena e be merogo le meetse fela.

13 Ka morago o re bapetše le masogana ale a jago dijo tše di lewago ke kgoši, gomme o re dire se o bonago se re swanetše.”

14 Mookamedi a dumelelana le bona mme a ba leka matšatši a lesome.

15 Ya re ge matšatši ao a fetile, ba bonala ba kgahliša mme ba phedile gabotse go phala bohle bale ba bego ba eja dijo tše di bego di lewa ke kgoši.

16 Ke moka mookamedi a tšwela pele le go ba fa merogo bakeng sa dijo tšela ba bego ba swanetše go di fiwa.

17 Modimo a fa masogana ao a mane tsebo le kwešišo ya tša mangwalo le bohlale. Daniele yena o be a kgona le go hlatholla pono le toro efe le efe.

18 Ya re mafelelong a mengwaga yela ye meraro ya go bewa ke kgoši Ashpenase a iša masogana ale ka moka go Nebukadnesare.

19 Kgoši a bolela le bona, gomme Daniele, Hanania, Mishaele le Asaria ba mo kgahla go feta ba bangwe ka moka. Ka gona bona ba hlankela kgoši.

20 Dipotšišong ka moka tše kgoši a bego a ba botšiša tšona mabapi le bohlale le tlhaologanyo, o ile a bona gore ba phala didupe le dingaka galesome mmušong wa gagwe ka moka.

21 Daniele o ile a dula mošate go fihlela Kgoši Korese wa Persia a thopa Babilonia.

2

1 Ka ngwaga wa bobedi wa ge Nebukadnesare e le kgoši, o ile a lora. Toro yeo ya mo tshwenya kudu ya ba ya mo hlokiša boroko.

2 Ka gona a laela gore go bitšwe didupe, dingaka, boramaselamose le boradinaledi gore ba tle ba mo hlathollele toro ya gagwe. Ge ba fihla ba ema pele ga kgoši,

3 mme yena a re go bona: “Ke lorile toro, gome e a ntshwenya. Ke nyaka go tseba tlhathollo ya yona.”

4 Boradinaledi ba fetola kgoši ka Searamo ba re: “Nke kgoši a re phelele go ya go ile! Botša rena, bahlanka ba gago, toro ya gago, gomme re tla go hlathollela yona.”

5 Kgoši a re go bona: “Ke feditše le pelo gore lena le mpotše toro yeo le be le ntlhathollele yona. Ge le ka se kgone gona le tla ripaganywa, mme le mengwako ya lena ya fetošwa marope.

6 Eupša ge le ka kgona go mpotša toro yeo le tlhalošo ya yona, ke tla le putsa ka dimpho, ka le hlompha kudu. Bjale ge, mpotšeng toro yeo le tlhathollo ya yona.”

7 Bona ba fetola kgoši gape ba re: “Ge kgoši a ka no botša rena, bahlanka ba gagwe, toro yeo, re tla e hlatholla.”

8 Ge ba realo, kgoši a re: “Ke tsebile! Le re le leka go ikokeletša nako ka ge le bona gore ke ikemišeditše

9 go le otla ka kotlo e tee ge le ka se mpotše toro ya ka. Le lakane gore le fele le mpotša maaka le bohwirihwiri go fihlela mabaka a ka fetoga. Mpotšeng gore ke lorile eng, ke gona ke tlago tseba gore le tlhathollo ya toro yeo le ka kgona go mpotša yona.”

10 Boradinaledi ba mo fetola ba re: “Mong wa rena, ga go na motho mo lefaseng yo a ka botšago kgoši taba yeo. Le gona ga go kgoši, le ge e le ye kgolo goba ye maatla, ye e kilego ya nyaka taba ye bjalo go didupe le go dingaka le go boradinaledi.

11 Se kgoši a se nyakago se bothata mo e lego gore ga go motho yo a ka se botšago kgoši, ge e se medimo, gomme yona ga e dule le batho.”

12 Ge ba realo, kgoši a gakala, a galefa kudu gomme a laela gore dihlalefi tša Babilone tšohle di bolawe.

13 Ka fao gwa laelwa gore ka moka ga bona ba bolawe, gotee le Daniele le bagwera ba gagwe.

14 Daniele a ya go Arioko, molaodi wa baleti ba kgoši, yo a bego a šetše a ile go bolaya dihlalefi tšela. A bolela le yena gabotsana a iketletše yena,

15 a mmotšiša gore ke ka baka lang kgoši a laetše gore go dirwe sehlogo se sekaaka. Ka gona Arioko a botša Daniele taba tšeo.

16 Ke moka Daniele a ya go kgoši a mo kgopela gore a mo fe sebaka sa gore a tle a mo hlathollele toro yeo.

17 Daniele a ya mo a dulago gona, a fihla a botša bagwera bale ba gagwe, e lego Hanania, Mishaele le Asaria, tše di hlagilego.

18 A ba botša gore ba rapele Modimo wa legodimo gore a ba gaugele ka go ba hlathollela sephiri seo, gore ba tle ba se bolawe gotee le dihlalefi tšela tše dingwe tša Babilone.

19 Ya re bjona bošego bjoo Daniele a utollelwa sephiri seo ponong, gomme yena a tumiša Morena a re:

20 “A go retwe Modimo go ya go ile, gobane bohlale le maatla ke tša gagwe!

21 Ke yena yo a fetošago mehla le mabaka; o bea magoši a ba a a theoša ditulong; o fa dihlalefi bohlale, mme ba kwešišo a ba fa tsebo.

22 O utolla diphiri le dilo tše di ka se tsebjego, o tseba tše di lego swiswing; o phela a dikaneditšwe ke seetša.

23 Ke a go reta, ke a go tumiša, wena Modimo wa borakgolokhukhu ba ka. O mphile bohlale le maatla; o nkutolletše se re go kgopetšego sona, wa re tsebiša taba ya kgoši.”

24 Ka gona Daniele a ya go Arioko, yo kgoši a bego a mo laetše go bolaya dihlalefi tša Babilone. A re go yena: “O se ke wa ba bolaya. Nkiše go kgoši gomme ke tla mo hlathollela toro ya gagwe.”

25 Ka bjako Arioko a iša Daniele go Kgoši Nebukadnesare, mme a re go yena: “Ke hweditše yo mongwe wa mathopša a Bajuda yo a ka hlathollelago kgoši toro ya gagwe.”

26 Kgoši a re go Daniele yo a bego a bitšwa le ka la Belteshatsare: “Na o ka kgona go mpotša toro ye ke e lorilego le tlhathollo ya yona?”

27 Daniele a mo fetola a re: “Mong wa ka, dihlalefi le dingaka le didupe le boradinaledi ba ka se kgone go botša kgoši taba yeo.

28 Fela go na le Modimo legodimong yo a utollago diphiri. O tsebišitše wena, Kgoši Nebukadnesare, tše di tlago hlaga mabakeng a a tlago. Bjale ge, toro ya gago, e lego pono ye o e bonego mola o robetše, še:

29 “Kgoši, ge o le malaong a gago o be o akanya tše di tlago hlaga mabakeng a a tlago, gomme Modimo, Moutolodi wa diphiri, a go tsebiša tšona.

30 Bjale ge, nna ke utolletšwe sephiri seo, e sego ka gobane nka ba ke le yo bohlale go phala batho ka moka, eupša e le gore wena, kgoši, o tle o hlathollelwe sephiri se, mme o kwešiše tše o bego o di akanya.

31 “Kgoši, mo ponong ya gago o ile wa bona seswantšho se segologolo sa motho se eme pele ga gago se phadima kudu, le gona se šiiša.

32 Hlogo ya sona e be e le ya gauta ye e sego ya tswakwa, kgara ya sona le matsogo e le tša silibera; letheka la sona le dinoka e le tša mphiri;

33 maoto e le a tshipi, gomme dinao tša sona e le tša tshipi le letsopa.

34 E rile o sa se lebeletše, gwa kgerega leswika – le se la kgorometšwa ke motho – la kgatla maoto a tshipi le letsopa a seswantšho sela la a pšhatlaganya.

35 Gateetee tshipi yela le letsopa le mphiri le silibera le gauta tša pšhatlagana mme tša ba bjalo ka mooko seboeng marega. Tša tšewa ke phefo, mme gwa se šale le mašaletšana. Leswika lela lona la gola ya ba thaba la tlala lefase ka moka.

36 “Ke yona toro ye o e lorilego. Bjale a ke go hlathollele yona, kgoši.

37 Wena kgoši, o kgoši ya dikgoši. Modimo wa legodimo o go beile mmuši, a go fa maatla le bogolo le tlhomphego.

38 O gafetše lefase le batho ba lona, le diphoofolo tša naga, le dinonyana tša legodimo diatleng tša gago, gomme a go bea mmuši wa tšona ka moka. Hlogo yela ya gauta ke wena.

39 Mmušo wa gago o tla latelwa ke wo mongwe wa go fetwa ke wa gago ka maatla, gomme woo wa latelwa ke wa boraro, mmušo wo o emetšwego ke mphiri, wo o tlago buša lefase lohle.

40 Ka morago ga woo go tla latela mmušo wa bone wa go tla boka tshipi ye e kgatlago tšohle ya di pšhatlaganya. Gomme bjalo ka ge tshipi e pšhatlaganya se sengwe le se sengwe, le wona o tla pšhatlaganya mme wa šilaganya mebušo yohle ye e bilego gona pele ga wona.

41 O ile wa bona le gore dinao le menwana e be e le tša tshipi le letsopa. Seo se ra gore e tla ba mmušo woo o aroganego. O tla ba le go tia ga tshipi, ka ge go bile le tshipi ye e hlakanego le letsopa.

42 Menwana yeo mo gongwe e bego e le tshipi mme mo gongwe e le letsopa e šupa gore karolo ye nngwe ya mmušo e tla tia, mola ye nngwe e tla fokola.

43 O ile wa bona le gore tshipi e hlakane le letsopa. Seo se šupa gore batho ba mmušo woo ba tla nyalelana, fela e ka se be selo se tee go no swana le ge tshipi e ka se tswakane le letsopa.

44 Mehleng ya babuši ba mmušo woo Modimo wa legodimo o tla hloma mmušo wo o ka se tsogego o fedišitšwe. O ka se tsoge o thopilwe ke wo mongwe, eupša wona o tla pšhatla mebušo yeo ye mengwe ka moka wa e fediša, mme wona ya ba wa go ya go ile.

45 O ile wa bona ka moo leswika le ilego la kgerega legageng le se la kgorometšwa ke motho, le ka moo le ilego la pšhatlaganya seswantšho sa tshipi le mphiri le letsopa le silibera le gauta. Modimo yo mogolo o go botša tše di tlago hlaga ka moso. Toro ye ke therešo, le tlhathollo ya yona ke nnete.”

46 Ke moka Kgoši Nebukadnesare a itahlela fase ka sefahlego a obamela Daniele, gomme a laela gore Daniele a tšhumelwe kabelo ya bupi le ya seorelo.

47 Kgoši a re: “Ruri, Modimo wa gago ke Modimo wa medimo, ke Morena wa magoši, ke Moutolodi wa diphiri, ka gobane wena o kgonne go utolla sephiri se.”

48 A nama a bea Daniele maemong a godimo, a mo fa le dimpho tše dintši tše dikgolo, a mmea mmušiši wa selete sa Babilone, a ba a mo dira hlogo ya dihlalefi tšohle tša Babilone.

49 Daniele a kgopela kgoši gore a bee Shadraka le Meshaka le Abednego balaodi ba tša selete sa Babilone, gomme kgoši a dumela; Daniele yena a dula mošate.

3

1 Kgoši Nebukadnesare o kile a laela gore go bopše seswantšho sa gauta, botelele bja sona e be dimetara tše 26,7, bophara e be tše 2,8, le gore se hlongwe molaleng wa Dura, seleteng sa Babilone.

2 Ke moka kgoši a laela gore bahlankedi ba gagwe ka moka ba kgobokane – babuši, babušiši, bathušababušiši, baeletši, boramatlotlo, baahlodi, bomaseterata, gotee le bahlankedi ba bangwe ba maemo ba dilete. Ba be ba swanetše go tla go kgakola seswantšhobopša seo Kgoši Nebukadnesare a bego a se hlomile.

3 E rile ge bahlankedi bao ka moka ba kgobokane go tlo kgakola seswantšhobopša mme ba eme pele ga sona,

4 segoeledi sa goelela sa re: “Lena ditšhaba le merafe le maleme ohle!

5 Ge le ekwa diphalafala le dinaka le dikgapa le dikwadi le diharepa le dinakamorabana le diletšo tše dingwe tša mehutahuta di lla, le itahlele fase ka difahlego le khunamele seswantšhobopša se sa gauta se se hlomilwego ke Kgoši Nebukadnesare.

6 Yo a ka se itahlelego fase ka sefahlego a se khunamela, o tla lahlelwa moubelong mo go laumago mollo.”

7 Ka gona, e rile ge ditšhaba tšohle le merafe le ba maleme ka moka ba ekwa diletšo tšeo di lla, ba itahlela fase ka difahlego ba khunamela seswantšhobopša sa gauta se Kgoši Nebukadnesare a bego a se hlomile.

8 Ke moo Bababilonia ba bangwe ba hweditšego lebaka la go bega Bajuda.

9 Ba re go Kgoši Nebukadnesare: “Nke kgoši a re phelele go ya go ile!

10 Kgoši, mong wa rena, o laetše gore ge diletšo di lla mang le mang a itahlele fase ka sefahlego a khunamele seswantšhobopša sa gauta,

11 le gore yo a ka se dirego bjalo o swanetše go lahlelwa moubelong wo o laumago mollo.

12 Go na le Bajuda ba bangwe ba o ba beilego balaodi ba tša selete sa Babilone, e lego Shadraka le Meshaka le Abednego, ba ba tšeišago taelo ya gago phefo. Ga ba direle modimo wa gago goba ba khunamela seswantšhobopša sela o se hlomilego.”

13 Ge kgoši a ekwa seo a gakala, a tuka bogale, gomme a laela gore banna bao ba bararo ba tlišwe pele ga gagwe. Ge ba fihla,

14 a re go bona: “Wena Shadraka le Meshaka le Abednego, na ke nnete gore lena le gana go direla modimo wa ka le go khunamela seswantšhobopša sa gauta se ke se hlomilego?

15 Bjale ge, ge eba ga le gane, le re ge le ekwa diphalafala le dinaka le dikgapa le dikwadi le diharepa le dinakamorabana le diletšo tše dingwe tša mehutahuta di lla, le itahlele fase ka difahlego le khunamele seswantšhobopša se ke se dirilego. Eupša ge le ka se dire ka mokgwa woo, le tla lahlelwa ka pelapela moubelong wo o laumago mollo. Kgane le gopola gore go na le modimo yo a ka le phološago diatleng tša ka?”

16 Shadraka le Meshaka le Abednego ba mo fetola ba re: “Mong wa rena, tabeng ye ga re nyake go iphetolela.

17 Ge Modimo yo re mo hlankelago a kgona go re hlakodiša moubelong wa mollo wo o laumago le diatleng tša gago, kgoši, gona yena o tla re hlakodiša.

18 Fela le ge a ka se re hlakodiše, wena kgoši, tseba gore modimo wa gago wona re ka se o direle, le seswantšhobopša sa gauta se o se hlomilego re ka se se khunamele.”

19 Ke mo Nebukadnesare a tletšego pelo gomme a galoga sefahlego ka go galefela Shadraka le Meshaka le Abednego. Ka gona a laela gore moubelo o tukišwe gašupa go feta mehleng.

20 A laela banna ba e lego dinatla mo bahlabaning ba gagwe gore ba tleme banna bao ba bararo mme ba ba lahlele moubelong wo o laumago mollo.

21 Ka gona banna bao ba tlengwa ba sa apere dipurapura tša bona le marokgo le mengatse le diaparo tše dingwe, gomme ba lahlelwa moubelong wo o laumago mollo.

22 Bjale ka gore kgoši o be a ba laile tsebegokwa gore moubelo o tukišwe kudu, kgabo ya wona e ile ya bolaya dinatla tšela di bego di lahlela banna bale moubelong.

23 Ke moka Shadraka le Meshaka le Abednego ba wela ka gare ga moubelo wo o laumago mollo ba sa tlemilwe.

24 Gateetee Nebukadnesare a emelela a tlabegile. A botšiša bakgomana ba gagwe a re: “Na ga ke re re lahletše banna ba bararo ka moubelong ba tlemilwe?” Bona ba mo fetola ba re: “Ee, go bjalo, kgoši.”

25 Kgoši a re: “Eupša ke bona banna ba bane ba sepelasepela ka gare ga mollo! Ga se ba tlengwa, le gona ga o ba dire selo – gomme yola wa bone nke ke sebopiwa sa legodimong.”

26 Ke moka Nebukadnesare a ya mojako wa moubelo woo mme a ba bitša a re: “Shadraka! Meshaka! Abednego! Lena bahlanka ba Modimo Yogodimodimo, etšwang le tle mo!” Gommme ba tšwa.

27 Babuši, babušiši, bathušababušiši le baeletši ba kgoši ba kgobokana gomme ba bona banna bao ba bararo, mme ba lemoga gore mollo ga se wa ba dira selo. Meriri ya bona e be e se ya tlaboga, diaparo tša bona di se tša swa, le gona ba sa nkge mollo.

28 Kgoši a re: “A go retwe Modimo wa Shadraka le Meshaka le Abednego! O romile morongwa wa gagwe a hlakodiša bahlanka ba ba gagwe ba ba mmotilego. Ba nyaditše ditaelo tša ka gomme ba gafa bophelo bja bona, ba se direle modimo o šele ba o khunamela, ge e se wa bona.

29 “Gomme bjale ke laela gore ge motho wa setšhaba sefe goba morafe ofe goba leleme lefe a ka nyefola Modimo wa Shadraka le Meshaka le Abednego, o swanetše go ripaganywa, le ngwako wa gagwe o fetošwe lešope. Ga go na le modimo wo mongwe wo o ka phološago ka mokgwa wo.”

30 Gomme kgoši a bea Shadraka le Meshaka le Abednego maemong a godimo go feta a pele seleteng sa Babilone.

4

1 Kgoši Nebukadnesare a romela molaetša go ba ditšhaba tšohle, le ba merafe yohle, le ba maleme ohle ba ba agilego lefaseng lohle a re: “Nke le ka okeletšwa katlego!

2 Ke thabela go le begela dimakatšo le mehlolo ye Modimo Yogodimodimo a ntiretšego yona.

3 “Ke tše dikgolo bjang dimakatšo tša gagwe! Mehlolo ya gagwe ke ye maatla e le ruri! Bogoši bja gagwe ke bja go ya go ile, le mmušo wa gagwe ke wa go dulela ruri melokong ka moka.

4 “Nna, Nebukadnesare, ke be ke dutše ka ga ka ke iketlile, ke atlegile ka mošate.

5 Eupša ka re ke robetše ka lora toro ya go tšhoša, ka bona dipono tše di šiišago.

6 Ka laela gore bahlale bohle ba Babilone ba tlišwe go nna gore ba tle ba ntlhathollele toro yeo.

7 Gwa tla boramaselamose le bonkadingala le boradinaledi le didupe, gomme ka ba botša toro ya ka, eupša bona ba palelwa ke go ntlhathollela yona.

8 Mafelelong gwa tsena Daniele. Yena o tsebja le ka la Belteshatsare, ka ge a theeletšwe modimo wa ka. Moya wa medimo ye mekgethwa o mo go yena, ka gona ka mmotša toro ya ka ka re:

9 Wena Belteshatsare, mookamedi wa boramaselamose, ke a tseba gore moya wa medimo ye mekgethwa o mo go wena, le gore ga go sephiri se se go palelago. Toro ya ka še. Ntlhathollele yona.

10 “Ke rile ke robetše ka bona pono ya sehlare se seteleletelele gare ga lefase.

11 Se ile sa gola sa tia, sa ba sa fihla leratadimeng, sa bonwa ke mang le mang mo lefaseng.

12 Matlakala a sona e be e le a mabotse, se entšwe e le ruri, gomme se fepa bohle. Diphoofolo tša naga di be di dula moriting wa sona, dinonyana di agela makaleng a sona, le diphedi ka moka di eja dienywa tša sona.

13 “Moo ponong ya ka ya borokong ke ile ka bona morongwa a ntšhitše mahlo dinameng a theoga legodimong.

14 A goeletša a re: ‘Remang sehlare seo mme le se ripe makala; se hlohloreng matlakala, le gašanye dienywa tša sona. Rakang diphoofolo moriting wa sona le dinonyana makaleng a sona.

15 Fela kutu ya sona le medu le e tlogele mobung e kgokilwe ka tshipi le mphiri ka mabjanyeng a lešoka. “ ‘A monna yo a welwe ke phoka, a phele le diphoofolo gare ga dimela tša lešoka.

16 Monagano wa gagwe o tla tšea mengwaga ye e šupago o fetogile wa phoofolo.

17 Ke yona kahlolo ye e ntšhitšwego ke bale ba go ntšha mahlo dinameng, ke sephetho se se begilwego ke barongwa, gore bohle ba tsebe gore Yogodimodimo o na le maatla a go laola mebušo ya batho, le gore a ka no e fa yo a mo ratago, ešita le yo a nyatšegago kudu gare ga batho.’

18 “Ke yona toro ye nna, Kgoši Nebukadnesare, ke e lorilego. Bjale wena, Belteshatsare, ntlhathollele yona ka ge bahlale bohle ba mmušo wa ka ba paletšwe. Wena o ka kgona, ka gobane moya wa medimo ye mekgethwa o mo go wena.”

19 Daniele, yo a bitšwago le ka la Belteshatsare, ge a ekwa kgoši a realo a tšhoga mo e lego gore o ile a tšea sebaka a sa kgone go bolela selo. Kgoši a re go yena: “Belteshatsare, o se tšhošwe ke toro ye le tlhathollo ya yona.” Belteshatsare a mo fetola a re: “Mong wa ka, nke nkabe toro ye e lebantše bahloi ba gago, le tlhathollo ya yona e lebantše manaba a gago!

20 Sehlare se o se bonego se gola, se tia, sa ba sa fihla leratadimeng sa bonwa ke bohle mo lefaseng,

21 sa matlakala a mabotse, sa go enywa kudu, sa fepa bohle, seo diphoofolo tša naga di dulago moriting wa sona, le dinonyana di agelago makaleng a sona,

22 ke wena, kgoši. O godile wa tia, wa ba wa fihla leratadimeng, gomme maatla a gago a akaretša lefase ka moka.

23 Wena, kgoši, o bone morongwa yo a ntšhitšego mahlo dinameng a theoga legodimong a re: ‘Remang sehlare seo le se fediše, fela le tlogele kutu ya sona le medu mobung e kgokilwe ka tshipi le mphiri ka mabjanyeng a lešoka. A monna yo a welwe ke phoka, gomme a phele le diphoofolo tša naga mengwaga ye e šupago.’

24 “Bjale ge, kgoši, tlhathollo ya toro yeo še, gomme ke kahlolo ye Yogodimodimo a ahlotšego wena kgoši, mong wa ka, ka yona.

25 O tla rakwa bathong, wa yo phela le diphoofolo tša naga mengwaga ye e šupago, wa fula bjang bjalo ka kgomo, wa welwa ke phoka. O tla phela bjalo go fihlela o dumela gore mebušo yohle ya batho e laolwa ke Yogodimodimo, le gore yena o e fa yo a mo ratago.

26 Barongwa ba laetše gore go šadišwe kutu le medu ka mobung. Seo se šupa gore o tla boela wa ba kgoši mohla o dumelago gore lefase lohle le bušwa ke Modimo wa legodimo.

27 Ka gona, kgoši, nke o amogele keletšo ya ka. Tlogela go dira dibe, o dire tše di lokilego, o lahle tše kgopo, o thuše badiidi. Ke gona o tlago fela o atlega.”

28 Tšeo ka moka di ile tša hlagela Kgoši Nebukadnesare.

29 Ge go fetile dikgwedi tše lesome le tše pedi, ge a ntše a itshepelela godimo ga tlhaka ya ntlo ya mošate kua Babilone,

30 a re: “Na ye ga se yona Babilone, motse serantlatla wo ke o agilego ka maatla a ka a magolo, ya ba motsemošate, gore ke kgantšhe letago la ka le bogoši?”

31 Ya re a sa realo, gwa kwagala lentšu le le tšwago legodimong le re: “Wena Kgoši Nebukadnesare, theeletša se ke go botšago sona! Bjale o amogilwe bogoši.

32 O tla rakwa bathong, wa yo phela le diphoofolo tša lešoka, gomme wa fula bjang bjalo ka kgomo mengwaga ye e šupago. O tla phela bjalo go fihlela o dumela gore mebušo ya batho e laolwa ke Yogodimodimo, le gore o e fa yo a mo ratago.”

33 Ka yona nako yeo gwa phethagala tše di bego di boletšwe. Nebukadnesare a rakwa bathong, gomme a fula bjang bjalo ka kgomo; a welwa ke phoka, moriri wa gagwe ya ba setšhitšhi, wa lekana le mafofa a ntšhu, le dinala tša gagwe ya nke ke tša lenong.

34 Kgoši a re: “E rile ge go fetile mengwaga ye e šupago yeo, nna, Nebukadnesare, ka lebelela godimo leratadimeng, gomme tlhaologanyo ya ka ya boela sekeng. Ka reta Yogodimodimo, ka hlompha yena Mophelelaruri, mme ka mo tumiša. “Mmušo wa gagwe ke wa go ya go ile, le bogoši bja gagwe ke bja go dulela ruri melokong ka moka.

35 O bona badudi bohle ba lefase e se selo, o phetha thato ya gagwe ka barongwa ba legodimo le ka badudi ba lefase. Ga go yo a ka mo šitišago, goba a sola se a se dirago.

36 “E rile ge tlhaologanyo ya ka e boetše sekeng tlhomphego ya ka ya mpoela, le bogoši, le seriti sa ka sa go buša. Mantona a ka le bakgomana ba nketela, ka bušetšwa sekeng, gomme bogolo bja ka bja feta le bja pele.

37 Gomme bjale nna, Nebukadnesare, ke reta Kgoši ya legodimo, ke a mo godiša, ebile ke a mo tumiša, gobane tšohle tše a di dirago di lokile ebile di a swanela, gomme yena o kgona go kokobetša ba ba ikgogomošago.”

5

1 Kgoši Belshatsare o kile a direla bakgomana ba gagwe ba sekete monyanya wo mogolo, gomme a nwa beine le bona.

2 Ya re ge ba thoma go tagwa Belshatsare a laela gore go tlišwe dibjana tša gauta le tša silibera tšela Nebukadnesare, tatagwe, a kilego a di thotha ka Tempeleng kua Jerusalema. Kgoši a laela gore di tlišwe gore yena le bakgomana le basadi ba gagwe le metlabo ba tle ba nwe ka tšona.

3 Ka gona dibjana tšeo tša gauta tša tlišwa, gomme ba nwa ka tšona

4 ba reta medimo ya gauta le ya silibera le ya mphiri le ya tshipi le ya kota le ya leswika.

5 Gateetee gwa tšwelela seatla, gomme sa thoma go ngwala mo lebotong le le ritetšwego la ntlo ya mošate moo go bego go lebane le mabone. Kgoši a bona seatla seo se ngwala.

6 A galoga sefahlego ka letšhogo, a repha dinoka, le dikhuru tša gagwe tša tiana.

7 A goelela a re go bitšwe dingaka, boradinaledi le didupe. Ge ba fihla kgoši a re go bona: “Yo a ka kgonago go bala tše di ngwadilwego mo mme a ntlhathollela tšona, o tla apešwa seaparo sa bogoši sa bohubedu bja go retela le pheta ya gauta, gomme ya ba wa boraro ka maemo mmušong wa ka.”

8 Dihlalefi tša kgoši tša tla, eupša tša se kgone go bala tše di ngwadilwego moo goba go di hlathollela kgoši.

9 Kgoši Belshatsare a tšhoga kudukudu, a galoga sefahlego go iša pele, gomme bakgomana bale ba gagwe ba gakanega.

10 Mmakgoši o ile a kwa lešata la kgoši le bakgomana ba gagwe, gomme a tsena ka ntlong ya monyanya a re: “A kgoši a re phelele go ya go ile! O se ke wa tšhoga ka tsela ye wa ba wa galoga le sefahlego.

11 Go na le monna ya mongwe mo mmušong wa gago yo a nago le moya wa medimo ye mekgethwa. Mehleng ya ge go buša tatago go ile gwa lemogwa gore monna yoo o na le tlhaologanyo, temogo le bohlale bja go etša bja medimo. Ka gona Kgoši Nebukadnesare, tatago, a mo dira hlogo ya didupe, dingaka, boradinaledi le mekome.

12 Ke makgone yo mogologolo gomme o na le kwešišo le tlhaologanyo ya go hlatholla ditoro, go nyepolla dinyepo, le go rarolla tše di sa kwešišegego. Ka gona laela gore monna yo ba rego ke Daniele, yo tatago a mo theilego leina la Belteshatsare, a yo bitšwa gomme yena o tla go botša gore tše di ngwadilwego mo di ra eng.”

13 Ke moka Daniele a tlišwa go kgoši, gomme kgoši a mmotšiša a re: “Na o yena Daniele, lethopša lela la Mojuda le tate, kgoši, a le tlišitšego mo le mathopša a mangwe a Bajuda?

14 Ke kwele gore moya wa medimo ye mekgethwa o mo go wena, le gore o na le tlhaologanyo le temogo le bohlale bjo bogologolo.

15 Dingaka, e lego tšona dihlalefi, di be di tlišitšwe mo go nna go tlo mpalela le go ntlhathollela tše di ngwadilwego mo, eupša ba paletšwe ke go di hlatholla.

16 Ke kwele gore wena o kgona go hlatholla le go rarolla tše di sa kwešišegego. Ge o ka bala tše di ngwadilwego mo gomme wa ntlhathollela tšona, o tla apešwa seaparo sa bogoši sa bohubedu bja go retela le pheta ya gauta, gomme wa ba wa boraro ka maemo mmušong wa ka.”

17 Daniele a mo fetola a re: “Itulele le dimpho tšeo tša gago goba o fe yo mongwe dineo tšeo. Eupša tše di ngwadilwego ke tla no go balela ka ba ka go hlathollela tšona, kgoši.

18 “Modimo Yogodimodimo o be a file Nebukadnesare, tatago, bogoši le bogolo le seriti le borena.

19 Modimo o be a mo file maatla mo e lego gore ditšhaba tšohle le merafe yohle le ba maleme ohle ba be ba mo tšhaba mme ba thothomela. Yo a nyakago go mmolaya o be a mmolaya; yo a nyakago gore a fele a phela, o be a phela. Ge a nyaka go hlompha motho o be a mo hlompha; ge a nyaka go kokobetša motho le gona o be a mo kokobetša.

20 Eupša ya re ge a thoma go ikgogomoša le go ngangabala le go ikgantšha, a tlošwa setulong sa gagwe sa bogoši mme a amogwa seriti.

21 A rakwa bathong gomme a ba bjalo ka phoofolo, a phela le dipitsi, a fula bjang bjalo ka kgomo, a thapišwa ke phoka bošego. Mafelelong a dumela gore Modimo Yogodimodimo ke yena a laolago mebušo yohle ya batho gomme o e beela babuši ba a ba ratago.

22 “Eupša wena Belshatsare, morwagwe, ga se wa ikokobetša etšwe tšeo ka moka o di tsebile.

23 O ikgantšheditše Morena wa legodimo, wa laela gore ba go tlišetše dibjana tšela tša ka Tempeleng ya gagwe. Wena le bakgomana le basadi ba gago le metlabo la nwa beine ka tšona gomme la reta medimo ya silibera, le ya gauta, le ya mphiri, le ya tshipi, le ya kota, le ya leswika – medimo ye e sa bonego gape e sa kwego, le gona e sa tsebego selo. Eupša Modimo yo a swerego bophelo bja gago gape a laolago tšohle tše o di dirago, ga se wa mo hlompha.

24 Ke ka baka leo Modimo a romilego seatla sela gore se tle se ngwale tše di ngwadilwego mo.

25 “Mo go ngwadilwe: ‘Badilwe, badilwe, boima, dikarolo.’

26 Tlhathollo še: badilwe ke go re Modimo o badile matšatši a mmušo wa gago gomme a o fediša;

27 etšwe boima ke go re o etšwe boimakelong gomme wa hwetšwa o le bofefo kudu;

28 arotšwe ke go re mmušo wa gago o arotšwe ka bogare wa fiwa Bamedia le Bapersia.”

29 Ke moka Belshatsare a laela bahlanka ba gagwe gore ba apeše Daniele seaparo sa bogoši sa bohubedu bja go retela, le pheta ya gauta. A bega gore ke wa boraro ka maemo mmušong wa gagwe.

30 Bjona bošego bjoo Belshatsare, kgoši ya Babilonia, a bolawa.

6

1 Dariose, Momedia, o ile a tšea bogoši go Belshatsare a na le mengwaga ye masome a a selelago le metšo ye mebedi.

2 A ikemišetša go bea babušiši ba lekgolo le masome a mabedi mmušong wa gagwe ka moka.

3 A ba beela mantona a mararo a go ba hlokomela gore yena a se lobe. Daniele e be e le yo mongwe wa mantona ao.

4 Yena a ipontšha gore o phala mantona ale a mangwe le babušiši, ka gobane o be a na le bokgoni bjo bogolo. Ka baka leo kgoši a gopola go mmea molaodi wa mmušo wa gagwe ka moka.

5 Ke moka mantona ale a mangwe le babušiši ba leka go phara Daniele molato ka mo a bego a sepetša ditaba tša mmušo ka gona, eupša ba palelwa ke go hwetša le phošonyana, ka gobane Daniele o be a tshephega gomme a sa dire bošaedi goba se sengwenyana se sempe.

6 Ke moka ba re: “Re ka se hwetše se re ka pharago Daniele molato ka sona, ge e se ka tša bodumedi bja gagwe.”

7 Ka gona ba kgeregela go kgoši mme ba re: “Kgoši Dariose, nke o re phelele go ya go ile!

8 Rena ka moka – mantona a mmušo, baokamedi ba dilete, babušiši, bakgomana le bomaseterata – re kwane gore kgoši a bee molao gomme e tloge e eba wa kgapeletšo. O laele gore lebakeng la matšatši a masome a mararo go se be le motho yo a kgopelago se sengwenyana go modimo ofe goba ofe, goba go motho yo mongwe, ge e se go wena, kgoši. Yo a ka tshelago molao wo a lahlelwe ka moleteng wa ditau.

9 Kgoši a a bee molao woo, a o ngwale gore o se fetošwe, e be molao woo o ka se phumolwego wa Bamedia le Bapersia.”

10 Ka gona Kgoši Dariose a ngwala molao woo.

11 Ge Daniele a ekwa gore molao woo o ngwadilwe, a ya ntlong ya gagwe. Ka phapošing ya ka godimo ya ntlo yeo go be go na le mafasetere a a lebeletšego Jerusalema. Gona moo o be a fela a rapela gararo ka letšatši. Le mohlang woo a dira bjalo ka mehleng, a bula mafasetere, a khunama pele ga ona gomme a rapela Modimo, a mo tumiša.

12 Ke moka banna bale ba kgeregela ntlong ya gagwe mme ba mo hwetša a rapela Modimo a mo kgopela kgaugelo.

13 Ba napa ba ya go kgoši ba mo gopotša ka molao wola ba re: “Ga ke re o ngwadile molao wa go re mang le mang yo a ka kgopelago selo go modimo ofe goba ofe, goba go motho yo mongwenyana lebakeng la matšatši a masome a mararo ge e se go wena, kgoši, o tla lahlelwa ka moleteng wa ditau?” Kgoši a ba fetola a re: “Ee, ke molao wo o tiilego wo o ka se phumolwego wa Bamedia le Bapersia.”

14 Bona ba re go yena: “Daniele, e lego yo mongwe wa mathopša ale a go tšwa Juda, ga se a ela wena kgoši le molao wa gago hloko. O rapela gararo ka letšatši.”

15 Ge kgoši a ekwa seo a nyama kudu gomme a leka go loga maano a go phološa Daniele. A hlwa a leka letšatši la ba la sobela.

16 Ya ba gona banna bale ba kgeregelago go kgoši gomme ba re go yena: “Kgoši, o tseba gabotse gore go ya ka molao wa Bamedia le Bapersia ga go kiletšo goba molao wo o ka rego o beilwe ke kgoši wa fetošwa.”

17 Ka gona kgoši a laela gore Daniele a swarwe gomme a lahlelwe ka moleteng wa ditau. A re go Daniele: “Nke Modimo wa gago yo o mo hlankelago ka mehla a ka go phološa.”

18 Molete woo wa tswalelwa ka leswika, gomme kgoši a o swaya ka palamonwana ya gagwe le ka ya bakgomana gore go se be le motho yo a ka phološago Daniele.

19 Ke moka kgoši a gomela mošate, a lala a se a robala, a se a ja, a ba a laela gore a se lale a tlošitšwe bodutu.

20 Ge go esa kgoši a tsoga a itlhaganela a ya moleteng.

21 Ge a batamela a goelela a nyamile a re: “Wena Daniele, mohlanka wa Modimo yo a phelago! Na Modimo yo o mo hlankelago ka mehla o kgonne go go phološa ditaung?”

22 Daniele a mo fetola a re: “Kgoši a re phelele go ya go ile!

23 Modimo wa ka o romile morongwa wa gagwe go tlo swara ditau tše melomo gore di se ke tša ntira selo. Seo o se dirile ka ge a tsebile gore ga ke ne molato, le ka gobane le wena kgoši ga se ka go phošetša.”

24 Kgoši o ile a thaba kudu gomme a laele gore Daniele a ntšhwe ka moo moleteng. Ka gona ba mo ntšha gomme ba bona gore ga se a gobala le gatee, ka ge a be a tshephile Modimo.

25 Ke moka kgoši a laela gore banna bale ba bego ba pharile Daniele ka molato ba swarwe, gomme bona le basadi le bana ba bona ba lahlelwa ka moleteng woo wa ditau. Ya re ba sešo ba fihla fase, ditau tša be di šetše di ba kamile mme di ba robile mašapo ka moka.

26 Ka morago Kgoši Dariose a ngwalela ditšhaba tšohle le merafe yohle le ba maleme ohle lefaseng ka moka a re: “Khutšo a e be le lena!

27 Ke laela gore mmušong wa ka ka moka mang le mang a tšhabe Modimo wa Daniele mme a mo hlomphe, ka gobane ke yena Modimo yo a phelago, “gomme o tla ba gona go ya go ile. Mmušo wa gagwe o ka se tsoge o fedišitšwe, gomme pušo ya gagwe e ka se tsoge e fedile.

28 O a phološa ebile o a hlakodiša; o dira dimakatšo le mehlolo legodimong le lefaseng. O phološitše Daniele gore a se bolawe ke ditau.”

29 Daniele o ile a atlega nakong ya pušo ya Dariose le ya Korese wa Persia.

7

1 Ka ngwaga wa mathomo wa ge Belshatsare e le kgoši ya Babilone, e ile ya re e le bošego ka lora, ka bona pono. Ka ngwala toro yeo, gomme se ke se bonego

2 bošegong bjoo sese: Diphefo di be di etšwa ka mathoko ka mane mme di hudua lewatle le legolo.

3 Gwa tšwelela dibata tše nne tša go se swane ka lewatleng.

4 Sa mathomo se be se swana le tau, fela se na le diphego bjalo ka ntšhu. Ge ke sa se lebeletše diphego tša sona tša kgaoga. Sebata seo sa kukegela godimo gomme sa emišwa ka maoto bjalo ka motho, sa napa sa fiwa mogopolo bjalo ka motho.

5 Sebata sa bobedi se be se swana le bere, se eme ka maoto a morago. Se be se swere dithapa tše tharo ka meno, gomme lentšu le re go sona: “Tšwela pele o je nama ka moo o ratago ka gona!”

6 Ya re ke sa lebeletše gwa tšwelela sebata se sengwe. Sona se be se swana le nkwe, eupša se na le diphego tše nne mokokotlong tše di swanago le tša nonyana, ebile se na le dihlogo tše nne. Sa fiwa maatla a go buša.

7 Ge ke sa lebeletše gwa tšwelela sebata sa bone. Se be se boifiša, le gona se šiiša mme se na le maatla kudu. Ka meno a sona a magolo a tshipi se be se rwaetša se se se swarago sa se metša, mme mašaledi sa a gataka ka maoto. Se be se sa swane le dibata tšela tše dingwe, sona se be se na le manaka a lesome.

8 Ge ke lebelediša manaka ao ka bona lenaka le lenyenyane le mela gare ga ale a mangwe. La kgola manaka a mararo ale a bego a šetše a le gona. Lenaka leo le be le na le mahlo a motho le molomo wa go ikgantšha.

9 E rile ke sa lebeletše gwa bewa ditulo tša bogoši. Mophelelasururi a dula go se sengwe sa ditulo tšeo tša bogoši. Diaparo tša gagwe e be e le tše ditšhweutšhweu, gomme moriri wa gagwe o swana le boya bja nku bjo bo hlwekilego. Setulo sa gagwe sa bogoši se lauma dikgabo mme se nameditšwe maotwaneng a a tukago mollo,

10 gomme mollo o ela o etšwa go sona. Batho ba diketekete ba be ba mo hlankela, gomme pele ga gagwe go eme batho ba dimilione. Tsheko ya thongwa, mme dipuku tša phuthollwa.

11 Ge ke sa lebeletše, sebata sela sa bone sa bolawa ka baka la dipolelo tša go ikgantšha tša lenakana lela, gomme sa lahlelwa dikgabong tša mollo sa fišwa.

12 Dibata tšela tše dingwe tša amogwa maatla a go buša, eupša tša beelwa sebaka le matšatši a bophelo bja tšona.

13 Moo ponong yeo ya bošego ke ile ka bona se nkego ke motho. O be a etla a pipeditšwe ke maru, gomme a ya go yola Mophelelasaruri a tsebišwa yena.

14 A fiwa maatla a go buša, le tlhomphego, le bogoši gore ditšhaba tšohle le merafe yohle le ba maleme ohle ba tle ba mo hlankele. Pušo ya gagwe e tla ba ya go ya go ile, ya se fele, mme mmušo wa gagwe o ka se fedišwe.

15 Dipono tšeo ka go di bona di ile tša ntshwenya kudu, tša ntšhoša.

16 Ka ya go yo mongwe wa ba ba bego ba eme fao ka mo kgopela gore a ntlhathollele tšona. Ka gona a mpotša tše di di šupago.

17 A re: “Dibata tšeo tše nne tše dikgolo ke mebušo ye mene ye e tlago hlaga lefaseng.

18 Ge e le batho ba bakgethwa ba Modimo Yogodimodimo bona ba tla fiwa bogoši, gomme ya ba bja bona go ya go ile.”

19 Ke ile ka nyaka go tsebišiša ka sebata sela sa bone sa go se swane le tše dingwe, sela sa go boifiša kudu sa go robaganya se se se swarago ka dinala tša sona tša mphiri, sa se rwaetša ka meno a sona a tshipi gomme mašaledi sa a gataka ka maoto.

20 Le gona ke ile ka nyaka go tseba le ka manaka ale a lesome hlogong ya sona, le lenaka lela la go mela mme la kgola a mararo a manaka ale – lela la go ba le mahlo le molomo wa go ikgantšha. Lona le be le feta ale a mangwe.

21 Ge ke ntše ke lebeletše, lenaka leo le ile la lwa le batho ba bakgethwa ba Modimo gomme la ba fenya.

22 Ke moka Mophelelasururi a tla a ahlola batho ba bakgethwa ba Modimo Yogodimodimo a re ga ba na le molato. Nako ya gore batho bao ba fiwe maatla a go buša e be e fihlile.

23 Ke ile ka hlathollelwa ka tsela ye: “Sebata sela sa bone ke mmušo wa bone wo o tlago ba lefaseng, o ka se swane le mebušo yela ye mengwe yohle. O tla gataka lefase ka moka wa le pšhatlaganya, wa le rwaetša.

24 Manaka ao a lesome ke magoši a lesome ao a tlago buša mmušo woo. Gwa latela kgoši ye nngwe ye e sa swanego le tšela tša pele, gomme go dikgoši tšela tše lesome e tla fenya tše tharo.

25 E tla bolela gampe ka Modimo Yogodimodimo gomme ya gatelela batho ba bakgethwa ba Modimo. E tla leka go fetola menyanya le melao ya bona ya sedumedi, gomme batho bao ba Modimo ba tla bušwa ke yona mengwaga ye meraro le seripa.

26 Ka morago gwa tliwa tshekong ya legodimong, ba mo amoga maatla a go buša mme ba a fedišetša sa ruri.

27 Batho ba bakgethwa ba Modimo Yogodimodimo ba tla fiwa bogoši le pušo le maatla a mebušo yohle lefaseng. Mmušo wa bona e tla ba wa go ya go ile, gomme babuši bohle lefaseng ba tla ba hlankela ba ba theeletša.”

28 Ao ke mafelelo a taba ye. Ke ile ka tšhoga kudu ka ba ka galoga sefahlego, gomme tšohle tšeo ka se di botše motho.

8

1 Ka ngwaga wa boraro wa ge Belshatsare e le kgoši, nna, Daniele, ke ile ka bona pono ya bobedi.

2 Moo ponong yeo ka ipona ke le motseng wa Susa wo o ageleditšwego ka morako, seleteng sa Elamo. Moo ponong ka ikhwetša ke le nokeng ya Ulai.

3 Ge ke phagamiša mahlo gona moo nokeng ka bona kgapa ya manaka a mabedi a matelele, lenaka le lengwe le feta le lengwe ka botelele, le gona le metše morago ga lela le lengwe.

4 Ka bona kgapa yeo e ometša ka manaka a yona ka bodikela, ka leboa le ka borwa. Go be go se phoofolo ye e ka lwago nayo, goba ya hlakodišwa dinaleng tša yona. E be e dira ka mo e ratago ka gona, gomme e maatlafala e eya.

5 Ge ke sa nagana ka seo ke se bonego, gwa tšwelela phooko ka bodikela e pharihla le lefase e sa gate fase, e na le lenaka la mantletlere phatleng.

6 Ya leba go kgapa yela ya manaka a mabedi ke bego ke e bone e eme kgauswi le noka, ya e kgorogela ka šiši.

7 Ka e bona e hlasela kgapa yela, ya e thula e e galefetše, ya e roba manaka ka mabedi. Kgapa yeo e be e se ne maatla a go itwela. Phooko yeo ya e wiša ya e gataka, gomme gwa se be le yo a e lamolelago.

8 Phooko yeo e ile ya maatlafala e eya, eupša ya re ge e šetše e na le maatla a mantši, ya robega lenaka lela la mantletlere. Sebakeng sa lona gwa mela manaka a mangwe a mane a mantletlere, a lemetše dikhutlong tše nne tša lefase.

9 Mo lenakeng le lengwe la ao a mane gwa mela lenakana le le ilego la gola kudu la lemela borwa le bohlabela le nageng ye e kgahlišago.

10 La gola la ba la fihla madireng a legodimo, e lego dinaledi, gomme la wišetša tše dingwe fase, la di gataka.

11 La ba la nyatša molaodi wa madira a legodimo, la thibela le dihlabelo tša tšatši le lengwe le le lengwe tše a bego a di direlwa, la hlompholla le Tempele.

12 Lenaka leo la fenya madira. Batho ba be ba dira dibe bakeng sa go dira dihlabelo tša tšatši le lengwe le le lengwe. Lenaka leo le be le nyatša sedumedi sa mmakgonthe, gomme le atlega go tše le di dirago.

13 Ka kwa morongwa a bolela, mme yo mongwe morongwa a botšiša mmoledi yoo a re: “Na taba tša pono ye di yo feletša kae? Go tla tšea nako ye kaakang batho ba ntše ba dira sebe se se šiišago legatong la dihlabelo tša tšatši le lengwe le le lengwe? Go tla tšea lebaka le lekaakang Tempele le madira a legodimo di gatakwa?”

14 Morongwa yola yo mongwe a mo fetola a re: “Go tla tšea mantšiboa a dikete tše pedi le makgolo a mararo le masa a ona, ya ba gona Tempele e bušetšwago sekeng.”

15 Nna, Daniele, ka re ke sa leka go kwešiša pono yeo ke e bonego, gateetee ka bona se nkego ke motho se eme pele ga ka.

16 Ka kwa lentšu la yo a goelelago ka nokeng ya Ulai le re: “Gabriele, mo hlalošetše tša pono yeo.”

17 Gabriele a tla mo ke emego gona, gomme nna ka tšhoga, ka ba ka wela fase ka rapalala. Yena a re go nna: “Wena motho wa nama, kwešiša gore pono yeo ke ya mabapi le tša bofelo bja lefase.”

18 Ya re a sa bolela, ka idibala, ka wela fase ka sefahlego. Eupša yena a ntshwara, a nkemiša,

19 a re: “Ke tla go botša tše di tlago direga ka moso mohla Modimo a otla batho, gobane pono yeo e amana le tša nako ye e beilwego ya tša bofelo bja lefase.

20 “Kgapa yela o e bonego ya manaka a mabedi e šupa kgoši ya Media le ya Persia.

21 Phooko yela e šupa kgoši ya Bagerike, gomme lenaka lela le legolo phatleng ya yona ke kgoši ya mathomo ya gona.

22 Manaka ale a mane a go hloga ge go seno robega lenaka la mathomo a šupa mebušo ye mene ye e tlago aroga setšhabeng seo, le gona e ka se kego ya tia go swana le mmušo wa mathomo.

23 “Ge mebušo yeo e ewa mme bokgopo bo iphile maatla, go tla ba le kgoši ye sehlogo, mokadikadi.

24 O tla tia a eya, fela e sego ka boyena. O tla hlola tshenyo ye e šiišago, gomme a atlega go tše a di dirago. O tla fediša banna ba maatla le setšhaba se sekgethwa.

25 Ka ge e le mogarigari, o tla atlega boradieng bja gagwe. O tla ikgantšha gomme a fetša batho ba bantši ba sa itebetše. O tla ba a tsogela le Kgoši ya dikgoši maatla, eupša o tla hwa, fela a sa bolawe ke motho.

26 Tša pono ye ya mantšiboa le masa a o a bontšhitšwego di tla phethagala. Eupša gonabjale o se di botše motho, ka gobane ke tša mabakeng a a sa lego kgole.”

27 Nna, Daniele, ke ile ka fokola mme ka fetša matšatši ke lwala. Ka morago ka tsoga ka boela mošomong wo kgoši a bego a mphile wona, eupša ke be ke tlabilwe ke pono yeo, ke sa kgone go e kwešiša.

9

1 Dariose wa Momedia, yo e bego e le morwa wa Zerksese, o be a buša naga ya Babilonia. Ka ngwaga wa mathomo wa ge e le kgoši, nna, Daniele, ke ile ka lemoga ka Mangwalong a Makgethwa gore Jerusalema e tlilo ba marope mengwaga ye masome a a šupago, go ya ka mo Morena a bego a boditše moprofeta Jeremia ka gona.

2

3 Ka rapela Morena ke tiišitše, ke phophotha, ke ikona dijo, ke apere tša go ilela, ke dutše meloreng.

4 Ka rapela Morena Modimo wa ka, ka ipolela dibe ka re: “Joo, Morena, Modimo yo mogolo yo a tšhabegago! O botegetše kgwerano ya gago, gomme bao ba go ratago, ba phethago ditaelo tša gago, o ba bontšha leratorato.

5 “Re dirile dibe, re fošitše, re dirile tše kgopo, re ganne go bušwa ke wena, ra aroga melaong le ditaelong tša gago.

6 Ga se ra theeletša bahlanka ba gago, baprofeta, bao o ba romilego go bolela le magoši a rena, babuši ba rena, borakgolokhukhu ba rena, le setšhaba ka moka sa naga ya gaborena.

7 Wena, Morena, o lokile, eupša rena re a inyatša, rena badudi ba Juda le ba Jerusalema le Baisraele bohle, ba kgole le ba kgauswi, le ba dinaga tšohle tše o re šwalalanyeditšego go tšona ka baka la go se go botegele ga rena.

8 Morena, rena le magoši a rena le babuši ba rena le borakgolokhukhu ba rena re be re inyatša ka ge re be re go fošeditše.

9 Wena, Morena Modimo wa rena, o a re gaugela, o a re lebalela, le ge re ile ra gana o re buša.

10 Ga se ra go theeletša, Morena Modimo wa rena, mola o re botša gore re phele ka melao yela o re filego yona ka bahlanka ba gago, baprofeta.

11 Baisraele bohle ba tshetše melao ya gago, ba go furalela, ba gana go go theeletša. Re go fošeditše, ka gona wa re gaša ka dithogako tše di ngwadilwego ka melaong ya Moshe, mohlanka wa gago, tše o ikannego go re otla ka tšona.

12 O re dirile tše o bego o boletše gore o tla re dira tšona, wa ba wa di dira babuši ba rena ka go re tlišetša masetlapelo a magolo. Lefaseng lohle ga se wa ka wa dira tše o di dirilego motse wa Jerusalema.

13 Masetlapelo a ka moka a re wetše go ya ka tše di ngwadilwego ka melaong ya Moshe. Eupša Morena Modimo wa rena, ga se ra go kgahla ka go furalela makgopo a rena, re tseba gore o phetha tše o di boletšego.

14 Wena, Morena, ga se wa dikadika go re tlišetša masetlapelo, ka ge wena, Morena Modimo wa rena, o le yo a lokilego go tšohle tše o di dirago; le ge go le bjalo, rena ga se ra go theeletša.

15 “Gomme wena, Morena Modimo wa rena, o itiretše leina ka go ntšha setšhaba sa gago Egepeta ka maatla a gago a magolo, gomme le lehono o sa tumile. Re dirile dibe, re fošitše.

16 O Modimo yo a lokilego, gomme mabakeng a a fetilego o ile wa re hlakodiša; ka gona, hle, o se sa galefela Jerusalema, wa e befelelwa. Ke motse wa gago, ke thaba ya gago ye kgethwa. Batho ka moka ba dinaga tša kgauswi ba nyatša Jerusalema le setšhaba sa gago ka baka la dibe tša rena le makgopo a borakgolokhukhu ba rena.

17 Bjale ge, wena Modimo wa rena, ekwa thapelo ya ka le kgopelo ya ka, nna, mohlanka wa gago. Tsošološa Tempele ya gago ye e pšhatlagantšwego, gore batho ba tsebe gore Mong wa bohle ke wena.

18 Re hlwaele tsebe, Modimo wa ka, re theeletše; re lebelele, o bone mathata a rena, le motse wo e lego wa gago. Re go rapela ka ge o le yo lešokošoko, e sego ka gobane re dirile tše di lokilego.

19 Re theeletše, Mong wa rena! Re swarele, Mong wa rena! Re kwe, Mong wa rena, mme o re hlakodiše! O se dikadike, gore batho ba tle ba tsebe ge o le Modimo, ka gobane motse wo ke wa gago le setšhaba se.”

20 Ke ile ka no fela ke bolela le Modimo ke rapela, ke ipolela dibe tša ka le tša setšhaba sa gešo sa Israele, ke kgopela Morena Modimo wa ka gore a tsošološe Tempele ya gagwe ye kgethwa.

21 Ke rile ke sa rapela, Gabriele, yo ke bego ke ile ka mmona mo ponong ya pele, a tla a itlhaganetše a fofela go nna. E be e le ka nako ya sehlabelo sa mantšiboa.

22 A fihla a re go nna: “Daniele, ke tletše go go thuša gore o kwešiše profeto yela.

23 Mola o thoma go rapela, Modimo o ile a go araba. O a go rata, ka fao nna ke tletše go go botša karabo ya gagwe. Bjale ge, o theeletše gabotse ge ke go hlathollela pono ya gago.

24 “Mengwaga ye masome a a šupago e balwa gašupa ke nako ye Modimo a e beetšego go fediša bokgopo bja setšhaba sa geno, le bja badudi ba motse wa geno wo mokgethwa, le dibe tša bona, batho ba boelana le Modimo, gwa hlongwa toka ya go ya go ile, gwa phethagala pono yeo le profeto, gomme Tempele ye kgethwa ya šegofatšwa ka lefsa.

25 Taba ye o swanetšego go e ela hloko le go e kwešiša še: Go tloga mohla go ntšhwa taelo ya go tsošološa le go aga Jerusalema ka lefsa go fihlela ge go etla mmuši yo a tloditšwego go tla feta mengwaga ye e šupago e balwa gašupa. Motse wa Jerusalema o tla agwa ka lefsa le mekgotha, wa ageletšwa ka leope, gomme wa dula mengwaga ye masome a a selelago le metšo ye mebedi a balwa gašupa, fela yeo e tla ba nako ya mathata.

26 Mafelelong a nako yeo mmuši yo a tloditšwego yoo o tla bolawa a se na molato. Motse le Tempele di tla fedišwa ke madira a kgoši ye e tlilogo tla. Bofelo bja lefase bo tla fihla bjalo ka lefula, gwa ba le ntwa le tobo ye e laetšwego ke Modimo.

27 Kgoši yeo e tla kwana le dihlopha tše dintši mengwaga ye e šupago, gomme ge seripa sa nako yeo se fetile, o tla fediša dihlabelo le dikabelo. Ntlhoreng ya Tempele go tla bewa Bohlola bjo bo tlontlollago Tempele, gomme bja dula moo go fihlela ge kgoši ya go hlasela naga e bolawa, bjalo ka ge Modimo a laetše.”

10

1 Ka ngwaga wa boraro wa ge Korese e le kgoši ya Persia, Daniele, yo a bitšwago le ka la Belteshatsare, o ile a utollelwa molaetša. Molaetša woo e be e le wa nnete, eupša e le wo mothata kudu go o kwešiša. O ile a o hlathollelwa ponong.

2 Mehleng yeo nna, Daniele, ke be ke feditše dibeke tše tharo ke hloname.

3 Ke be ke feditše dibeke tše tharo ke sa je tše bose, ke itima nama, ke sa nwe beine, ke sa tlole.

4 Ka letšatši la masome a mabedi le metšo ye mene la kgwedi ya pele ya ngwaga ke be ke eme leribeng la noka ye kgolo ya Tigrise.

5 Ge ke phagamiša mahlo ka bona monna yo a aperego diaparo tša lešela le lepanta la gauta ye e sego ya tswakwa.

6 Mmele wa gagwe o be o phadima bjalo ka legakabje. Sefahlego sa gagwe se etša legadima, mahlo a gagwe a tuka mollo. Matsogo le maoto a gagwe a be a phadima bjalo ka mphiri wo o phadimišitšwego, lentšu la gagwe le kwagala bjalo ka legoa la lešaba.

7 E bile nna, Daniele, ke nnoši wa go bona pono yeo. Banna ba ba bego ba na le nna ga se ba e bona, fela ba ile ba tšhoga, ba tšhaba ba yo khuta.

8 Nna ka šala moo ke nnoši, ke bogetše pono yeo ya go makatša. Ka felelwa ke maatla, ka galoga mmala boka mohu, ka nolega moko.

9 Ge ke ekwa lentšu leo la gagwe ka wela fase ka sefahlego ke idibetše.

10 Ke moka ka kwa seatla sa motho se ntshwara, se nthuša go khunama ka dikhuru, ka ikokotlela ka matsogo; ke ge ke sa thothomela.

11 Morongwa yoo a re go nna: “Daniele, morategi wa Modimo, o theeletše gabotse se ke go botšago sona. Emelela, lehono ke romilwe go wena.” Ge a seno realo ka emelela ke sa thothomela.

12 Ke moka a re: “Daniele, o se ke wa boifa. Modimo o kwele dithapelo tša gago go tloga tšatšing lela la mathomo o leka go kwešiša molaetša wola o ilego wa o utollelwa, mme wa ikemišetša go ikokobetša pele ga Modimo mabapi le thapelo ya gago.

13 Morongwamohlokomedi wa mmušo wa Persia o be a emeletšane le nna matšatši a masome a mabedi le motšo o tee. Ka morago Mikaele, yo mongwe wa barongwa ba bagolo, a tla a ntamolela. Ka mo tlogela moo a elwa le magoši a Persia.

14 Ke tletše go go tsebiša tše di tlago hlagela setšhaba sa geno ka moso, gobane pono ye e šupa tša ka moso.”

15 Ge a realo nna ka lebelela fase ke se na molomo.

16 Yo mongwe morongwa wa go swana le motho a nkgwatha molomo ka seatla. Nna ka re go yo a emego pele ga ka: “Mong wa ka, pono ye e nkweša bohloko, ke nolega moko.

17 Nna, mohlanka wa gago, nka bolela bjang le wena, Mong wa ka? Ke feletšwe ke maatla, ke palelwa le ke go hema.”

18 Mokamotho yoo a ntshwara gape, gomme ka maatlafala.

19 A re: “Se boife, morategi wa Modimo, ewa pelo! Tia maatla, o be le sebete!” Ge a sa realo ka ikwa ke tieletše gape, gomme ka re: “Mong wa ka, hle, mpotše se o nyakago go se bolela, gobane o mmaatlafaditše.”

20 Yena a re: “Na o a tseba gore ke ka baka la eng ke tlile go wena? Ke ka baka la go tlo go botša tše di ngwadilwego ka Pukung ya Therešo. Bjale ke swanetše go boela morago go yo lwa le morongwamohlokomedi wa Persia. Ka morago ga moo morongwamohlokomedi wa naga ya Gerike o tla tšwelela. Ga go yo a tlago nthuša ge ke elwa nabo, ge e se Mikaele, morongwamohlokomedi wa setšhaba sa geno.

11

1 “Yena o thušitšwe ke nna ka sebele, ka mo tiiša ka ngwaga wa mathomo wa ge Dariose wa Momedia e le kgoši.

2 Gomme tše ke yago go go botša tšona gonabjale ke therešo.” “Persia e sa tlilo bušwa ke dikgoši tše dingwe tše tharo, tša latelwa ke ya bone ye e humilego go feta tše dingwe. Yona e tla re ge e šetše e na le maatla ka baka la mahumo a yona ya hlohleletša magoši a mangwe go tsogela mmušo wa Bagerike maatla.

3 “Ke gona go tla tšwelelago kgoši ye bogale. E tla buša dinaga tše dintši mme ya dira se e se ratago.

4 Ge e šetše e le kgoši mmušo wa yona o tla arogana, wa tšwa dikarolo tše nne, go ya ka dikhutlo tše nne tša lefase. Mmušo wa yona o tla fedišwa, gwa se buše ditlogolo tša yona, gwa buša tše dingwe dikgoši, fela mmušo wa gona wa se tie go swana le mola go buša yena.

5 “Kgoši ya Egepeta e tla tia. Fela molaodi wa gagwe yo mongwe o tla tia go mo feta, gomme a buša mmušo wo mogolo go feta wa gagwe.

6 E tla re ge go fetile mengwaganyana kgoši ya Egepeta ya kwana le ya Siria, gomme ya mo nyadiša morwedi wa yona go tiišetša kwano yeo. Eupša kwano yeo e ka se be ya go ya kae, gomme mosadi yoo, le diphelesi tša gagwe, le ngwana wa gagwe, le monna wa gagwe ba ka se phele go ya kae, ba tla bolawa.

7 Ya ba yo mongwe wa meloko yabo e ba kgoši. O tla hlasela madira a kgoši ya Siria, a šwahlela sebo sa bona gomme a ba fenya.

8 O tla tšea le medimo ya bona ya diswantšhobopša le dilwana tša bona tše bohlokwa tša gauta le tša silibera a di iša Egepeta. Go tla tšea mengwaganyana a sa hlasele kgoši ya Siria.

9 Ka morago kgoši ya Siria e tla šwahlela naga ya Egepeta, fela e tla gapeletšega go gomela morago.

10 “Barwa ba kgoši ya Siria ba tla itokišetša ntwa, ba rapa madira a mantši. Yo mongwe wa bona o tla gogola tšohle go etša lefula, gomme a hlasela sebo sa manaba.

11 Kgoši ya Egepeta e tla tšwa dira e galefile ya yo lwa le kgoši ya Siria ye le yona e tlago rapa madira a mantši, fela ona a tla fenywa.

12 E tla re go fenya madira ao ya ikgantšha, ya bolaya bahlabani ba diketekete, eupša e ka se atlege go ya kae.

13 “Kgoši ya Siria e tla boa e rapile madira a mantši go feta ao e bego e na le ona pele. Ge go fetile mengwaganyana o tla hlasela gape ka madira a mantši a a itlhamilego gabotse.

14 Mehleng yeo batho ba bantši ba tla tsogela kgoši ya Egepeta maatla. Gomme bontwadumela ba bangwe ba go tšwa setšhabeng sa geno ba tla tsogela kgoši maatla ka baka la pono yeo, eupša ba ka se tšwelele.

15 Ka gona kgoši ya Siria e tla kgobela mobu go dikanetša motse wo o ageleditšwego ka morako gore e o thope. Madira a Egepeta a ka se kgone go lwa nayo; ešita le bagale gare ga bona ba ka se be le maatla a go lwa nabo.

16 Mošwahledi wa Mosiria o tla dira se a se ratago a sa thibelwe ke motho. O tla ema nageng ye e kgahlišago, gomme a e laola ka mo a ratago ka gona.

17 “Kgoši ya Siria o tla itokišetša go tšwa dira ka madira ohle a gagwe. Fela pele ga moo o tla ikwantšha le lenaba leo la gagwe. Gomme gore a tle a wiše mmušo wa lona o tla le nyadiša morwedi wa gagwe; eupša maano a gagwe a ka se tšwelele goba a mo hola.

18 Ka morago ga moo o tla hlasela ditšhaba tše di lego kgauswi le lewatle, gomme a fenya tše dintši tša tšona. Eupša molaolamadiratsoko o tla fediša makoko a gagwe; ruri o tla dira gore makoko a kgoši ya Siria a lahletše mong wa ona.

19 Kgoši o tla boela dibong tša naga ya gagwe, fela o tla fenywa, ya napa ya ba bofelo bja gagwe.

20 “Mohlatlami wa gagwe o tla roma mokgoboketši wa makgetho setšhabeng, e le gona go okeletša mmušo wa gagwe mahumo. Fela go se gwa ya kae kgoši yeo e tla bolawa ka go khukhunetšwa, e sego ntweng.”

21 “Kgoši yeo ya Siria e tla hlatlangwa ke monna wa go nyatšega, yo a sego a lebanwa ke go ba kgoši, eupša o tla tla ka go khukhuna a tšea mmušo ka mahlajana.

22 O tla swielela madira a a mo lwantšhago a a fediša, a bolaya le yena moetapele wa setšhaba sa kgwerano.

23 O tla ikwantšha le ditšhaba tše dingwe, gomme o tla tia a eya, le ge balatedi ba gagwe ba se nene.

24 O tla šwahlela selete se se humilego se sa itebetše, gomme a dira dilo tše le o tee wa borakgolokhukhu ba gagwe a se a kago a di dira. Ke moka a aroganyetša balatedi ba gagwe dithebola le dithoto. O tla loga maano a go hlasela dibo, fela go se gwa ya kae nako e tla be e mo šiile.

25 “O tla rapa madira a mantši a sa boife selo a yo hlasela kgoši ya Egepeta, mme yona e tla itwela ka madira a mantši a maatla. Eupša e ka se tšwelele, ka gobane e tla be e lakanwe.

26 O tla lahletšwa ke bao a ba tshephilego. Bahlabani ba bantši ba gagwe ba tla bolawa, le madira a gagwe a tla fedišwa.

27 Ka tšatši le lengwe magoši ao a mabedi a tla ja mmogo, fela maikemišetšo a bona e tla be e le a mabe, gomme ba tla botšana maaka. Ba ka se hwetše se ba se nyakago, ka gobane nako ya sona ye e beilwego ga sešo ya fihla.

28 Kgoši ya Siria e tla boela gae le tšohle tše e di hutšego, e ikemišeditše go fediša sedumedi sa setšhaba se se ineetšego go Modimo ka kgwerano. E tla dira se e se ratago, ya kgona e boela nageng ya yona.

29 “Ka nako ye e beilwego e tla šwahlela Egepeta gape, eupša bjale go ka se sa ba bjalo ka mola pele,

30 gobane Baroma ba tla tla ka maselawatle ba e lwantšha, mme e tla nolega moko. “Ke gona e tla boelago morago e galefile, gomme ya leka go fediša sedumedi sa setšhaba se se ineetšego go Modimo ka kgwerano. E tla latela keletšo ya bale ba tlogetšego sedumedi seo sa bona.

31 Bahlabani ba yona ba bangwe ba tla hlompholla Tempele le sebo. Ba tla thibela dihlabelo tša tšatši le lengwe le le lengwe, gomme ba hloma Bohlola bjo bo tlontlollago Tempele.

32 Ka leleme le boreledi o tla kgona go ikgweranya le bao ba furalelago kgwerano ya Modimo le setšhaba, eupša ba ba botegelago Modimo wa bona ba tla gana ba tiišitše.

33 Baetapele ba bohlale ba setšhaba ba tla ruta ba bangwe ba bantši bohlale. Eupša sebakanyana ba bangwe ba bona ba tla bolawa ka tšhoša, goba ba bolawa ka go tšhungwa, gomme ba bangwe ba tla išwa bothopša, bangwe ba hlakolwa.

34 E tla re ge batho ba bolawa, ba ba botegelago Modimo wa bona ba tla hwetša thušo ye e sego kaalo, gomme ba bantši ba tla ipata nabo ka bomenetša.

35 Ba bangwe ba baetapele bao ba bohlale ba tla bolawa, eupša ka baka la yona taba ye setšhaba se tla hlatswiwa, sa hlwekišwa, sa tlošwa tšhila. Taba yeo e tla tšwela pele go fihlela bofelo bo etla, yona nako ye e beilwego ke Modimo.

36 “Kgoši ya Siria e tla dira se e se ratago. E tla ikgantšha ya re e feta medimo ka moka, ya bolela tše di šiišago ka Modimo wa medimo. E tla atlega go fihlela ge Modimo a e otla. Modimo o tla dira se a ikemišeditšego sona.

37 Kgoši o tla hlokomologa medimo ya borakgolokhukhu ba gagwe, le modimo wo o ratwago ke basadi. Gabotsebotse o tla hlokomologa medimo yohle, ka gobane o tla be a gopola gore yena o e feta ka moka ga yona.

38 Bakeng sa medimo yeo o tla hlompha modimo wo o šireletšago dibo. O tla neela modimo wo o se wa kago wa khunamelwa ke borakgolokhukhu ba gagwe gauta, silibera, magakabje, le dimpho tše dingwe tše bohlokwa.

39 O tla šireletša dibo tše di tiilego kudu ka go thušwa ke batho ba ba khunamelago modimo o šele. Bao ba rego ke yena mmuši wa bona o tla ba godiša kudu, a ba bea balaodi ba batho ba bantši, a ba arolela naga, ya ba gona go ba putsa.

40 “Ge nako ya bofelo e fihla, kgoši ya Egepeta e tla hlasela kgoši ya Siria, eupša kgoši ya Siria e tla e kgeregela ka dikoloi tša ntwa, dipere le maselawatle a mantši. E tla šwahlela dinaga tše dintši bjalo ka lefula.

41 E tla ba ya šwahlela le naga ye e kgahlišago gomme ya bolaya batho ba diketekete, eupša Baedomo le Bamoaba le mašaletšana a Baamone bona ba tla phonyokga.

42 Mmušo wa gagwe o tla akaretša dinaga tše dintši, ešita le naga ya Egepeta e ka se phonyokge.

43 O tla laola mahumo a Egepeta a gauta le a silibera, le tše dingwe tša gona tše bohlokwa. Balibia le Baetopia le bona ba tla mo loba.

44 Ke mo a tlago tšhošwa ke mabarebare a go tšwa bohlabela le leboa, gomme a tšwa dira a gaketše, a bolaya batho ba bantši.

45 O tla ba a hloma mešaša ya gagwe ya bogoši mokgahlo ga lewatle le thaba ye botse ye kgethwa. Eupša o tla hwa a se na mothuši.”

12

1 “Mohlang woo morongwa yo mogolo, Mikaele, yo a šireletšago setšhaba sa geno, o tla tšwelela. E tla be e le nako ya masetlapelo a a se a kago a bonwa go tloga mola ditšhaba tša hlolegago. Mohla nako yeo e fihla batho ka moka ba setšhaba sa geno bao maina a bona a ngwadilwego ka pukung ya Modimo ba tla phološwa.

2 Ba bantši bao ba šetšego ba bolokilwe ba tla tsoga: ba bangwe ba tla tsogela go phela go ya go ile, bangwe ba tsogela go phela ba lewa ke dihlong ba bile ba nyatšega go ya go ile.

3 Baetapele bale ba bohlale ba tla taga bjalo ka leratadima. Gomme bao ba ilego ba ruta batho ba bantši go dira tše di lokilego ba tla taga bjalo ka dinaledi go ya go ile.”

4 “Bjale ge, wena Daniele, tše ke go boditšego tšona o se di botše motho; o tswalele puku yeo gomme o e kgomaretše ka motu go fihlela nako ya bofelo. Batho ba bantši ba tla be ba gerema ba katanela go kwešiša tše di diregago.”

5 Ke moka nna, Daniele, ka bona banna ba babedi ba eme kgauswi le noka, mongwe a le leribeng le, mongwe a le go lela.

6 Yo mongwe wa bona a botšiša morongwa wa go apara diaparo tša lešela a eme kua godingwanyana ka nokeng, a re: “Na go tla tšea nako ye kaakang pele ga ge ditiragalo tše di makatšago tše di fela?”

7 Morongwa yoo a emišetša matsogo leratadimeng, a ikana ka Mophelelaruri. Ka mo kwa a re: “Go tla tšea mengwaga ye meraro le seripa. Ge go hlomarwa ga setšhaba se sekgethwa go fela, dilo tše ka moka di tla be di šetše di diragetše.”

8 Ge a realo ke ile ka mo kwa, fela ka se mo kwešiše. Ka gona ka mmotšiša ka re: “Fela mong wa ka, taba tše di yo feletša kae?”

9 Yena a mphetola a re: “Daniele, itshepelele, ka gobane ditaba tše ke sephiri mme di swanetše go fihlwa go fihlela bofelong.

10 Batho ba bantši ba tla hlatswiwa, ba tlošwa tšhila, ba hlwekišwa. Ba babe ba ka se kwešiše taba tše, eupša ba tla dula e le ba babe; ke fela ba bohlale ba ba tlago kwešiša.

11 “Go tloga mohla go kgaotšwa dihlabelo tša tšatši le lengwe le le lengwe, e lego mohla go bewa Bohlola bjo bo tlontlollago Tempele godimo ga Tempele, go tla feta matšatši a sekete le makgolo a mabedi le masome a senyane.

12 Go lehlogonolo yo a tlago kgotlelela go fihlela go feta matšatši a sekete le makgolo a mararo le masome a mararo le metšo ye mehlano.

13 “Wena itshepelele; o tla re go ithobalela, bofelong bja lefase wa tsoga wa fiwa moputso wa gago.”