1 Ge Kgoši Ahaba wa Israele a hwile, naga ya Moaba e ile ya tsogela Israele maatla.
2 Kgoši Ahasia wa Israele o ile a wa ka lefasetere la phapoši ya ka godimo ya mošate kua Samaria, gomme a gobala o šoro. Ka gona a roma batseta gore ba yo botšiša Baale-Sebubu, modimo wa motse wa Bafilista wa Ekrone, ge eba o tla fola.
3 Eupša morongwa wa Morena a laela Eliya, moprofeta wa Tishbe, gore a ye a gahlanetše batseta ba Kgoši Ahasia, a re go bona: “Ke ka baka lang le yo botšiša Baale-Sebubu, modimo wa Ekrone? A ke ka gobane le gopola gore ga go Modimo mo Israele?
4 Botšang kgoši gore Morena o re: ‘O ka se tsoge malaong a o robetšego go ona; ruri o tla hwa!’ ” Eliya a dira bjalo ka ge Morena a laetše,
5 gomme batseta bale ba boela go kgoši. Kgoši a ba botšiša a re: “Le reng le goma?”
6 Bona ba mo fetola ba re: “Re gahlaneditšwe ke monna yo mongwe, gomme a re botša gore re gome re tle re go botše gore Morena o re go wena: ‘Ke ka baka lang o roma batseta gore ba yo botšiša Baale-Sebubu, modimo wa Ekrone? A ke ka baka la gore o gopola gore ga go Modimo mo Israele? O ka se tsoge malaong a o robetšego go ona; ruri o tla hwa!’ ”
7 Kgoši a ba botšiša a re: “Monna yoo e be e le motho wa mohuta mang?”
8 Bona ba mo fetola ba re: “O be a apere seaparo sa matlalo a diphoofolo, a se tlemile lethekeng ka lerala.” Kgoši a kgotsa a re: “Ke Eliya!”
9 Ke moo a romilego molaodi le bahlabani ba masome a a fetšago seatla gore ba yo tšea Eliya. Molaodi yoo a rotogela go yena moo a bego a dutše godimodimo ga thabana gomme a re go yena: “Monna wa Modimo, kgoši o re o theoge.”
10 Eliya a mo fetola a re: “Ge eba ke nna monna wa Modimo, a mollo o theoge legodimong mme o go tšhume le banna ba gago!” Gomme mollo wa theoga wa tšhuma molaodi yola le banna ba gagwe.
11 Kgoši a roma molaodi yo mongwe le banna ba gagwe ba masome a mahlano. Molaodi yoo a rotoga a fihla a re go Eliya: “Monna wa Modimo, kgoši o re o theoge ka pela!”
12 Eliya a mo fetola a re: “Ge eba ke nna monna wa Modimo, a mollo o theoge legodimong mme o go tšhume le banna ba gago!” Gomme mollo wa Modimo wa theoga wa tšhuma molaodi le banna ba gagwe.
13 Kgoši a roma molaodi yo mongwe le banna ba masome a mahlano gape. Molaodi yoo a namela thabana, a fihla a khunama pele ga Eliya, a mo kgopela a re: “Monna wa Modimo, hle, ntšhokele, o šokele le banna ba ba masome a mahlano, o se ke wa re bolaya!
14 Balaodi bale ba bangwe ba babedi le banna ba bona ba bolailwe ka mollo wo o tšwago legodimong; fela hle, nna nke o nkgaugele!”
15 Morongwa wa Morena a re go Eliya: “Theoga naye, o se ke wa mmoifa.” Ka gona Eliya a ya le molaodi yoo go kgoši
16 mme a re go yena: “Morena o re: ‘Ka gobane o romile batseta gore ba yo botšiša Baale-Sebubu, modimo wa Ekrone, mo nkego ga go Modimo mo Israele yo o ka mmotšišago, o ka se tsoge malaong a o robetšego go ona; ruri o tla hwa!’ ”
17 Ahasia o ile a hwa, bjalo ka ge Morena a be a boletše ka Eliya. O be a se na le morwa, ka gona Joramo, morwarragwe, a mo hlatlama bogošing ngwageng wa bobedi wa pušo ya Joramo, morwa wa Joshafate, kgoši ya Juda.
18 Tše dingwe tše Kgoši Ahasia a di dirilego di ngwadilwe mo go Ditaba tša magoši a Israele.
1 Nako e ile ya fihla ya gore Morena a rotošetše Eliya legodimong ka ledimo. Eliya le Elisha ba tloga Gilgale,
2 gomme tseleng Eliya a re go Elisha: “Hle, šala mo; Morena o ntaetše gore ke ye Bethele.” Eupša Elisha a mo fetola a re: “Ke ena ka Morena yo a phelago le ka wena gore nka se go tlogele.” Ka gona ba ya Bethele.
3 Sehlopha sa baprofeta se se bego se dula moo sa ya go Elisha sa mmotšiša sa re: “Afa o a tseba gore Morena o tlile go go amoga mong wa gago lehono?” Elisha a ba fetola a re: “Ee, ke a tseba, eupša homolelang taba yeo.”
4 Ke gona Eliya a itšego go Elisha: “Hle, šala mo; Morena o ntaetše gore ke ye Jeriko.” Eupša Elisha a mo fetola a re: “Ke ena ka Morena yo a phelago le ka wena gore nka se go tlogele.” Ka gona ba ya Jeriko.
5 Sehlopha sa baprofeta se se bego se dula moo sa ya go Elisha sa mmotšiša sa re: “Afa o a tseba gore Morena o tlile go go amoga mong wa gago lehono?” Elisha a ba fetola a re: “Ee, ke a tseba. Eupša homolelang taba yeo.”
6 Ke moo Eliya a itšego go Elisha: “Hle, šala mo; Morena o ntaetše gore ke ye nokeng ya Jordane.” Eupša Elisha a mo fetola a re: “Ke ena ka Morena yo a phelago le ka wena gore nka se go tlogele.” Ka gona ba tšwela pele,
7 gomme baprofeta ba masome a mahlano ba sehlopha sela ba mo šala morago go ya Jordane. Eliya le Elisha ba ema nokeng, gomme baprofeta bale ba ema kgojana le bona.
8 Ke moo Eliya a apotšego seaparo sa gagwe, a se phutha, mme a itia meetse ka sona; meetse a arogana, gomme yena le Elisha ba tshelela ka mošola ba sepela mo go omilego.
9 Moo Eliya a re go Elisha: “Mpotše gore ke go direle eng pele ga ge o amogwa nna.” Elisha a mo fetola a re: “Ake o mphe karolo ya maatla a gago gabedi.”
10 Eliya a mo fetola a re: “O kgopetše selo se sethata. Fela o tla se fiwa ge o ka mpona ge o amogwa nna; ge o ka se mpone, gona o ka se se fiwe.”
11 Ba be ba tšama ba bolela ge ka bjako koloi ya mollo ya ntwa ye e bego e gogwa ke dipere tša mollo e ba tsena gare, gomme Eliya a rotošetšwa legodimong ka ledimo.
12 Elisha a e bona mme a goeletša Eliya a re: “Tate! Tate! O be o šireletša Israele bjalo ka dikoloi tša ntwa le banamedi ba dipere!” Ya re ge Elisha a sa hlwe a bona Eliya, a gagola seaparo sa gagwe diripa tše pedi a nyamile.
13 Ka morago a topa seaparo sa Eliya se se welego, gomme a boela morago a ema lebopong la Jordane.
14 A itia meetse ka seaparo sela sa Eliya mme a re: “Morena, Modimo wa Eliya, o kae?” Ke moo a iteilego meetse gape gomme a arogana, yena a tshelela ka mošola.
15 Baprofeta bale ba masome a mahlano ba Jeriko ba mmona gomme ba re: “Maatla a Eliya a go Elisha!” Ba ya go mo gahlanetša, ba obama pele ga gagwe,
16 mme ba re: “Re bahlanka ba gago ba masome a mahlano mo, ka moka re banna ba ba tiilego. A re yeng re yo nyaka mong wa gago. Mohlomongwe moya wa Morena o mo tšere wa mo lahla thabeng ye nngwe goba ka moeding wo mongwenyana.” Elisha a ba fetola a re: “Aowa, le se ke la ya.”
17 Eupša ba fela ba phegeletše go fihlela ge a tenega mme a ba lesa ba eya. Banna bao ba masome a mahlano ba ya ba mo nyaka matšatši a mararo, eupša ba se mo hwetše.
18 Ke moo ba boetšego go Elisha yo a bego a šetše kua Jeriko, gomme yena a re go bona: “A ga se ka le botša gore le se ke la ya?”
19 Banna ba bangwe ba Jeriko ba ile ba ya go Elisha ba re: “Mong wa rena, bjalo ka ge o bona, motse wo wa rena o dutše gabotse, eupša meetse a gona ga se a loka, ka gona dibjalo tša mo di dira gore basadi ba gome tseleng, le diruiwa di folotše.”
20 Elisha a re: “Tšhelang letswai ka sebjaneng se sefsa, le se tlišeng go nna.” Ba se tliša go yena,
21 gomme a ya mothopong wa moo a tšhela letswai lela ka moo meetseng, a re: “Morena o re: ‘Ke alafa meetse a, mme a ka se hlwe a sa tliša dinkhu le dipholotšo.’ ”
22 Gomme meetse ao a alafega go tloga ka letšatši leo, bjalo ka ge Elisha a be a boletše.
23 Elisha a tloga Jeriko a leba Bethele, gomme tseleng bašemane ba bangwe ba tšwa motseng woo mme ba thoma go mo kwera ba re: “Rotogela mono, ralefatla tena! Rotogela mono!”
24 Elisha a retologa, a ba lebelela, gomme a ba rogaka ka leina la Morena. Ke moo dibere tše pedi tša ditshadi di tšwelego sethokgweng mme tša rathaganya ba masome a mane le ba babedi ba bona.
25 Elisha a fetela thabeng ya Karmele, gomme ka morago a boela Samaria.
1 Ngwageng wa lesome le metšo ye seswai wa pušo ya Kgoši Joshafate wa Juda, Joramo, morwa wa Ahaba, ya ba kgoši ya Israele, gomme a buša a le Samaria mengwaga ye lesome le ye mebedi.
2 A dira dibe pele ga Morena, eupša e be e se yo mobe bjalo ka tatagwe goba mmagwe; o ile a pšhatla kokwane ya leswika ye tatagwe a bego a e agetše go khunamela Baale.
3 Le ge go le bjalo, o ile a fela a ganeletše dibeng tša Kgoši Jerobeamo, morwa wa Nebate, yo a bego a diriša Baisraele dibe; a se ke a di tlogela.
4 Kgoši Mesha wa Moaba o be a ruile dinku, gomme ngwaga wo mongwe le wo mongwe a loba kgoši ya Israele ka dikwanyana tše dikete tše lekgolo le boya bja dikgapa tše dikete tše lekgolo.
5 Eupša ge Kgoši Ahaba wa Israele a hwile, Kgoši Mesha o ile a tsogela Israele maatla.
6 Gateetee Kgoši Joramo a tloga Samaria mme a rapa madira a gagwe ka moka.
7 A roma batseta go Kgoši Joshafate wa Juda gore ba re go yena: “Kgoši ya Moaba e ntsogetše maatla; a o ka se ye le nna ge ke yo lwa le yena?” Kgoši Joshafate a fetola a re: “Ke tla go thuša. Nna ke lokile ge wena o itokišitše, le bahlabani ba ka ba maoto le ba go namela dipere ba itokišitše.
8 Re tla tšea ka tsela efe ge re yo hlasela?” Joramo a mo fetola a re: “Re tla tšea ka tsela ye e putlago lešoka la Edomo.”
9 Ka gona Kgoši Joramo le kgoši ya Juda le ya Edomo ba wela tsela. Ge ba sepetše matšatši a a šupago, ba felelwa ke meetse a madira le a diruiwa tše ba bego ba di gapa.
10 Joramo a re: “Aowii! Morena o re kgobokanyeditše go tlo re gafela diatleng tša kgoši ya Moaba ka bararo ga rena!”
11 Kgoši Joshafate a botšiša a re: “A go na le moprofeta mo yo re ka tsebago keletšo ya Morena ka yena?” Molaodi yo mongwe wa madira a Kgoši Joramo a mo fetola a re: “Elisha, morwa wa Shafate, o gona mo. E be e le mothuši wa Eliya.”
12 Kgoši Joshafate a re: “Yoo yena o bolela fela se se tšwago go Morena.” Ka gona magoši ao a mararo a ya go Elisha.
13 Yena a re go kgoši ya Israele: “Ke ka baka lang ke swanetše go go thuša? Sepela o yo kgopela keletšo go baprofeta bao tatago le mmago ba bego ba eya go bona.” Joramo a mo fetola a re: “Aowa! Ke Morena yo a gafetšego rena dikgoši tše tharo diatleng tša kgoši ya Moaba.”
14 Elisha a mo fetola a re: “Ke ena ka Morena Ramaatlaohle yo a phelago gape ke mo hlankelago gore ke be nka se go thuše ka selo ge nkabe ke sa hlomphe yo o dirilego seboka naye, e lego Kgoši Joshafate wa Juda.
15 Bjale nnyakeleng moletši wa harepa.” Ya re ge moletši yoo a letša harepa ya gagwe, maatla a Morena a tlela Elisha
16 gomme yena a re: “Morena o re: ‘Epang mekero ka mo leopeng le le omilego le.
17 Le ge go se pula ye e nago goba moya wo o fokago, leope le le tla tlala meetse, gomme lena le dikgomo tša lena le diruiwa tša lena tša go rwala merwalo le tla ba le meetse a mantši a go nwa.’ ”
18 Elisha a tšwela pele a re: “Fela tšeo e tla be e sa le dinyane go Morena – o tla ba a gafela Bamoaba diatleng tša lena.
19 Le tla fenya metse ya bona ka moka ye mebotsebotse ye e ageleditšwego ka merako; le tla rema mehlare ya bona ka moka ya dienywa, la šiba methopo ya bona ka moka, la ba la senya mašemo a bona ka moka a a nonnego ka go a lahlela maswika.”
20 Mosong wa le le latelago, ka nako ya ge go neelwa kabelo ya bupi, gateetee meetse a ela a etšwa ka thoko ya Edomo, gomme a pipetša naga.
21 Ge Bamoaba ba ekwa gore magoši a mararo ao a tlile go ba hlasela, banna ka moka ba ba bego ba ka kgona go lwa, go tloga ka masogana go fihlela ka bakgalabje, ba ile ba bitšwa gomme ba išwa mollwaneng.
22 Ge ba tsoga mosong wo o latelago, letšatši le be le taga godimo ga meetse gomme le a dirile mo nkego ke a mahubedu bjalo ka madi.
23 Bamoaba ba goa ba re: “Ke madi! Dihlopha tšela tše tharo tša manaba ruri di lwele seng sa tšona gomme di bolayane! A re yeng re yo hula mešaša ya bona!”
24 Eupša ge ba fihla mešašeng Baisraele ba ba hlasela gomme ba ba rakediša. Ba tšama ba bolaya Bamoaba go fihlela ba tsena nageng ya Moaba,
25 mme ba phušola metse ya bona. Ge Baisraele ba feta tšhemo ye e nonnego yo mongwe le yo mongwe wa bona o be a lahlela leswika go yona go fihlela ge mašemo ka moka a tletše maswika; ba ile ba ba ba šiba methopo, ba rema le mehlare ya dienywa. Mafelelong gwa šala fela motse wa mošate wa Kire-Herese, gomme boraseragamabje ba o dikanetša ba o hlasela.
26 Ge kgoši ya Moaba a bona gore o a fenywa, a tšea banna ba ba lwago ka ditšhoša ba makgolo a a šupago a leka go šwahla manaba gore a tšhabele go kgoši ya Siria, eupša a šitwa.
27 Ka gona a tšea morwa wa gagwe yo mogolo, yo a bego a tlile go mo hlatlama bogošing, a mmolaya mme a direla modimo wa Moaba sehlabelo ka yena. Baisraele ba selekega kudu mme ba katoga motse, ba boela nageng ya gabobona.
1 Mohlologadi wa monna yo mongwe yo e bego e le wa sehlopha sa baprofeta o kile a ya go Elisha a re: “Mong wa ka, monna wa ka o hlokafetše! Bjale ka ge o tseba, e be e le motho yo a boifago Modimo, eupša bjale motho yo monna wa ka a bego a lle molato go yena o tlile go tšea barwa ba ka ka babedi gore e be makgoba go lefa molato wola.”
2 Moprofeta a mmotšiša a re: “Ke go direle eng? Mpotše gore ke eng se o nago naso kua gae.” Mosadi a mo fetola a re: “Ke tloga ke se na selo, ntle le moetana wa makhura a mohlware.”
3 Elisha a re go yena: “Sepela go baagišani ba gago o adime meeta ye mentši ye e se nago selo ye o ka e hwetšago.
4 Ke moka o tsene ka ngwakong le barwa ba gago, o tswalele lemati, gomme o tšhele makhura ka moo meeteng. O bee wo mongwe le wo mongwe ka thoko ge o seno tlala.”
5 Ka gona mosadi a tsena ka ntlong ya gagwe le barwa ba gagwe, a tswalela lemati, a tšea moetana wola wa makhura a mohlware, gomme a tšhela makhura ka meeteng mola barwa ba gagwe ba e tliša go yena.
6 Ge meeta ka moka e tletše, mmagobona a ba botšiša ge eba go sa na le ye mengwe gape. Yo mongwe wa barwa ba gagwe a mo fetola a re: “Woo e be e le wa mafelelo.” Gomme makhura a se hlwe a etšwa ka moetaneng.
7 Mosadi a boela go moprofeta Elisha mme Elisha a re go yena: “Rekiša makhura ao a mohlware gomme o lefe melato ya gago ka moka, mme o tla šalelwa ke tšhelete ye e lekanego ye wena le barwa ba gago le kago phela ka yona.”
8 Ka letšatši le lengwe Elisha a ya Shuneme, moo go bego go dula mosadi wa go hlomphega. Mosadi yoo a kgopela Elisha gore a tle a je nabo, gomme go tloga tšatši leo nako ye nngwe le ye nngwe ge a tlile Shuneme o be a eja ngwakong wa mosadi yoo.
9 Mosadi a re go monna wa gagwe: “Ke na le nnete ya gore monna yo a tlago mo gantši ke monna yo mokgethwa wa Modimo.
10 A re age phapoši ye nnyane tlhakeng ya ntlo, re tsenye malao le tafola le setulo le lebone ka go yona, gomme a ka dula ka gona nako ye nngwe le ye nngwe ge a re etetše.”
11 Ka letšatši le lengwe Elisha a ya Shuneme gape gomme a namelela ka phapošing ya gagwe go yo khutša.
12 A botša mohlanka wa gagwe, Gehasi, gore a yo bitša mosadi yola. Ge mosadi a fihla mo Elisha a bego a kgona go mmona,
13 Elisha a re go Gehasi: “Mmotšiše gore ke mo direle eng go mo leboga ka ge a itapišitše a re fa tše re di hlokago. Mohlomongwe a ka nyaka gore ke mo yele go kgoši goba go molaodi wa madira ke mmolelele tabanyana ye nngwe.” Mosadi a mo fetola a re: “Ke thobile kgobe ka mootlwa mo bathong ba gešo.”
14 Elisha a botšiša Gehasi a re: “Ke mo direle eng bjale?” Gehasi a mo fetola a re: “Ke selo se tee fela – ga a ne morwa, gomme monna wa gagwe ke motho yo a tšofetšego.”
15 Elisha a re: “Mmotše a batamele mo.” Mosadi a batamela a ema mojako,
16 mme Elisha a re go yena: “Išago ka nako tše o tla be o na le morwa.” Mosadi a goa a re: “Eyaeye! Hle, mong wa ka, o se ke wa mphora – o monna wa Modimo!”
17 Eupša mosadi yoo a ima, gomme a tla a belega morwa ka yona nako yela Elisha a bego a e boletše.
18 Ya re ge mošemane yoo a hlalefile, tšatši le lengwe a ya go tatagwe yo a bego a le mašemong le babuni.
19 Ka bjako mošemane a re: “Hlogo! Ke opša ke hlogo!” Tatagwe a re go yo mongwe wa bahlanka: “Kuka mošemane o mo iše go mmagwe.”
20 Mohlanka a kuka mošemane a mmoetša go mmagwe, yo a ilego mo fara go fihlela mosegare wo mogolo, mme ka nako yeo mošemane a hwa.
21 Mmagwe a mo kuka a mo rotošetša ka phapošing ya Elisha, a mmea malaong, a tswalela lemati mme a tloga.
22 Ke moo a biditšego monna wa gagwe mme a re go yena: “Romela mohlanka mo, a tle le pokolo ya tshadi. Ke nyaka go ya go moprofeta Elisha. Ke tla boa ka pela.”
23 Monna wa gagwe a mmotšiša a re: “Ke ka baka lang o nyaka go ya lehono? Ga se Sabatha goba Monyanya wa Lebalana.” Mosadi a mo fetola a re: “Se tshwenyege.”
24 Ke moka a saletša pokolo yela gomme a laela mohlanka a re: “Kitimiša pokolo o itlhaganele mme o se ke wa nkemiša, ge e se ge ke go botša gore o nkemiše.”
25 Ka gona a wela tsela a leba thabeng ya Karmele, moo Elisha a bego a le gona. Elisha a mmona a etla a sa le kgole, gomme a re go mohlanka wa gagwe, Gehasi: “Bona, mosadi yola wa Shuneme šole!
26 Mo hlaganele mme o mmotšiše ge eba o sa iketlile, yena le monna wa gagwe le morwa wa gagwe.” Mosadi a botša Gehasi gore tšohle di sa sepela gabotse,
27 eupša ge a fihla go Elisha a obama pele ga gagwe a mo swara ka dinao. Gehasi o be a šetše a nyako mo kgoromeletša thoko ge Elisha a re: “Mo tlogele. A ga o bone gore o nyamile kudu? Gomme Morena ga se a mpotša selo ka taba yeo.”
28 Mosadi a re go yena: “Mong wa ka, a nkile ka go kgopela morwa? A ga se ka go botša gore o se ke wa mphora?”
29 Elisha a re go Gehasi: “Itlhaganele! Tšea lepara la ka o sepele. Ge o ka gahlana le motho o se ke wa ema wa mo dumediša, gomme ge a ka go dumediša o se ke wa ema wa mo fetola. Ge o fihla ngwakong wa mosadi o rapalatše lepara la ka godimo ga mošemane.”
30 Mosadi a re go Elisha: “Ke ena ka Morena yo a phelago le ka wena gore ke tla goma ge fela wena o na le nna!” Ka gona bobedi bja bona ba thoma leeto la go boela morago.
31 Gehasi a ba eta pele gomme a fihla a rapalatša lepara la Elisha godimo ga ngwana, eupša gwa se ke gwa ba lentšu goba se sengwenyana se se laetšago gore o a phela. Ka gona Gehasi a boela morago go yo gahlanetša Elisha mme a re: “Mošemane ga se a tsoga.”
32 Ge Elisha a fihla a tsena ka phapošing yeo a nnoši, gomme a bona mošemane a rapaletše malaong a hwile.
33 A tswalela lemati gomme a rapela Morena.
34 Ke moka a patlama godimo ga mošemane, a bea molomo wa gagwe godimo ga molomo wa mošemane, le mahlo godimo ga a mošemane, le diatla godimo ga tša mošemane. Ge a sa patlame ka mokgwa woo moo godimo ga mošemanyana, mmele wa mošemanyana wa thoma go ruthela.
35 Elisha a emelela, a sepelasepela ka phapošing, gomme ka morago a boela a patlama godimo ga gagwe. Mošemane a ithimola gašupa gomme a ponyologa.
36 Elisha a bitša Gehasi a mmotša gore a bitše mmagomošemane. Ge mmagwe a tsena ka gare, Elisha a re go yena: “Tšea morwa wa gago šoo.”
37 Mosadi a obama a itahlela fase maotong a Elisha, mme a tšea morwa wa gagwe a tloga.
38 Go kile gwa re go wele tlala nageng ka moka Elisha a boela Gilgale. Ya re ge a ruta sehlopha sa baprofeta, a botša mohlanka wa gagwe gore a hlatlege pitša ye kgolo a ba apeele dijo.
39 Yo mongwe wa baprofeta a ya nageng go yo nyaka semela se sengwenyana sa go tšhelwa ka moo dijong. Eupša a hwetša thaka ya naga mme a kgola maraka a yona, a a tlatša seaparo sa gagwe. A boa nao mme a a kgabelela ka mola dijong a sa tsebe gore ke dilo mang.
40 Dijo tšela tša solelwa banna bale, eupša ya re ge ba seno thoma go di ja, ba goa ba re go Elisha: “Di tšhetšwe mpholo!” gomme ba se ke ba di ja.
41 Elisha a kgopela bupi, a bo tšhela ka mola pitšeng, mme a re: “Ba soleleng dijo gape.” Gomme ba kwa di se na le molato.
42 Ka letšatši le lengwe gwa tla monna yo mongwe a etšwa Baale-Shalisha, a tlišetša Elisha dinkgwa tše masome a mabedi tše di dirilwego ka garase ya mathomo ya go bunwa wona ngwaga woo, le diako tša mabele tše di bego di sa tšwa go thenwa. Elisha a botša mohlanka wa gagwe gore dijo tšeo a di fe sehlopha sela sa baprofeta,
43 eupša yena a mo fetola a re: “Dijo tše ga tša lekana banna ba ba lekgolo!” Elisha a re: “Ba fe tšona ba je, ka gobane Morena o re ba tla ja ba ba ba di šadiša.”
44 Ka gona mohlanka a ba fa dijo tšela, gomme bjalo ka ge Morena a boletše, ka moka ba ja mme gwa ba gwa šala tše dingwe.
1 Naamane, molaodi wa madira a Siria, o be a hlomphega mme a godišwa ke kgoši ya Siria, ka gobane ka yena Morena o be a dirile gore madira a Siria a fenye. E be e le mohlabani yo mogolo, eupša a swerwe ke bolwetši bja letlalo bja go mo tšhilafatša.
2 Mehleng yeo Basiria ba be ba fela ba eya go hlasela Baisraele ka dihlophana, gomme ya re ka nako ye nngwe ba thopa mosetsana yo monnyane wa Moisraele, yoo a ilego a hlankela mosadi wa Naamane.
3 Ka letšatši le lengwe a re go monggadi wa gagwe: “Nke nkabe mong wa ka a eya go moprofeta yo a dulago Samaria! Yena o be a tla mo fodiša bolwetši bja gagwe.”
4 Ge Naamane a ekwa taba yeo, a ya go kgoši a mmotša se mosetsana yoo a se boletšego.
5 Kgoši a re: “Yaa go kgoši ya Israele mme o mo fe lengwalo le.” Ka gona Naamane a tloga, a swere dipapetlana tša silibera tša boima bja dikilokramo tše makgolo a mararo, le dipapetlana tše dikete tše di selelago tša gauta, le diaparo tše lesome tša botšhepi.
6 Lengwalo le Naamane a bego a le swere le be le re: “Ka lengwalo le ke go tsebiša mohlankedi wa ka, Naamane. Ke mo rometše go wena gore o mo fodiše bolwetši bja gagwe.”
7 Ge kgoši ya Israele a seno bala lengwalo leo, a gagola diaparo tša gagwe a re: “Kgoši ya Siria o reng a re ke fodiše monna yo? A ke nna Modimo, yena a nago le maatla a go bolaya goba a go phediša? Go molaleng gore o nyaka go lwa le nna!”
8 Ge moprofeta Elisha a ekwa se se diregilego, a roma motho gore a re go kgoši: “Ke ka baka lang o tshwenyegile? Nke o romele monna yoo go nna gore a tle a tsebe gore go na le moprofeta mo Israele!”
9 Ka gona Naamane a ya le dipere tša gagwe le koloi ya gagwe ya ntwa, a fihla a ema mojakong wa ngwako wa Elisha.
10 Elisha a roma motseta ka ntle gore a mmotše a yo hlapa mmele gašupa nokeng ya Jordane, gomme o tla fola a hlweka.
11 Eupša Naamane a tloga a fufuletšwe, a re: “Ke be ke re o tla tšwa, a ema mme a rapela Morena Modimo wa gagwe, a emiša letsogo la gagwe ka godimo ga mo go lego bolwetši mme a mphodiša!
12 Ntle le fao, na noka ya Abana le ya Parpare kua Damaskose ga di phale dinoka ka moka tša Israele? Nkabe ke hlapile go tšona mme ka fola!”
13 Bahlanka ba gagwe ba mmatamela ba re: “Morena, ge moprofeta a ka be a go boditše gore o dire selo se sethata, o ka be o se dirile. Bjale ke ka baka lang o sa no hlapa, bjalo ka ge a boletše, gomme wa fola?”
14 Ka gona Naamane a theogela Jordane, a korobela ka meetseng gašupa, ka moo Elisha a laetšego ka gona. Nama ya gagwe ya boela ya hlweka ya swana le ya ngwana yo monnyane.
15 A gomela go Elisha le bafelegetši ba gagwe ka moka a re: “Bjale ke a tseba gore ga go modimo wo mongwe lefaseng ka moka ntle le Modimo wa Israele; ka gona hle, anke o amogele mpho ya ka, nna, mohlanka wa gago.”
16 Elisha a mo fetola a re: “Ke ena ka Morena yo a phelago, yo ke mo hlankelago, gore nka se amogele mpho yeo.” Naamane a phegelela gore a e amogele, eupša Elisha a fela a gana.
17 Ka gona Naamane a re: “Ge o sa amogele mpho ya ka, gona a ke tšee mobu wo o ka rwalwago ke dimeila tše pedi ke o iše gae, ka gobane go tloga bjale nka se direle modimo wo mongwe dihlabelo tša go tšhungwa ka moka goba dihlabelo tše dingwe ntle le Morena.
18 Ka gona Morena a ntebalele ge ke felegetša kgoši ya ka tempeleng ya Rimone ke khunamela modimo yoo. Nke Morena a ka ntebalela!”
19 Elisha a re: “O sepele gabotse!” Gomme Naamane a tloga. O be a sa tšwa go tloga
20 ge Gehasi, mohlanka wa Elisha, a bolela ka pelong a re: “Mong wa ka o lesitše Naamane a sepela yena a se a amogela selo sa tše Mosiria yola a bego a di tlišitše. Ke ena ka Morena yo a phelago gore ke tla mo kitimela ka yo tšea se sengwenyana go yena.”
21 Ka gona a šala Naamane morago. Ge Naamane a bona monna a mo kganyelela, a fologa koloi ya gagwe ka pela gore a yo mo gahlanetša, mme a mmotšiša a re: “A go na le molato?”
22 Gehasi a mo fetola a re: “Aowaa. Fela mong wa ka o nthomile gore ke tle ke go botše gore gonabjale go fihlile ba babedi ba sehlopha sa baprofeta ba kua nageng ya dithaba ya Efraime, gomme o nyaka gore o ba fe dipapetlana tša silibera tša boima bja dikilokramo tše masome a mararo, le diaparo tše pedi tša botšhepi.”
23 Naamane a mo fetola a re: “Hle, tšea dipapetlana tša silibera tša boima bja dikilokramo tše masome a a selelago.” Naamane a phegelela gore a di amogele, a nokela silibera ka mekotleng ye mebedi, a tlema mekotla yeo, a e neela ba babedi ba bahlanka ba gagwe gotee le diaparo tše pedi tša botšhepi, mme a re ba ete Gehasi pele.
24 Ge ba fihla mmotong Gehasi a tšea mekotla yela ye mebedi a e iša ka ngwakong wa Elisha. Ka morago a tšwa a yo botša bahlanka bale ba Naamane gore ba boele morago.
25 A boela go Elisha ka ngwakong gomme Elisha a mmotšiša a re: “A o tšwa kae, Gehasi?” Gehasi a mo fetola a re: “Aowi, nna, mohlanka wa gago, ga ke tšwe felo.”
26 Eupša Elisha a re: “A ke be ke se gona moo ka monagano ge monna yola a fologa koloi ya gagwe, a retologa a go gahlanetša? Na se ke sona sebaka sa go amogela tšhelete le diaparo, dirapa tša mehlware le tša merara, dihuswane le dikgomo, goba bahlanka?
27 Bjale bolwetši bja Naamane bo tla go swara, gomme wena le ditlogolo tša gago le tla ba nabjo go ya go ile!” Ge Gehasi a tloga o be a na le bolwetši bjoo – letlalo la gagwe e le le lešweu bjalo ka lehlwa.
1 Ka letšatši le lengwe sehlopha sa baprofeta se Elisha a bego a se okametše se ile sa tla go yena sa re: “Felo fa re dulago gona ke mo gonnyane kudu!
2 Re dumelele gore re ye Jordane, yo mongwe le yo mongwe wa rena a reme kota, re age felo mo re ka dulago gona.” Elisha a ba fetola a re: “Go lokile.”
3 Yo mongwe wa bona a mo kgopela gore a ye le bona; a dumela,
4 gomme ba tloga mmogo. Ge ba fihla Jordane ba thoma go rema dikota.
5 Ya re ge yo mongwe wa bona a rema mohlare, selepe sa gagwe sa tshwamoga sa wela ka meetseng. A llela Elisha a re: “Joo, mong wa ka! Ke selepe sa go adingwa!”
6 Elisha a mmotšiša a re: “Na se wetše kae?” Monna yoo a mo laetša felo fao, gomme Elisha a rema phata, a e lahlela ka moo meetseng mme a dira gore selepe se phaphamale.
7 Elisha a re: “Se ntšhe.” Monna yoo a obelela ka letsogo a se tšea.
8 Kgoši ya Siria e be e elwa le Baisraele. Ya boledišana le balaodi ba madira a yona gomme ya kgetha lefelo le e tlago hloma mešaša go lona.
9 Elisha a roma motho go kgoši ya Israele gore a e sebele gore e se ke ya feta felo fao, ka gobane Basiria ba be ba theogela gona.
10 Ka gona kgoši ya Israele ya sebela batho ba ba dulago moo, gomme ba dula ba phafogile. Elisha o ile a sebela kgoši makga a mmalwa.
11 Kgoši ya Siria ya befelwa kudu ka taba yeo; a bitša balaodi bale a ba botšiša a re: “Ke mang wa lena yo a emago le kgoši ya Israele?”
12 Yo mongwe wa bona a mo fetola a re: “Ga a gona, kgoši, mong wa ka! Ke moprofeta Elisha yo a lego Israele yo a botšago kgoši ya Baisraele se o se bolelago le ka phapošing ya gago ya go robala.”
13 Kgoši a re: “Sepelang le yo nyakišiša gore o kae, gomme ke tla romela banna go yo mo thopa.” Ya re ge a botšwa gore Elisha o Dotane,
14 a romela madira a mantši fao ka dipere le makoloi a ntwa. Ba fihla motseng bošego mme ba o dikanetša.
15 Mosong wa le le latelago e sa le bošego mohlanka wa Elisha a tsoga, a tšwa ka ngwakong, gomme a bona madira a Basiria ka dipere le makoloi a bona a ntwa a dikaneditše motse. A boela go Elisha mme a kgotsa a re: “Joo, mong wa ka! A re ka dira eng?”
16 Elisha a mo fetola a re: “O se ke wa boifa. Re na le batho ba bantši ba ba emego le rena go feta ba ba emego le bona.”
17 Ke moo a rapetšego a re: “Hle, Morena, mo ponyolle mahlo mme a bone!” Morena a kwa thapelo ya gagwe, gomme mohlanka wa Elisha a bona thaba e tletše dipere le makoloi a ntwa a mollo go dikologa Elisha.
18 Ge Basiria ba hlasela, Elisha a rapela a re: “Hle, Morena, foufatša banna ba!” Morena a kwa thapelo ya gagwe gomme a ba foufatša.
19 Ke gona Elisha a itšego go bona: “Le tšere ka tsela ye e sego yona; wo ga se motse wo le o nyakago. Ntšhaleng morago mme ke tla le iša go monna yo le mo nyakago.” Gomme a ba iša Samaria.
20 Ge ba seno tsena motseng Elisha a rapela a re: “Ba bule mahlo, Morena, mme ba bone.” Morena a ba bula mahlo, a dira gore ba boele ba bone, gomme ba ikhwetša ba le ka gare ga motse wa Samaria.
21 Ya re ge kgoši ya Israele e bona Basiria, ya botšiša Elisha ya re: “Na ke ba bolaye, tate? Ke ba bolaye?”
22 Elisha a mo fetola a re: “Aowaa! Le bahlabani ba o ba thopilego ntweng ga o ba bolaye. Ba fe sa go ja le sa go nwa, mme o ba lese ba boele go kgoši ya bona.”
23 Ka gona kgoši ya Israele ya ba fa dijo tše ntši, gomme ge ba lle, ba nwele, a re ba gomele go kgoši ya bona. Go tloga tšatši leo Basiria ba se hlwe ba hlasela naga ya Israele.
24 Ka morago ga lebaka Kgoši Benhadade wa Siria a rapa madira a gagwe ka moka go yo lwa le Israele, gomme a dikanetša motse wa Samaria.
25 Ka baka la go dikanetšwa moo dijo tša hlokega kudu ka motseng moo e lego gore hlogo ya pokolo e be e rekwa ka dipapetlana tša silibera tše masome a seswai, mme dikramo tše makgolo a mabedi tša morole wa maeba di rekwa ka dipapetlana tše di fetšago seatla tša silibera.
26 Kgoši ya Israele e be e sepela godimo ga morako wa motse ge mosadi a goeletša a re: “Nthuše, kgoši, mong wa ka!”
27 Kgoši ya mo fetola ya re: “Ge Morena a sa go thuše, a nna nka go thuša ka eng? A ke na le mabele goba beine?
28 Molato ke eng?” Mosadi a mo fetola a re: “Ka letšatši le lengwe mosadi yo o ile a re re je ngwana wa ka, mme re tle re je wa gagwe ka letšatši le le latelago.
29 Ka gona ra apea morwa wa ka ra mo ja. Ka le le latelago ka mmotša gore a tliše morwa wa gagwe re mo je, eupša o be a mo utile!”
30 Ya re ge kgoši a ekwa taba yeo, a gagola diaparo tša gagwe, a fela a sepela godimo ga morako, gomme batho ba kgona go bona gore o apere masaka ka gare.
31 A goa a re: “A Modimo a mpolaye thoo ge Elisha, morwa wa Shafate, a ka se ripše molala lehono!”
32 A napa a roma motseta go Elisha. Elisha o be a le gae a na le bagolo ba bangwe ba ba bego ba mo etetše. Pele ga ge motseta wa kgoši a fihla, Elisha a re go bagolo bao: “Mmolai yola o romela motho yo mongwe gore a tle a mpolaye! Bjale, ge a fihla mo, le tswaleleng lemati mme le se ke la mo lesa a tsena. Kgoši ka boyena o mo šetše morago.”
33 O be a se a tšwa a fetša go bolela ge kgoši a fihla mme a re: “Ke Morena yo a re tlišeditšego bothatha bjo! Ke ka baka lang ke swanetše go fela ke mo letetše gore a dire se sengwe?”
1 Elisha a mo fetola a re: “Theetša se Morena a se bolelago! Ka nako ye bosasa o tla kgona go reka bupi bja dikilokramo tše tharo goba mabele a dikilokramo tše di selelago ka papetlana e tee ya silibera mo Samaria.”
2 Molaolamadira yo e bego e le mošikalekgoši a re go Elisha: “Seo se ka se direge, ke ra le ge Morena a be a ka bula magodimo a neša pula gonabjale!” Elisha a mo fetola a re: “O tla bona taba yeo ka a gago mahlo, eupša o ka se je le lerathana la dijo tšeo.”
3 Go be go na le banna ba bane ka ntle ga kgoro ya Samaria ba ba bego ba swerwe ke bolwetši bja letlalo bja go ba tšhilafatša. Bona ba botšana ba re: “Ke ka baka lang re dutše mo go fihlela re tlile go hwa?
4 Ga go thuše selo go tsena motseng ka gobane ka moo re ya go hwa ka tlala; eupša ge re ka dula mo, le gona re tla hwa. Ka gona a re yeng mešašeng ya Basiria; ge eba ba ka re lesa re phela, re tla phela; ge eba ba ka re bolaya, re tla ikhwela.”
5 Ka fao ya re ka maswiswana ba ya mešašeng ya Basiria, eupša ge ba fihla mathomong a mešaša ba hwetša go se motho.
6 Morena o be a dirile gore Basiria ba kwe modumo wo nkego ke wa madira a mantšintši a ba batamela ka dipere le ka makoloi a ntwa, gomme Basiria ba gopola gore kgoši ya Israele e thwetše kgoši ya Bahete le kgoši ya Baegepeta le madira a tšona gore ba tle ba ba hlasele.
7 Ka gona Basiria ba be ba tšhabile ge leswiswi le thoma go swara, gore ba se ke ba tla ba bolawa, ba tlogetše mešaša ya bona, dipere le dipokolo. Ba tlogetše mešaša e le bjalo.
8 Ge banna bale ba bane ba fihla mathomong a mešaša, ba ile ba tsena ka mošašeng wo mongwe, ba ja, ba nwa se se bego se le fao, ba tšea silibera le gauta le diaparo tše ba di hweditšego gomme ba tloga ba ya ba di uta; ka morago ba boa, ba tsena ka go wo mongwe mošaša ba tšea dilo, le tšona ba di uta.
9 Fela ba botšana ba re: “Se re se dirago ga sa loka! Re na le taba tše botse eupša re ikhomoletše! Ge re ka leta go fihlela ge letšatši le hlaba, ruri re tla otlwa. A re yeng gonabjale re yo bega taba tše mošate!”
10 Ka gona ba tloga mešašeng ya Basiria ba boela Samaria, gomme ba goeletša baleti ba kgoro ba re: “Re tšwa mešašeng ya Basiria gomme ga se ra bona monna goba ra kwa motho a bolela; dipere le dipokolo di be di sa tlemilwe, le mešaša e be e sa no ba ka mokgwa wo Basiria ba e tlogetšego ka gona.”
11 Baleti ba goa ba bega taba yeo, gomme ya ba ya fihlišwa mošate.
12 E be e le bošego, eupša kgoši a tsoga malaong gomme a re go bahlankedi ba gagwe: “Ke le botša se Basiria ba se naganago. Ba tseba tlala ye e lego mo, ka gona ba tlogetše mešaša ya bona gore ba yo utama kua nageng. Ba gopola gore ge re tšwile motseng re ile go nyaka dijo, ba tla re swara ba se re bolaye, mme ba tsena motseng.”
13 Yo mongwe wa bahlankedi ba gagwe a re: “A re romeng banna ka dipere tše tlhano go tše di sa šetšego mo motseng gore ba yo bona se se diregilego. Ge ba ka bolawa go tla no swana le lešaba le le šetšego le ikhwetše.”
14 Ba kgetha banna bao, gomme kgoši a ba roma ka dikoloi tše pedi tša ntwa, a ba laela gore ba ye ba bone se se hlagetšego madira a Basiria.
15 Banna bao ba sepela go ba go yo fihla Jordane, gomme ba hwetša tsela ka moka e tletše diaparo le ditlabakelo tše Basiria ba di lahlilego ge ba tšhaba ba gakanegile. Ka morago ba boa ba begela kgoši.
16 Batho ba Samaria ba kgeregela ntle mme ba hula mešaša ya Basiria. Gomme bupi bja dikilokramo tše tharo goba mabele a dikilokramo tše di selelago a rekwa ka papetlana e tee ya silibera, ka moo Morena a boletšego ka gona.
17 Kgoši ya Israele e be e beile molaolamadira yo e bego e le mošikalekgoši molaodi wa kgoro ya motse. Monna yoo a gatakwa ke batho moo mme a hwa, bjalo ka ge Elisha a be a boletše mola kgoši a tlile go yena.
18 Elisha o be a boditše kgoši a re: “Bosasa ka tšona nako tše bupi bja dikilokramo tše tharo goba mabele a dikilokramo tše di selelago a tla rekwa ka papetlana e tee ya silibera.”
19 Molaodi yo o be a mo fetotše ka go re: “Seo se ka se direge, ke ra le ge Morena a be a ka bula magodimo a neša pula gonabjale!” Gomme Elisha o be a mo fetotše ka go re: “O tla iponela ka bowena, eupša o ka se je le lerathana la dijo tšeo.”
20 Seo ke sona se ilego sa mo hlagela – o ile a gatakwa ke batho kgorong ya motse mme a hwela moo.
1 Bjale Elisha o be a boditše mosadi yola a bego a dula Shuneme, yo a ilego a tsoša morwa wa gagwe a hwile, gore Morena o romela tlala ye e tlago tšea mengwaga ye e šupago nageng, le gore a tloge le lapa la gagwe a diilele mo a ka hwetšago madulo.
2 Mosadi yoo o be a dirile ka moo a laetšwego ka gona, a tlogile le lapa la gagwe go yo diilela Filistia mengwaga ye e šupago.
3 Ya re ge mengwaga yeo e fetile, a boela Israele gomme a ya go kgoši go yo kgopela gore ngwako wa gagwe le tšhemo ya gagwe di boetšwe go yena.
4 A hwetša kgoši a bolela le Gehasi, mohlanka wa Elisha; kgoši o be a nyaka go tseba ka ga mehlolo ya Elisha.
5 Mola Gehasi a sa botša kgoši ka moo Elisha a kilego a tsoša motho a hwile, mosadi yola a llela kgoši ka ga ngwako wa gagwe le tšhemo ya gagwe. Ke moo Gehasi a itšego go kgoši: “Mosadi yoo šo, le morwa yoo wa gagwe a tsošitšwego a hwile šo, kgoši, mong wa ka!”
6 Ke moka kgoši a botšiša mosadi yoo ditaba tšeo gomme yena a tiišetša se Gehasi a se boletšego. Ka gona kgoši a bitša mohlankedi yo mongwe a mmotša gore a boetše go mosadi tšohle tše e bego e le tša gagwe, gotee le puno ya tšhemo ya gagwe ya mengwageng ye e šupago ge a be a se gona.
7 Elisha o ile a ya Damaskose ka nako ye Kgoši Benhadade wa Siria a babja. Ge kgoši a botšwa gore Elisha o moo,
8 a re go Hasaele, yo mongwe wa bahlankedi ba gagwe: “Iša mpho go moprofeta gomme o mo kgopele gore a botšiše Morena ge eba ke tla fola goba nka se fole.”
9 Ka gona Hasaele a rwala dilo tše kaonekaone tša mehutahuta tša Damaskose ka dikamela tše masome a mane, gomme a ya go Elisha. Ge Hasaele a fihla go yena, a re: “Mohlanka wa gago, Kgoši Benhadade wa Siria, o nthomile gore ke tle ke go botšiše ge eba o tla fola goba a ka se fole.”
10 Elisha a mo fetola a re: “Morena o nkutolletše gore ruri o tla hwa, fela sepela go yena mme o mmotše gore o tla fola.”
11 Ke moo Elisha a ilego a selekega a mo tseparela ka mahlo go fihlela Hasaele a sa hlwe a kgona go iketla. Ke moka Elisha a thoma go rothiša megokgo.
12 Hasaele a mmotšiša a re: “O llelang, mong wa ka?” Elisha a mo fetola a re: “Ke lla ka gobane ke tseba dilo tše šorošoro tše o tlago di dira setšhaba sa Israele. O tla tšhuma dibo tša bona, wa bolaya masogana a bona, wa pšhatlaganya bana ba bona, gomme wa phula baimana ba bona dimpa.”
13 Hasaele a mmotšiša a re: “A nka ba le maatla a makaalo bjang? Ga ke selo – ke mpša fela!” Elisha a mo fetola a re: “Morena o nkutolletše gore wena o tlile go ba kgoši ya Siria.”
14 Hasaele a boela go Benhadade yo a ilego a mmotšiša a re: “A Elisha o go boditše eng?” Hasaele a mo fetola a re: “O mpoditše gore ruri o tla fola.”
15 Eupša ka letšatši le le latelago Hasaele a tšea lepai, a le ina ka meetseng, a le gatelela sefahlegong sa kgoši, mme kgoši a hwa. Gomme Hasaele a hlatlama Benhadade bogošing bja Siria.
16 Ngwageng wa bohlano wa ge Joramo, morwa wa Ahaba, e le kgoši ya Israele, Joramo, morwa wa Joshafate, ya ba kgoši ya Juda
17 a na le mengwaga ye masome a mararo a metšo ye mebedi, gomme a buša mengwaga ye seswai a le Jerusalema.
18 Ka gobane mosadi wa gagwe e be e le morwedi wa Ahaba, o ile a tšea ka tsela ye mpe ya magoši a Israele go no swana le ba lapa la Ahaba, a dira dibe pele ga Morena,
19 eupša Morena a se nyake go feleletša batho ba Juda, ka gobane o be a tshephišitše Dafida, mohlanka wa gagwe, gore ditlogolo tša gagwe di tla buša ka mehla.
20 Mehleng ya ge go buša Joramo, Edomo e ile ya tsogela Juda maatla mme ya ipeela kgoši ya yona.
21 Ka gona Joramo a tšwa ka makoloi a gagwe a ntwa ka moka a leba Tsaire moo madira a Baedomo a ilego a ba dikanetša gona. Bošego yena le balaodi ba gagwe ba dikoloi tša ntwa ba ba šwahla, mme madira a gagwe a tšhabela malapeng a ona.
22 Edomo ya se hlwe e bušwa ke Juda go tloga mohlang woo. Yona mehleng yeo motse wa Libna le wona wa tsoša mpherefere.
23 Tše dingwe tše Joramo a di dirilego di ngwadilwe mo go Ditaba tša magoši a Juda.
24 Joramo a ithobalela le botatagwe, gomme a bolokwa mabitleng a bona motseng wa Dafida, gomme Ahasia, morwa wa gagwe, a mo hlatlama bogošing.
25 Ngwageng wa lesome le metšo ye mebedi wa ge Joramo, morwa wa Ahaba, e le kgoši ya Israele, Ahasia, morwa wa Joramo, ya ba kgoši ya Juda
26 a na le mengwaga ye masome a mabedi le metšo ye mebedi, gomme a buša a le Jerusalema ngwaga o tee. Mmagwe e be e le Athalia, setlogolo sa Kgoši Omri wa Israele.
27 Ka ge Ahasia e be e le leloko la Kgoši Ahaba ka nyalo, o ile a tšea ka tsela ye mpe ya ba lapa la Ahaba, gomme a dira dibe go no swana le ba lapa la Ahaba.
28 Kgoši Ahasia o ile a thuša Kgoši Joramo wa Israele go lwa le Kgoši Hasaele wa Siria. Madira a kopana Ramote kua Gileade, gomme Joramo a gobala ntweng.
29 A boela motseng wa Jesriele gore dintho tša gagwe di fole, gomme Ahasia a mo etela moo.
1 Go sa le bjalo moprofeta Elisha a bitša o tee wa baprofeta ba bafsa sehlopheng sa gagwe a re go yena: “Itokiše mme o ye Ramote kua Gileade. O tšee sedibelo se sa makhura a mohlware,
2 gomme ge o fihla moo o nyake Jehu, morwa wa Joshafate, Joshafate morwa wa Nimshi. O mo aroganye le bagwera ba gagwe, o mo iše ka phapošing ya mosego,
3 o mo tšhele ka makhura a a mohlware hlogong mme o mmotše gore Morena o re: ‘Ke go tlotša gore o be kgoši ya Israele.’ O nape o bule lemati o tšhabe, o se ke wa dikadika.”
4 Ka gona moprofeta yo mofsa a ya Ramote
5 moo a ilego a hwetša balaodi ba madira ba swere lekgotla. A re: “Molaodi, ke go swaretše molaetša.” Jehu a mmotšiša a re: “O ra mang mo go rena?” Moprofeta a mo fetola a re: “Ke ra wena, molaodi.”
6 Ke moo bobedi bja bona ba tsenego ka ngwakong, gomme moprofeta yoo a tšhela Jehu ka makhura ale a mohlware hlogong mme a re go yena: “Morena Modimo wa Israele o re: ‘Ke go tlotša gore o be kgoši ya setšhaba sa ka sa Israele.
7 O fediše lapa la Ahaba, mong wa gago, gore ke tle ke otle Isebele ka ge a bolaile baprofeta ba ka le bahlanka ba ka ba bangwe.
8 Lapa ka moka la Ahaba le ditlogolo tša gagwe le swanetše go hwa; ke tla bolaya bohle ba e lego banna lapeng labo, bafsa le bakgalabje.
9 Ke tla swara lapa labo go swana le ka moo ke ilego ka swara lapa la Kgoši Jerobeamo wa Israele, le la Kgoši Basha wa Israele.
10 Isebele a ka se bolokwe; setopo sa gagwe se tla lewa ke dimpša mašemong a motse wa Jesriele.’ ” Ge moprofeta a seno realo a bula lemati a tšhaba.
11 Jehu a boela go balaodi bale ba bangwe, gomme ba mmotšiša ba re: “Na di sa go sepelela gabotse? A segafa sela se be se tletše eng go wena?” Jehu a mo fetola a re: “Lena ka noši le tseba monna yola le dipolelwana tša gagwe.”
12 Eupša bona ba re: “O ne maaka! Re botše!” Jehu a re: “O mpoditše gore Morena o re o ntloditše gore ke be kgoši ya Israele.”
13 Gatee fela balaodi bale ba ala diaparo tša bona manamelong gore Jehu a tle a eme godimo ga tšona, gomme ba letša diphalafala ba goa ba re: “Jehu ke kgoši!”
14 Ke moo Jehu a logilego maano a go bolaya Kgoši Joramo, yo a bego a le Jesriele, moo a bego a ile gore a alafiwe dintho tše a di ntshitšwego ntweng ya kua Ramote mola a elwa le Kgoši Hasaele wa Siria. Ka gona Jehu a re go balaodi bale ba bego ba na le yena: “Ge eba le ema le nna le hlokomeleng gore go se ke gwa tšwa motho Ramote a yo botša batho kua Jesriele.”
15
16 Ke moo a nametšego koloi ya gagwe ya ntwa a tloga a leba Jesriele. Joramo o be a se a tšwa a fola, gomme Kgoši Ahasia wa Juda o be a le moo a mo etetše.
17 Mohlapetši yo a bego a eme godimo ga tora kua Jesriele a bona Jehu le banna ba gagwe ba etla. A goelela a re: “Ke bona sehlopha sa banna se etla!” Joramo a mo fetola a re: “Roma monna ka pere go yo ba botšiša gore ba tla ka khutšo goba ka ntwa na.”
18 Motseta a namela pere a ya go Jehu gomme a fihla a re go yena: “Kgoši o nyaka go tseba ge eba o tla go yena ka khutšo goba ka ntwa.” Jehu a mo fetola a re: “Yeo ga se taba ya gago! Wena ntšhale morago!” Mohlapetši yola wa godimo ga tora a bega gore motseta yola o fihlile sehlopheng sela, eupša ga a boe.
19 Motseta yo mongwe a rongwa, gomme a botšiša Jehu yona potšišo yela. Jehu a mo fetola a re: “Yeo ga se taba ya gago! Wena ntšhale morago!”
20 Mohlapetši a bega gape gore motseta yoo o fihlile sehlopheng sela, eupša ga a boe. A tlaleletša ka go re: “Moetapele wa sehlopha sa gona o otlela dipere tša koloi ya gagwe ya ntwa bjalo ka segafa, go no swana le Jehu!”
21 Kgoši Joramo a re: “Lokišang koloi ya ka ya ntwa!” Ya lokišwa gomme yena le Kgoši Ahasia ba tšwa motseng go yo gahlanetša Jehu, yo mongwe le yo mongwe a nametše koloi ya gagwe ya ntwa. Ba gahlana le yena tšhemong yela e bego e kile ya ba ya Nabote.
22 Joramo a mmotšiša a re: “Na o tla ka khutšo?” Jehu a mo fetola a re: “Go ka ba khutšo bjang mola re sa na le boloi le go khunamela medimo e šele, dilo tše di thomilwego ke Isebele, mmago?”
23 Joramo a goa ge a retolla koloi ya gagwe ya ntwa a tšhaba a re: “Ke go uša mmušo, Ahasia!”
24 Jehu a ntšha mosebe wa gagwe, a thunya Joramo a mo hlaba mokokotlong, mosebe wa phuleletša pelong. Joramo a wela ka koloing ya gagwe a hwa,
25 gomme Jehu a re go mothuši wa gagwe, Bidkare: “Tšea setopo sa gagwe o se lahlele ka tšhemong ye e bego e le ya Nabote. Gopola gore mola nna le wena re be re nametše dipere re latela Ahaba, tatagoKgoši Joramo, Morena o ile a ahlola Ahaba a re:
26 ‘Ke bone go bolawa ga Nabote le barwa ba gagwe maabane. Gomme ke tlile go ba lefeletša gona mo tšhemong ye.’ ” Jehu a re go mothuši wa gagwe: “Ka gona tšea setopo sa Joramo o se lahlele ka tšhemong ye e bego e le ya Nabote, gore go tle go phethagatšwe se Morena a se boletšego.”
27 Ge Kgoši Ahasia a bona seo se diregilego, a tšhaba ka koloi ya gagwe ya ntwa a leba motseng wa Bethe-Hagane a lelekišwa ke Jehu. Jehu a re go banna ba gagwe: “Le yena mmolayeng!” Gomme ba mo gobatša ka koloing ya gagwe ya ntwa tseleng ya go rotogela Gure, kgauswi le motse wa Jibleamo. Eupša a fela a sa kgona go tšwela pele go ba go fihla motseng wa Megido, moo a ilego a hwela gona.
28 Bahlankedi ba gagwe ba tšea setopo sa gagwe ba se boetša Jerusalema ka koloi ya ntwa. Ba mmoloka mabitleng a botatagwe motseng wa Dafida.
29 Ahasia e be e bile kgoši ya Juda ngwageng wa lesome le motšo o tee wa ge Joramo, morwa wa Ahaba, e le kgoši ya Israele.
30 Jehu o ile a fihla Jesriele. Isebele, ge a kwele se se diregilego, a ithakga mahlo ka pilo, a beakanya moriri wa gagwe gabotse, gomme a okamela fase ka lefasetere a le ka ngwakong wa mošate.
31 Ya re ge Jehu a tsena ka kgoro, Isebele a mo goelela a re: “A o sa phela gabotse Simri, wena mmolai wa mong wa gago!”
32 Jehu a lebelela godimo ka lefasetere gomme a goa a re: “Ke mang yo a emago le nna? Ke mang?” Bahlankedi ba babedi goba ba bararo ba mošate ba mo okamela ka lefasetere,
33 gomme Jehu a re go bona: “Mo kgoromeletšeng fase!” Ba mo kgoromeletša fase, gomme madi a gagwe a gaša morako le dipere. Jehu a gataka setopo sa gagwe ka dipere le koloi ya gagwe ya ntwa,
34 a tsena ka mošate, gomme a ja dijo. Ka morago ga moo a re: “Tšeang mosatšanyana yola wa go rogakwa le mmolokeng; gape ke morwedi wa kgoši.”
35 Eupša banna ba ba ilego ba tšwa go yo mmoloka ba se ke ba hwetša selo ntle le legata le diatla le maoto.
36 Ge ba begela Jehu taba yeo, yena a re: “Seo ke se Morena a itšego se tla direga ge a bolela ka mohlanka wa gagwe, Eliya, a re: ‘Dimpša di tla ja setopo sa Isebele mašemong a motse wa Jesriele.
37 Mašaletšana a tla šwalalana moo bjalo ka morole, gore motho a se hlwe a kgona go a tseba.’ ”
1 Go be go na le ditlogolo tša Kgoši Ahaba tše masome a a šupago tše di bego di dula motseng wa Samaria. Jehu a ngwala mangwalo mme a a romela go babuši ba motse, le go baetapele, le go bagodiši ba ditlogolo tša Ahaba. Lengwalo leo le be le re:
2 “Le bahlokomedi ba ditlogolo tša kgoši gomme le na le dikoloi tša ntwa le dipere le dibetša le motse wo o ageleditšwego ka morako. Ka gona, ge le seno amogela lengwalo le,
3 le kgethe yo a ka kgonago go buša go phala ba bangwe gare ga ditlogolo tša kgoši, le mmee kgoši gomme le lweng le mo šireletšeng.”
4 Babuši ba Samaria ba tšhoga kudu ba re: “A re ka lwa bjang le Jehu ge go paletšwe Kgoši Joramo le Kgoši Ahasia?”
5 Ka gona mohlankedi yo a hlokometšego mošate le yo mongwe yo a hlokometšego motse le baetapele le bagodiši ba ditlogolo tša Ahaba ba romela Jehu molaetša wo: “Rena re bahlanka ba gago gomme re tla dira tšohle tše re di laelwago ke wena. Gomme yo mongwe motho re ka se mmee kgoši. Dira se o bonago se lokile.”
6 Jehu a ba ngwalela lengwalo le lengwe le le rego: “Ge le ema le nna gomme le re le tla dira tšohle tše ke le laelago tšona, gona le tlišeng dihlogo tša ditlogolo tša Kgoši Ahaba go nna kua Jesriele ka nako ye ka moswane.” Ditlogolo tše masome a a šupago tša Kgoši Ahaba di be di hlokometšwe ke banna ba maemo ba Samaria ba ba bego ba ba godiša.
7 Ge baetapele ba Samaria ba seno amogela lengwalo la Jehu, ba bolaya ditlogolo tšela tša Ahaba tše masome a a šupago ka moka ga tšona, ba bea dihlogo tša bona ka dirotong, gomme ba di romela go Jehu kua Jesriele.
8 Ya re ge Jehu a botšwa gore dihlogo tša ditlogolo tša Ahaba di tlišitšwe, a laela gore di dirwe mekgobo ye mebedi kgorong ya motse, le gore di tlogelwe moo go fihlela mosong wa le le latelago.
9 Ka moswane wa ntshe e sa le bošego a tšwa a ya kgorong gomme a re go batho ba ba bego ba le moo: “Ke nna yo ke logilego maano a go bolaya Kgoši Joramo gomme ka mmolaya; ga le na le molato tabeng yeo. Fela bjale yo a bolailego batho ba ka moka ke mang?
10 Taba ye e laetša gore tšohle tše Morena a di boletšego ka ga ditlogolo tša Ahaba di tla direga. Morena o dirile se a se boletšego ka moprofeta wa gagwe, Eliya.”
11 Jehu a bolaya le meloko ye mengwe ya Ahaba ye e bego e dula Jesriele, gotee le bahlankedi ba bagolo ba Ahaba ka moka le bagwera le baprista ba gagwe, gwa se be le o tee wa bona yo a šalago.
12 Jehu a tloga Jesriele a leba Samaria. Tseleng, felo fa go bitšwago Bethe-Ekede, moo badiši ba bego ba fela ba kopana gona,
13 a gahlana le meloko ya mohu Kgoši Ahasia wa Juda gomme a ba botšiša a re: “A le bomang?” Ba mo fetola ba re: “Re meloko ya Ahasia. Re ya Jesriele go yo etela bana ba Mohumagadi Isebele le ba lapa la mošate ka moka.”
14 Jehu a laela banna ba gagwe a re: “Ba tšeeng ba phela!” Ba ba swara, gomme ba ba bolaela kgauswi le molete gona moo. Ka moka e be e le batho ba masome a mane a metšo ye mebedi, gomme le o tee wa bona a se ke a šadišwa.
15 Jehu a tšwela pele le leeto gomme tseleng a gahlanetšwa ke Jonadaba, morwa wa Rekabe. Jehu a re go mo dumediša a re: “A o ema le nna bjalo ka ge nna ke ema nago?” Jonadaba a mo fetola a re: “Ee, ke ema nago.” Jehu a re: “Gona ntshware ka seatla.” Ba swarana ka diatla, gomme Jehu a mo nametša koloi ya gagwe ya ntwa
16 a re: “A re ye le nna o yo bona ka moo ke ineetšego Morena ka gona.” Gomme ba sepela ka koloi ya ntwa mmogo ba ya Samaria.
17 Ge ba fihla moo, Jehu a bolaya meloko ya Ahaba ka moka, a se ke a šadiša motho. Seo ke se Morena a bego a boditše Eliya gore se tla direga.
18 Jehu a bokanya batho ba Samaria mme a re: “Kgoši Ahaba o be a direla modimo Baale gannyane, eupša nna ke tla mo direla kudu.
19 Bokanyang baprofeta ba Baale ka moka le barapedi bohle ba gagwe le baprista ba gagwe ka moka. Go se ke gwa šala motho; ke tlile go direla Baale sehlabelo se segolo, gomme yo a ka se tlego o tla bolawa.” Ao e be e le maano a Jehu gore a tle a bolaye barapedi ka moka ba Baale.
20 Ke moo Jehu a rilego: “A go bewe letšatši la tirelo ya go hlompha Baale!” Letšatši leo la bewa,
21 gomme Jehu a tsebiša batho ka moka nageng ya Israele. Bohle ba ba khunamelago Baale ba tla; le o tee wa bona a se ke a šala. Ka moka ba tsena ka tempeleng ya Baale, ba e tlala rwe.
22 Gomme Jehu a laela motho yo a bego a hlokometše diaparo tše kgethwa gore a di ntšhe mme a di neele barapedi.
23 Ka morago Jehu a tsena ka tempeleng le Jonadaba, morwa wa Rekabe, gomme a re go batho ka moo: “Le boneng gore ka moka ga lena ba le lego ka mo le barapedi ba Baale; go se be le morapedi wa Morena.”
24 Ke moo yena le Jonadaba ba tsenego go yo direla Baale dihlabelo tša go tšhungwa ka moka le dihlabelo tše dingwe. O be a beile banna ba masome a seswai ka ntle ga tempele gomme a ba laetše a re: “Le bolayeng batho ba ka moka; yo a lesago yo mongwe wa bona a tšhaba o tla bolawa!”
25 Ge Jehu a seno dira dihlabelo, a re go baleti le balaodi ba madira: “Tsenang le ba bolayeng ka moka; le se ke la lesa le o tee a tšhaba!” Ba tsena ba ntšhitše ditšhoša, ba ba bolaya ka moka, gomme ba gogela ditopo ka ntle. Ka morago ba fetela pele ba tsena ka sekgethweng sa ka gare ga tempele,
26 ba ntšha kokwane ya borapedi ye e bego e le ka moo, ba e tšhuma.
27 Ya ba gona go fediša kokwane ya borapedi le tempele, gomme marope a tempele ba a fetoša boithomelo bjo bo sa lego gona le lehono.
28 Ke ka moo Jehu a ilego a fediša go direlwa ga Baale mo Israele.
29 Eupša a se ke a tlogela sebe sa Kgoši Jerobeamo, yo a ilego a dira gore Israele e rapele dipowana tša gauta tše a bego a di hlomile kua Bethele le kua Dane.
30 Morena a re go Jehu: “O dirile ditlogolo tša Ahaba se ke bonago se lokile le tšohle tše ke bego ke nyaka gore o ba dire tšona. Ka gona ke go holofetša gore ditlogolo tša gago e tla ba dikgoši tša Israele go iša molokong wa bone.”
31 Eupša Jehu a se ke a phetha melao ya Morena Modimo wa Israele ka pelo ya gagwe ka moka; yena o ile a se ke a tlogela dibe tša Jerobeamo yo a bego a diriša Baisraele dibe.
32 Mehleng yeo Morena a thoma go fokotša naga ya Israele. Kgoši Hasaele wa Siria a thopa naga ya Israele ka moka
33 ka bohlabela bja Jordane, go ba go fihla motseng wa Aroere, nokaneng ya Arnone; naga ye e be e akaretša naga ya Gileade le ya Bashane, moo kgoro ya Gade le ya Rubene le seripakgoro sa Manase sa ka bohlabela di bego di dula gona.
34 Tše dingwe tše Jehu a di dirilego, gotee le ditiro tša bogale bja gagwe, di ngwadilwe mo go Ditaba tša magoši a Israele.
35 O ile a ithobalela le botatagwe, mme a bolokwa Samaria, gomme morwa wa gagwe, Joahase, a mo hlatlama bogošing.
36 Jehu o be a bušitše Israele a le Samaria mengwaga ye masome a mabedi a metšo ye seswai.
1 Ya re ge Athalia, mmagoKgoši Ahasia, a ekwa gore morwa wa gagwe o bolailwe, a laela gore meloko ka moka ya lapa la mošate e bolawe.
2 Ya ba fela Joase, morwa wa Ahasia, yo a phologago. O be a tlile go bolawa le ba bangwe, eupša Josheba, rakgadiagwe, yo e bego e le morwedi wa Kgoši Joramo le kgaetšedi ya Ahasia ka malapa, a mo tšhabiša ka sephiri. Mosadi yoo a mo tšea le mofepi wa gagwe a mo iša ka phapošing ya go bolokela malao ka Tempeleng, gomme a mo uta gore Athalia a se ke a mmona, ka gona a se ke a bolawa.
3 Josheba a hlokomela mošemane yoo mengwaga ye e selelago a mo utile ka Tempeleng, ge go sa buša Mohumagadi Athalia.
4 Eupša ka ngwaga wa bošupa moprista Joyada a laela gore go bitšwe balaodi ba baleti ba Athalia le ba mošate, gomme a ba botša gore ba tle Tempeleng, moo a ilego a dira kwano le bona gomme a ba eniša gore ba dire se a bego a ikemišeditše go se dira. A ba laetša Joase, morwa wa Kgoši Ahasia,
5 gomme a ba laela a re: “Ge le fihla modirong ka letšatši la Sabatha, le ikaroleng dihlopha tše tharo. Sehlopha sa mathomo se lete mošate;
6 sa bobedi se eme lesorong la Sure, mme sa boraro se eme lesorong ka morago ga baleti ba bangwe. Tempele yona e letwe ka mokgwa wo:
7 Dihlopha tše pedi tše di tlogago modirong ka Sabatha di lete Tempele gore di šireletše kgoši.
8 Le leteng Kgoši Joase le ntšhitše ditšhoša, mme le yeng le yena mo gongwe le mo gongwe mo a yago gona. Yo a ka le batamelago a bolawe.”
9 Balaodi ba phetha ditaelo tša Joyada gomme ba tliša banna ba bona go yena – ba ba tlogago modirong ka Sabatha le ba ba tsenago ka letšatši leo.
10 A neela balaodi bao marumo le dikotse tše e bego e le tša Kgoši Dafida mme di bolokilwe ka Tempeleng,
11 gomme a bea banna bao ba ntšhitše ditšhoša ba teile lenaka ka pele ga Tempele ba goma ka aletare, gore ba šireletše kgoši.
12 Ka morago Joyada a ntšha Joase ka Tempeleng, a mo rweša mphapahlogo, gomme a mo fa puku ya melao ye e laolago bogoši. Ke moka Joase a tlotšwa mme a bewa kgoši. Batho ba tia magoswi ba goa ba re: “A kgoši a re phelele!”
13 Mohumagadi Athalia a kwa lešata le le bego le tladitšwe ke baleti le batho, ka gona a hlaganela Tempeleng moo lešaba le bego le kgobokane gona.
14 Moo a bona kgoši ye mpsha e eme kgauswi le kokwane ya mojakong wa Tempele, bjalo ka ge e be e le setlwaedi. Balaodi le baletši ba diphala ba be ba eme le yena, gomme batho ka moka ba tia mekgolokwane ba letša diphala. Athalia a gagola diaparo tša gagwe mme a goelela a re: “Ke go uša mmušo! Ke go uša mmušo!”
15 Joyada o be a sa nyake gore Athalia a bolaelwe ka kgorong ya Tempele, ka gona a laela balaodi ba madira a re: “Mo ntšhetšeng ntle a fete ka gare ga melokoloko ya baleti, gomme le bolayeng yo mongwe le yo mongwe yo a ka lekago go mo phološa.”
16 Ba mo swara, ba mo iša mošate, gomme ba mmolaela moo Lesorong la Dipere.
17 Moprista Joyada a diriša Kgoši Joase le setšhaba kgwerano le Morena ya gore e tla ba setšhaba sa Morena; a ba a diriša kgoši le setšhaba ye nngwe kgwerano.
18 Ka morago setšhaba sa ya tempeleng ya Baale gomme sa e phušola; ba pšhatlaganya dialetare le medimo ya diswantšho, gomme ba bolaya Mathane, moprista wa Baale, pele ga dialetare tšeo. Joyada a bea baleti Tempeleng,
19 gomme yena le balaodi le baleti ba kgoši le baleti ba mošate ba felegetša kgoši go tloga Tempeleng go ya mošate, ba latelwa ke setšhaba ka moka. Joase a tsena ka Lesoro la Baleti gomme a dula setulong sa bogoši.
20 Setšhaba ka moka sa thaba mme motse bjale wa iketla ka ge Athalia a be a bolailwe mošate.
1 Joase e bile kgoši ya Juda a na le mengwaga ye e šupago
2 ngwageng wa bošupa wa pušo ya Kgoši Jehu wa Israele, gomme a buša a le Jerusalema mengwaga ye masome a mane. Mmagwe e be e le Tsibia wa motse wa Beresheba.
3 Bophelong bja gagwe ka moka o be a dira tše di kgahlago Morena, ka gobane moprista Joyada o be a mo laya.
4 Le ge go le bjalo o ile a se ke a phušola dintotoma tšeo go tšona go bego go khunamelwa medimo ya diswantšho, gomme batho ba no tšwela pele le go dira dihlabelo le go tšhuma diorelo moo.
5 Joase a bitša baprista gomme a ba laela gore ba boloke tšhelete ye batho ba e lefago ge ba tliša dihlabelo ka Tempeleng, e lego tšhelete ye e lefiwago ke motho ge a tliša sehlabelo sa mehleng le ye e ntšhwago e le mpho ya boithaopo.
6 Moprista yo mongwe le yo mongwe o be a swanetše go amogela tšhelete ye e tlišwago ke bao a ba thušago go dira dihlabelo, gomme ka tšhelete yeo go be go swanetše go lokišwa Tempele mo e senyegilego gona.
7 Eupša le ngwageng wa masome a mabedi a metšo ye meraro wa pušo ya Joase baprista ba be ba se ba tšwa ba lokiša Tempele.
8 Ka gona Joase a bitša Joyada le baprista ba bangwe, a ba botšiša a re: “Ke ka baka lang le sa lokiše Tempele? Go tloga bjale le se ke la amogela tšhelete go bao ba e tlišago ge eba ka yona le ka se lokiše Tempele.”
9 Baprista ba dumela gore ba ka se amogele tšhelete yeo ka ge ba sa lokiše Tempele.
10 Ke moka Joyada a betla polokelo ya tšhelete a phula sekhurumelo sa yona lešoba, gomme a e bea ka thoko ga aletare, ka go la go ja ge motho a tsena ka Tempeleng. Baprista ba ba bego ba diša mojako wa Tempele ba be ba tšea tšhelete ka moka ye e ntšhwago ke batho ba ba tlago Tempeleng, gomme ba e nokele ka moo polokelong.
11 Ge baprista bao ba bona gore tšhelete ke ye ntši ka polokelong, mongwaledi wa mošate le Moprista yo Mogolo ba be ba etla, ba e tlemelele ka mekotleng, ba ye go e bala.
12 Ge ba e badile, ba be ba e neela banna ba ba bego ba hlokometše modiro wa ka Tempeleng, gomme bona ba lefe babetli, baagi,
13 le ba go lokiša merako ya Tempele, le babetli ba maswika, ba be ba reke dikota le maswika a a betlilwego a a bego a šomišwa go lokiša Tempele le tšohle tše di bego di nyakega.
14 Le ge go le bjalo ga se gwa ka gwa tološwa ye nngwe ya tšhelete yeo gore go dirwe meruswana ya silibera, meruswi, ditimamabone, diphala, goba sebjana se sengwenyana sa silibera goba sa gauta.
15 Tšhelete yeo ka moka ya lefa bašomi, ya ba ya reka tša go lokiša Tempele.
16 Banna ba ba bego ba hlokometše modiro ba be ba tshephega, ka gona go be go sa nyakege gore ba hlwe ba botšišwa ka ditšhelete tšeo.
17 Tšhelete ya dihlabelo tša tefelo ya dibe le ya dihlabelo tša tshwarelo ya dibe e be e sa nokelwe ka moo polokelong; e be e le ya baprista.
18 Mehleng yeo Kgoši Hasaele wa Siria a hlasela motse wa Gathe gomme a o thopa; a napa a ikemišetša go yo hlasela Jerusalema.
19 Kgoši Joase wa Juda a tšea dikabelo tše ba ba bušitšego pele ga gagwe, e lego Joshafate le Joramo le Ahasia, ba bego ba di abetše Morena, a di oketša ka tša gagwe le ka gauta ka moka ye e bego e le ka dipolokelong tša Tempele le tša mošate, gomme a di romela ka moka ya ba seloba sa Kgoši Hasaele. Hasaele a napa a tloga Jerusalema le madira a gagwe.
20 Tše dingwe tše Kgoši Joase a di dirilego di ngwadilwe mo go Ditaba tša magoši a Juda.
21 Bahlankedi ba Kgoši Joase ba ile ba loga maano a go mmolaya, gomme ba babedi ba bona, e lego Josakare, morwa wa Shimate, le Josabade, morwa wa Shomere, ba mmolaya ngwakong wo o agilwego setsheng se se lekelelantšwego, ka thoko ya bohlabela bja Jerusalema, tseleng ye e theogelago Sila. Joase a bolokwa le botatagwe motseng wa Dafida, gomme Amatsia, morwa wa gagwe, a mo hlatlama bogošing.
1 Ngwageng wa masome a mabedi a metšo ye meraro wa ge Joase, morwa wa Ahasia, a buša Juda, Joahase, morwa wa Jehu, e ile ya ba kgoši ya Israele, gomme a buša a le Samaria mengwaga ye lesome le ye e šupago.
2 Go no swana le Kgoši Jerobeamo o ile a dira dibe pele ga Morena, a diriša le Baisraele dibe, mme a fela a di kgomaretše.
3 Ka gona Morena a tukela Baisraele bogale, gomme a ba gafela diatleng tša Kgoši Hasaele wa Siria le morwa wa gagwe, Benhadade, mehleng ya pušo ya Joahase.
4 Eupša Joahase a kgopela kgaugelo go Morena, gomme Morena, ka ge a be a bona bošoro bjo kgoši ya Siria e bego e gateletše Baisraele ka bjona, a kwa thapelo ya gagwe.
5 Morena a romela Baisraele mohlakodiši yo a ilego a ba lokolla go Basiria, gomme Baisraele ba phela ka khutšo go swana le pele.
6 Eupša ba se ke ba tlogela dibe tšela Kgoši Jerobeamo a bego a ba diriša tšona, gomme ba no fela ba di dira; le gona kota ya borapedi ye e bego e le Samaria ba se ke ba e rema.
7 Joahase o be a se na le madira ao a šetšego ntle le banamedi ba dipere ba masome a mahlano, le dikoloi tša ntwa tše lesome, le banna ba go sepela ka maoto ba dikete tše lesome, ka gobane kgoši ya Siria o be a bolaile ba bangwe, a ba gataketše fase bjalo ka lerole.
8 Tše dingwe tše Joahase a di dirilego, gotee le ditiro tša bogale bja gagwe, di ngwadilwe mo go Ditaba tša magoši a Israele.
9 O ile a ithobalela le botatagwe, mme a bolokwa Samaria, gomme morwa wa gagwe, Joase, a mo hlatlama bogošing.
10 Ngwageng wa masome a mararo a metšo ye e šupago wa pušo ya Kgoši Joase wa Juda, Joase, morwa wa Joahase, e ile ya ba kgoši ya Israele, gomme a buša a le Samaria mengwaga ye lesome le ye e selelago.
11 Le yena a dira dibe pele ga Morena go swana le Kgoši Jerobeamo yo a dirišitšego Baisraele dibe.
12 Tše dingwe tše Joase a di dirilego, gotee le bogale bja gagwe ge a elwa le Kgoši Amatsia wa Juda, di ngwadilwe mo go Ditaba tša magoši a Israele.
13 Joase o ile a ithobalela le botatagwe, mme a bolokwa mabitleng a mošate Samaria, gomme morwa wa gagwe, Jerobeamo, a mo hlatlama bogošing.
14 Moprofeta Elisha o ile a swarwa ke bolwetši bjo bo bego bo tlile go mmolaya, gomme Kgoši Joase wa Israele a tla go mmona. A lla a re go yena: “Tate! Tate! O be o šireleditše Israele bjalo ka dikoloi tša ntwa le banamedi ba dipere!”
15 Elisha a mmotša a re: “Tšea bora le mesebe.” Joase a di tšea
16 gomme Elisha a mo laela gore a itokišetše go thunya. Kgoši a dira bjalo, gomme Elisha a bea diatla tša gagwe godimo ga diatla tša kgoši.
17 Elisha a mo laela gore a bule lefasetere le le lebeletšego ka thoko ya Siria. Kgoši a le bula, gomme Elisha a re go yena: “Thunya mosebe woo!” Ge kgoši a seno o thunya, moprofeta a goa a re: “Ke wena mosebe wa Morena, woo ka wona a tlago fenya Siria. O swanetše go lwa le Basiria kua Afeke go fihlela o ba fediša.”
18 Ke moka Elisha a botša kgoši gore a tšee mesebe yela ye mengwe a tie fase ka yona. Kgoši a tia fase ka yona gararo, gomme a lesa.
19 Taba yeo ya befediša Elisha, gomme a re go yena: “O be o swanetše go ba o teile fase gahlano goba gatshela, ke moo o bego o tla fenyetša Basiria sa ruri; eupša bjale o tla ba fenya gararo fela.”
20 Elisha a hwa gomme a bolokwa. Ngwaga wo mongwe le wo mongwe makoko a bahlakodi ba Bamoaba a be a šwahlela naga ya Israele.
21 Ya re ka letšatši le lengwe batho ba bangwe ba Israele ba sa boloka mohu, ba bona le lengwe la makoko ao. Ba lahlela setopo sela ka lebitleng la Elisha gomme ba tšhaba. Ge setopo sela se seno kgwatha mašapo a Elisha, monna yola a boela a phela gomme a emelela.
22 Kgoši Hasaele wa Siria o ile a gatelela Baisraele nakong ka moka ya pušo ya Joahase,
23 eupša Morena a ba šokela mme a ba gaugela. A se ke a ba lesa ba fedišwa, gomme a ba thuša ka baka la kgwerano ya gagwe le Abrahama le Isaka le Jakobo. Ga se a ka a lahla setšhaba sa gagwe go fihlela le bjale.
24 Ge Kgoši Hasaele wa Siria a hwile, morwa wa gagwe, Benhadade, a mo hlatlama bogošing.
25 Ke moka Kgoši Joase wa Israele a fenya Benhadade gararo, gomme a thopolla metse yela e bego e thopilwe ke Benhadade nakong yela ya pušo ya Joahase, tatagoJoase.
1 Ngwageng wa bobedi wa ge Joase, morwa wa Joahase, e le kgoši ya Israele, Amatsia, morwa wa Joase, e ile ya ba kgoši ya Juda
2 a na le mengwaga ye masome a mabedi a metšo ye e fetšago seatla, gomme a buša a le Jerusalema mengwaga ye masome a mabedi a metšo ye senyane. Mmagwe e be e le Joadane wa Jerusalema.
3 O be a dira tše di kgahlago Morena, eupša a se ke a swana le Kgoši Dafida, rakgolokhukhu wa gagwe, fela yena a itirela tše di bego di dirwa ke Joase, tatagwe.
4 A se ke a phušola dintotoma tšeo go tšona go bego go khunamelwa medimo ya diswantšho, gomme batho ba no tšwela pele le go dira dihlabelo le go tšhuma diorelo moo.
5 Ge Amatsia a seno tielela bogošing, o ile a bolaya bahlankedi bale ba go bolaya tatagwe.
6 Fela a se ke a bolaya bana ba bona, eupša a phetha se Morena a se laetšego setšhaba melaong ya Moshe ge a re: “Batswadi ba se ke ba bolaelwa melato ye e obilwego ke bana ba bona, le bana ba se ke ba bolaelwa melato ye e obilwego ke batswadi ba bona; motho a bolaelwe fela molato wo o obilwego ke yena mong.”
7 Amatsia o ile a bolaya bahlabani ba dikete tše lesome ba Baedomo kua Moeding wa Letswai; a thopa motse wa Sela ntweng gomme a o rea leina la Jokotiele, leina le e sa lego la wona le lehono.
8 Ka morago Amatsia a roma batseta go Kgoši Joase wa Israele, a mo hlohla gore ba lwe.
9 Eupša Kgoši Joase a mo fetola ka go re: “Mohlašana wa mošwana wa dithaba tša Lebanone o kile wa romela molaetša go mosedere wa moo wa re: ‘Faa morwa wa ka morwediago gore a mo nyale.’ Gwa tla phoofolo ya naga gomme ya gatakanya mošwana wola.
10 Bjale Amatsia, o tloga o fentše Baedomo, ka gona o na le makoko, o a ikgogomoša. Ipshine ka setumo sa gago mme o itulele moo lapeng la gago. Ke ka baka lang o tsoša mpherefere wo o tlago tlišetša wena le batho ba gago mahlomola?”
11 Eupša Amatsia a di tšeiša phefo, ka gona Kgoši Joase a tšwa dira le banna ba gagwe gomme a lwa le yena Bethe-Shemeshe kua Juda.
12 Bajuda ba fenywa, gomme bahlabani ba bona ka moka ba tšhabela malapeng a bona.
13 Joase a thopa Amatsia, a fetela Jerusalema, a kgereša morako wa motse go tloga lesorong la Efraime go fihla Lesorong la Sekhutlong, sebaka sa dimetara tše e ka bago tše makgolo a mabedi.
14 A tšea silibera le gauta ka moka ye a e hweditšego, ditlabakelo ka moka tša ka Tempeleng, le mahumo ka moka a mošate, gomme a di iša Samaria. A tšea le mathopša.
15 Tše dingwe tše Joase a di dirilego, gotee le bogale bja gagwe ge a elwa le Kgoši Amatsia wa Juda, di ngwadilwe mo go Ditaba tša magoši a Israele.
16 Joase o ile a ithobalela le botatagwe, mme a bolokwa mabitleng a mošate motseng wa Samaria, gomme morwa wa gagwe, Jerobeamo, a mo hlatlama bogošing.
17 Kgoši Amatsia wa Juda a phela mengwaga ye mengwe ye lesome le ye mehlano ka morago ga lehu la Kgoši Joase wa Israele.
18 Tše dingwe tše Amatsia a di dirilego di ngwadilwe mo go Ditaba tša magoši a Juda.
19 Jerusalema go ile gwa logwa maanomabe a go bolaya Amatsia, ka gona a tšhabela motseng wa Lakishe, eupša manaba a gagwe a mo lata moo gomme a mmolaya.
20 Setopo sa gagwe sa rwalwa ka koloi ya dipere sa boetšwa Jerusalema, mme a bolokwa mabitleng a botatagwe motseng wa Dafida.
21 Ya ba gona batho ba Juda ba beago Usia, morwagwe wa mengwaga ye lesome le ye e selelago, kgoši.
22 Usia a thopa motse wa Elate gomme a o tsošološa ge tatagwe a hwile.
23 Ngwageng wa lesome le metšo ye mehlano wa ge Amatsia, morwa wa Joase, e le kgoši ya Juda, Jerobeamo, morwa wa Joase wa Israele, e ile ya ba kgoši ya Israele, gomme a buša a le Samaria mengwaga ye masome a mane a motšo o tee.
24 A dira dibe pele ga Morena, a se ke a tlogela dibe tša Kgoši Jerobeamo, morwa wa Nebate, yoo a dirišitšego Israele dibe.
25 A thopa naga ka moka ye e bego e kile ya ba ya Israele, go tloga sefateng sa Hamate go fihlela Lewatleng le le Hwilego. Se e be e le se Morena Modimo wa Israele a se boletšego ka mohlanka wa gagwe, moprofeta Jona, morwa wa Amithai, yo a tšwago Gathe-Hefere.
26 Morena a bona tlaišego ye kgolokgolo ya Baisraele; ka moka ga bona ba be ba tshwenyega gomme go se motho le o tee yo a ka ba thušago.
27 Fela Morena o be a se a rera go fedišetša Baisraele sa ruri, ka gona a ba hlakodiša ka Kgoši Jerobeamo, morwa wa Joase.
28 Tše dingwe tše Jerobeamo a di dirilego, dintwa tša bogale bja gagwe, le ka mokgwa woo a ilego a boetša motse wa Damaskose le wa Hamate go naga ya Israele, ka moka di ngwadilwe mo go Ditaba tša magoši a Israele.
29 Jerobeamo a ithobalela le botatagwe, mme a bolokwa mabitleng a mošate, gomme morwa wa gagwe, Sakaria, a mo hlatlama bogošing.
1 Ngwageng wa masome a mabedi le metšo ye e šupago wa pušo ya Kgoši Jeroboamo wa Israele, Usia, morwa wa Amatsia, e ile ya ba kgoši ya Juda
2 a na le mengwaga ye lesome le ye e selelago, gomme a buša a le Jerusalema mengwaga ye masome a mahlano a metšo ye mebedi. Mmagwe e be e le Jekolia wa Jerusalema.
3 O be a dira tše di kgahlago Morena, go no swana le tatagwe.
4 Eupša dintotoma tšeo go tšona go bego go khunamelwa medimo ya diswantšho a se di phušole, gomme batho ba no tšwela pele le go dira dihlabelo le go tšhuma diorelo fao.
5 Morena a otla Usia ka bolwetši bja letlalo bja go mo tšhilafatša bjo bo ilego bja mo swara go fihlela a ehwa. O be a dula ka ngwakong wa thokwana a lesišitšwe mediro ka moka ya bogoši, Jotamo, morwagwe, e le mohlokomedi wa mošate, a bile a buša naga.
6 Tše dingwe tše Usia a di dirilego di ngwadilwe mo go Ditaba tša magoši a Juda.
7 Usia a ithobalela le botatagwe, mme a bolokwa mabitleng a bona motseng wa Dafida, gomme Jotamo, morwagwe, a mo hlatlama bogošing.
8 Ngwageng wa masome a mararo a metšo ye seswai wa pušo ya Kgoši Usia wa Juda, Sakaria, morwa wa Jeroboamo, ya ba kgoši ya Israele, gomme a buša a le Samaria dikgwedi tše di selelago.
9 Yena, go no swana le ba ba bušitšego pele ga gagwe, a dira dibe pele ga Morena. A se ke a tlogela dibe tša Kgoši Jerobeamo, morwa wa Nebate, yo a dirišitšego Baisraele dibe.
10 Shalume, morwa wa Jabeshe, a loga maanomabe a go bolaya Kgoši Sakaria, gomme a mo hlasela a mmolaya kua Jibleamo, mme a mo hlatlama bogošing.
11 Tše dingwe tše Sakaria a di dirilego di ngwadilwe mo go Ditaba tša magoši a Israele.
12 Ka gona gwa phethega se Morena a bego a se holofeditše Kgoši Jehu ge a re: “Ditlogolo tša gago e tla ba dikgoši tša Israele go fihlela molokong wa bone.”
13 Ngwageng wa masome a mararo a metšo ye senyane wa pušo ya Kgoši Usia wa Juda, Shalume, morwa wa Jabeshe, ya ba kgoši ya Israele, gomme a buša a le Samaria kgwedi e tee.
14 Menaheme, morwa wa Gadi, a tloga Tirtsa a ya Samaria, a hlasela Shalume a mmolaya, gomme a mo hlatlama bogošing.
15 Tše dingwe tše Shalume a di dirilego, gotee le ditaba tša maanomabe a gagwe, di ngwadilwe mo go Ditaba tša magoši a Israele.
16 Ge Menaheme a le tseleng a etšwa Tirtsa, o ile a thuba motse wa Tapuage a fediša badudi ba wona, a ba a senya naga ye e o dikologilego, ka gobane motse woo o ile wa se ke wa ineela go yena. A ba a phula baimana ba gona ka moka dimpa.
17 Ngwageng wa masome a mararo a metšo ye senyane wa pušo ya Kgoši Usia wa Juda, Menaheme, morwa wa Gadi, ya ba kgoši ya Israele gomme a buša a le Samaria mengwaga ye lesome.
18 A dira dibe pele ga Morena, a se ke a tlogela dibe tša Kgoši Jerobeamo, morwa wa Nebate, yo a dirišitšego Baisraele dibe. Mehleng ya gagwe
19 Tiglate-Pilesere, kgoši ya Asiria, a hlasela Israele, gomme Menaheme a mo neela silibera ya dikilokramo tše dikete tše masome a mararo gore a mo thuše go tiiša mmušo wa Menaheme mo nageng.
20 Menaheme a kgobokanya tšhelete yeo ka go gapeletša mohumi yo mongwe le yo mongwe wa Israele go ntšha dipapetlana tša silibera tše masome a mahlano. Ka gona Tiglate-Pilesere a ipoelela nageng ya gabo.
21 Tše dingwe tše Menaheme a di dirilego di ngwadilwe mo go Ditaba tša magoši a Israele.
22 O ile a ithobalela le botatagwe, gomme morwa wa gagwe, Pekagia, a mo hlatlama bogošing.
23 Ngwageng wa masome a mahlano wa pušo ya Kgoši Usia wa Juda, Pekagia, morwa wa Menaheme, ya ba kgoši ya Israele, gomme a buša a le Samaria mengwaga ye mebedi.
24 A dira dibe pele ga Morena, a se ke a tlogela dibe tša Kgoši Jerobeamo, morwa wa Nebate, yo a dirišitšego Baisraele dibe.
25 Molaodi wa madira a Pekagia, e lego Pekage, morwa wa Remalia, a loga maanomabe, a hlasela Pekagia ka sebong sa ka gare sa mošate kua Samaria, a thušwa ke banna ba masome a a fetšago seatla ba Gileade, a mmolaya, gomme a mo hlatlama bogošing.
26 Tše dingwe tše Pekagia a di dirilego di ngwadilwe mo go Ditaba tša magoši a Israele.
27 Ngwageng wa masome a mahlano a metšo ye mebedi wa pušo ya Kgoši Usia wa Juda, Pekage, morwa wa Remalia, ya ba kgoši ya Israele, gomme a buša a le Samaria mengwaga ye masome a mabedi.
28 A dira dibe pele ga Morena, gomme a se ke a tlogela dibe tša Kgoši Jerobeamo yo a dirišitšego Baisraele dibe.
29 Ke ge Pekage e le kgoši ge Tiglate-Pilesere, kgoši ya Asiria, a thopa motse wa Iyone, le wa Abele-Bethe-Maaka, le wa Janoage, le wa Kedeshe, le wa Hatsore, le naga ya Gileade le ya Galilea le naga yohle ya Naftali, gomme a thopa batho ba moo a ba iša Asiria.
30 Ngwageng wa masome a mabedi wa ge Jotamo, morwa wa Usia, e le kgoši ya Juda, Hosea, morwa wa Ela, a logela Kgoši Pekage maanomabe, a mo hlasela, a mmolaya, gomme a mo hlatlama bogošing.
31 Tše dingwe tše Pekage a di dirilego di ngwadilwe mo go Ditaba tša magoši a Israele.
32 Ngwageng wa bobedi wa pušo ya Pekage, morwa wa Remalia, Jotamo, morwa wa Usia, ya ba kgoši ya Juda
33 a na le mengwaga ye masome a mabedi a metšo ye e fetšago seatla, gomme a buša a le Jerusalema mengwaga ye lesome le ye e selelago. Mmagwe e be e le Jerusha, morwedi wa Tsadoko.
34 Jotamo a dira tše di kgahlago Morena, go no swana le Usia, tatagwe.
35 Eupša dintotoma tšeo go tšona go bego go khunamelwa medimo ya diswantšho a se ke a di phušola, mme batho ba no tšwela pele le go dira dihlabelo le go tšhuma diorelo moo go tšona. Ke Jotamo yoo a ilego a aga kgoro ye e lebeletšego leboa ya Tempele.
36 Tše dingwe tše Jotamo a di dirilego di ngwadilwe mo go Ditaba tša magoši a Juda.
37 Mehleng ya gagwe Morena o ile a romela Kgoši Retsine wa Siria le Kgoši Pekage, morwa wa Remalia, go tlo hlasela Juda.
38 Jotamo a ithobalela le botatagwe, gomme a bolokwa mabitleng a bona motseng wa Dafida, mme morwa wa gagwe, Ahase, a mo hlatlama bogošing.
1 Ngwageng wa lesome le metšo ye e šupago wa ge Pekage, morwa wa Remalia, e le kgoši ya Israele, Ahase, morwa wa Jotamo, ya ba kgoši ya Juda
2 a na le mengwaga ye masome a mabedi, gomme a buša a le Jerusalema mengwaga ye lesome le ye e selelago. A se ke a dira tše di kgahlago Morena, bjalo ka rakgolokhukhu wa gagwe, Dafida;
3 eupša yena a itirela tše mpe tše di bego di dirwa ke magoši a Israele. A ba a direla medimo ya diswantšho sehlabelo ka morwa wa gagwe, a etša ditlwaedi tša makgapa tša batho bale Morena a ba rakilego nageng ge Baisraele ba goroga.
4 Ahase a dira dihlabelo, a tšhuma le diorelo dintotomeng tšeo go tšona go bego go khunamelwa medimo ya diswantšho, dithabaneng, le ka fase ga mehlare ka moka ya merithi ye megolo.
5 Kgoši Retsine wa Siria le Kgoši Pekage wa Israele ba hlasela Jerusalema mme ba e dikanetša, eupša ba šitwa ke go fenya Ahase.
6 Ka tšona nako tšeo Kgoši Retsine a thopollela Baedomo motse wa Elate mme a raka Bajuda ba ba bego ba dula moo. Baedomo ba tla ba dula Elate go fihlela le lehono.
7 Ahase a roma batseta go Tiglate-Pilesere, kgoši ya Asiria, gore ba mmotše ba re: “Ke nna mohlanka wa gago le morwa wa gago. Tlaa o ntlhakodiše go kgoši ya Siria le go ya Israele bao ba ntlhaselago.”
8 Ahase a tšea gauta le silibera ka Tempeleng le ka polokelong ya mošate a di romela go kgoši e le seloba.
9 Tiglate-Pilesere a kwana le kgopelo ya Ahase, a ya le madira a gagwe Damaskose, a thopa motse woo, a bolaya Kgoši Retsine gomme a iša batho ba ntshe bothopša kua Kire.
10 Ge Kgoši Ahase a eya Damaskose go Kgoši Tiglate-Pilesere, o ile a bona aletare fao gomme a romela moprista Uria meelo ya yona ya mmakgonthe le seswantšhobopša sa yona ka moo e bego e tloga e le ka gona.
11 Ka gona Uria a aga aletare ye e bego e swana le yona swaniswani, a ba a e fetša pele ga ge Ahase a boa.
12 Ge Ahase a boa Damaskose a hwetša aletare yeo e fedile,
13 gomme a neela dihlabelo tša go tšhungwa ka moka le dikabelo tša bupi godimo ga yona, a tšhela le beine godimo ga yona ya ba kabelo ya seno, a ba a e foka ka madi a dihlabelo tša gagwe tša kagišano.
14 Aletare ye e abetšwego Morena ya mphiri e be e le gare ga aletare ye mpsha le Tempele, ka gona Ahase a e šuthišetša ka lehlakoreng la ka leboa la aletare ya gagwe.
15 Ya ba o laela Uria o re: “Godimo ga aletare ye ya ka ye kgolo o dire dihlabelo tša go tšhungwa ka moka tša mosong le dikabelo tša mantšiboa tša bupi, le dihlabelo tša go tšhungwa ka moka, le dikabelo tša bupi tša kgoši le tša setšhaba, le dikabelo tša seno tša setšhaba. O e foke ka madi a diruiwa tšohle tše go dirwago dihlabelo ka tšona. Eupša ge e le aletare ya mphiri yona o e lese, nna ke tla bona gore ke tla dira eng ka yona.”
16 Uria a dira ka moo kgoši a laetšego ka gona.
17 Kgoši Ahase a ripa diforeime tša dikoloyana tša mphiri tše di bego di šomišwa ka Tempeleng, gomme a tloša dibjana tše di bego di le godimo ga tšona; a tloša le legopo lela la mphiri mekokotlong ya dikgomo tše lesome le tše pedi tša mphiri, a le bea godimo ga madulo a a bego a le agetše ona ka matlapa.
18 Gore a tle a kgahle kgoši ya Asiria a tloša mathudi a a bego a le ka Tempeleng ao kgoši a bego a putla ka go ona ka letšatši la Sabatha, a thiba le mojako wa kgoši wa go tsena ka Tempeleng.
19 Tše dingwe tše Kgoši Ahase a di dirilego di ngwadilwe mo go Ditaba tša magoši a Juda.
20 Ahase a ithobalela le botatagwe, mme a bolokwa mabitleng a bona motseng wa Dafida, gomme morwa wa gagwe, Hiskia, a mo hlatlama bogošing.
1 Ngwageng wa lesome le metšo ye mebedi wa pušo ya Kgoši Ahase wa Juda, Hosea, morwa wa Ela, ya ba kgoši ya Israele, gomme a buša a le Samaria mengwaga ye senyane.
2 A dira dibe pele ga Morena, eupša e sego go swana le magoši a a bušitšego Israele pele ga gagwe.
3 Kgoši Salmanasere wa Asiria a mo tšwela dira; Hosea a ineela go yena gomme a mo ntšhetša diloba ngwaga ka ngwaga.
4 Fela ka ngwaga wo mongwe Hosea a roma batseta go So, kgoši ya Egepeta, a mo kgopela gore a mo thuše gore a se hlwe a bušwa ke Salmanasere, gomme a napa a lesa go ntšha diloba tšela tša ngwaga ka ngwaga. Ge Salmanasere a ekwa taba tšeo, a swara Hosea a mo tswalelela kgolegong.
5 Ke moo Salmanasere a hlasetšego Israele gomme a dikanetša Samaria. Ngwageng wa boraro wa go dikanetšwa fao,
6 wo e bego e le ngwaga wa senyane wa pušo ya Hosea, kgoši ya Asiria ya thopa Samaria, ya iša Baisraele bothopša kua Asiria, ya dudiša ba bangwe ba bona motseng wa Halage, ba bangwe nokeng ya Habore, seleteng sa Gosane, gomme ba bangwe ya ba dudiša metseng ya Media.
7 Samaria e ile ya wa ka gobane Baisraele ba be ba dira dibe pele ga Morena Modimo wa bona yo a ba hlakodišitšego go kgoši ya Egepeta mme a ba ntšha Egepeta. Ba be ba khunamela medimo ye mengwe,
8 ba latela ditlwaedi tša ditšhaba tše Morena a di rakilego ge setšhaba sa gagwe se goroga, ba bile ba ithuta mekgwa ye mebe ya magoši a Israele.
9 Baisraele ba be ba bolela Morena Modimo wa bona gampe. Ba ikagela dintotoma tšeo go tšona ba bego ba khunamela medimo ya diswantšho metseng ya bona ka moka, go tloga ka metsana ya ditora tša tlhapetšo go fihla ka metse ye megolo ye e ageleditšwego ka merako.
10 Ba hloma dikokwane tša borapedi tša maswika le dikota tša borapedi mebotong yohle ye e phagamego, le ka fase ga mehlare yohle ya merithi ye megolo,
11 gomme ba tšhuma diorelo dintotomeng tšohle tšeo go tšona ba bego ba khunamela medimo ya diswantšho, ba dira tše di bego di dirwa ke ditšhaba tšela Morena a go di ntšha nageng. Ba rumola Morena ka ditiro ka moka tša bona tše mpe,
12 gomme ba tshela molao wa Morena wo o rego ba se ke ba khunamela medimo ya diswantšho.
13 Morena o be a rometše baboni le baprofeta ba gagwe ka moka gore ba botše Baisraele le Bajuda ba re: “Sokologang ditseleng tša lena tše mpe gomme le phetheng ditaelo tša ka tše di lego melaong ye ke e filego borakgolokhukhu ba lena, ka ba ka e fetišetša go lena ka bahlanka ba ka, baprofeta.”
14 Eupša ba se ke ba theetša; ba ngangabala bjalo ka borakgolokhukhu ba bona, bale ba go se ke ba tshepha Morena Modimo wa bona.
15 Ba gana ditaelo tša gagwe le kgwerano ye a e dirilego le borakgolokhukhu ba bona, le gona ba se theetše ge a ba kgala. Ba khunamela medimo ya diswantšho ya lefeela gomme le bona ya ba mafeela, ba latela mekgwa ya ditšhaba tše di bapilego le bona, ba tshela taelo ya Morena ye e rego ba se ke ba dira tše ba di dirago.
16 Ba tshela melao ka moka ya Morena Modimo wa bona, ba ba ba bopa dipowana tše pedi ka tshipi, ba di khunamela; ba betla le kota ya borapedi, ba obamela dinaledi, ba khunamela le Baale.
17 Ba direla medimo e šele dihlabelo ka barwa le barwedi ba bona; ba ya go dinoge le go didupe, gomme ba ikgafela go dira tše mpe pele ga Morena, mme ka go dira bjalo ba mo rumola.
18 Morena a galefela Baisraele gomme a ba raka pele ga gagwe, a šadiša fela mmušo wa Juda.
19 Eupša le sona setšhaba sa Juda se be se sa phethe melao ya Morena Modimo wa sona; ba ile ba tšea mekgwa yela ya batho ba Israele.
20 Morena a lahla Baisraele ka moka, a ba kokobetša mme a ba gafela diatleng tša bašwahledi go fihlela ge a ba raka pele ga gagwe.
21 Ka morago ga ge Morena a kgaogantše Baisraele le lapa la bogoši la Dafida, Baisraele ba ile ba bea Jerobeamo, morwa wa Nebate, kgoši ya bona. Jerobeamo a ba aroša go Morena gomme a ba diriša dibe tše mpempe.
22 Ba latela Jerobeamo gomme ba se ke ba tlogela dibe tše a bego a di dira,
23 go fihlela ge Morena a ba raka pele ga gagwe bjalo ka ge a be a ba boditše ka bahlanka ba gagwe, baprofeta. Ka gona batho ba Israele ba išwa bothopša kua Asiria moo ba sa dulago gona le lehono.
24 Kgoši ya Asiria ya tšea batho motseng wa Babilone, le wa Kuta, le wa Aba, le wa Hamate, le wa Sefarabaime ya ba dudiša metseng ya Samaria, moo go bego go dutše Baisraele ba ba bego ba thopilwe. Ba tšea metse yeo gomme ba dula go yona.
25 Ge ba thoma go dula moo, ba se ke ba boifa Morena, ka gona a romela ditau mme tša bolaya ba bangwe ba bona.
26 Kgoši ya Asiria ya botšwa gore batho ba a ba dudišitšego metseng ya Samaria ga ba tsebe ka moo ba swanetšego go direla Modimo wa naga yeo ka gona, ka fao Modimo woo o rometše ditau mme di a ba bolaya.
27 Ka gona kgoši ya ntšha taelo ya go re: “Tšeang yo mongwe wa baprista ba re ba thopilego kua le mmušetše gona gore a yo dula gona a rute batho ba fao ka moo Modimo wa naga yeo a swanetšego go direlwa ka gona.”
28 Ka gona moprista yo mongwe yo a bego a thopilwe Samaria a tloga a yo dula Bethele fao a ilego a ruta batho ka mo Morena a swanetšego go khunamelwa ka gona.
29 Eupša merafe ye e bego e dutše Samaria ya tšwela pele le go itirela medimo ya yona ya diswantšho, gomme ba e bea ka ditempelaneng dintotomeng tša go agwa ke Baisraele, tšeo go tšona go bego go khunamelwa medimo ya diswantšho. Morafe wo mongwe le wo mongwe wa itirela medimo ya wona ya diswantšho motseng wo o bego o dula go wona:
30 Batho ba Babilone ba dira diswantšhobopša tša modimo wa go bitšwa Sukote-Benote; batho ba Kuta ba dira tša Nergale; ba Hamate tša Ashima;
31 ba Aba tša Nibihase le tša Tartake; gomme ba Sefarabaime bona ba direla medimo ya bona, Adrameleke le Anameleke, dihlabelo ka bana ba bona.
32 Batho ba le bona ba be ba boifa Morena, gomme ba no ikgethela mang le mang gare ga bona gore e be moprista wa go hlankela medimo ya diswantšho ditempelaneng tša dintotomeng, le go ba direla dihlabelo moo.
33 Ka gona ba be ba khunamela Morena ba bile ba khunamela medimo ya bona go ya ka ditlwaedi tša ditšhaba tše ba bego ba etšwa go tšona.
34 Le lehono ba sa latela ditlwaedi tšeo tša bona tša kgale. Ga ba khunamele Morena goba ba phetha melao le ditaelo tše a di filego ditlogolo tša Jakobo yo a mo reetšego leina la Israele.
35 Morena o be a dirile kgwerano le bona mme a ba laetše a re: “Le se ke la khunamela medimo ye mengwe; le se ke la e obamela, goba la e rapela, goba la e direla dihlabelo.
36 Le khunameleng nna, Morena, yo ke le ntšhitšego Egepeta ka maatla a magolo le go tia ga ka; le obameleng nna gomme le direleng nna dihlabelo.
37 Ka mehla le phetheng melao le ditaelo tše ke le ngwaletšego tšona. Le se ke la khunamela medimo ye mengwe,
38 le gona le se ke la lebala kgwerano ye ke e dirilego le lena. Le se ke la khunamela medimo ye mengwe,
39 eupša le khunameleng nna fela, Morena Modimo wa lena, mme ke tla le hlakodiša manabeng a lena.”
40 Fela ba ile ba se ke ba theetša, ba no tšwela pele le go latela ditlwaedi tša bona tša kgale.
41 Ka gona batho bao ba be ba boifa Morena, ba bile ba khunamela medimo ya bona ya diswantšho; gomme le lehono ditlogolo tša bona di sa tšwela pele le go dira bjalo.
1 Ngwageng wa boraro wa ge Hosea, morwa wa Ela, e le kgoši ya Israele, Hiskia, morwa wa Ahase, ya ba kgoši ya Juda
2 a na le mengwaga ye masome a mabedi a metšo ye e fetšago seatla, gomme a buša a le Jerusalema mengwaga ye masome a mabedi a metšo ye senyane. Mmagwe e be e le Abi, morwedi wa Sakaria.
3 Hiskia a dira tše di kgahlago Morena, a swana le Kgoši Dafida, rakgolokhukhu wa gagwe.
4 A phušola dintotoma tšeo go tšona go bego go khunamelwa medimo ya diswantšho, a kgereša dikokwane tša maswika tša borapedi, a rema le dikota tša borapedi. A pšhatlaganya le noga yela ya mphiri ye e bego e dirilwe ke Moshe e bitšwa Nehushtane. Go fihlela ka nako yeo setšhaba sa Israele se be se e hlompha ka go e tšhumela diorelo.
5 Hiskia yena a bota Morena Modimo wa Israele; Juda e be e se ya ka ya ba le kgoši ye e swanago le yena pele ga gagwe, mme le ka morago ya se ke ya ba gona.
6 Yena o ile a kgomarela Morena a se ke a mo tlogela le gatee, a phetha ditaelo ka moka tše Morena a bego a di file Moshe.
7 Ka gona Morena a ba le yena, gomme a atlega go tšohle tše a di dirago. A tsogela kgoši ya Asiria maatla gomme a gana go ineela go yona.
8 A fenya Bafilista gomme a šwahlela metsana ya bona ya ditora tša tlhapetšo le metse ye megolo ye e ageleditšwego ka merako, go ba go yo fihla le Gasa le tikologong ya yona.
9 Ngwageng wa bone wa pušo ya Hiskia, wo e bego e le ngwaga wa bošupa wa ge Hosea e le kgoši ya Israele, Kgoši Salmanasere wa Asiria o ile a hlasela Israele gomme a dikanetša motse wa Samaria.
10 Ngwageng wa boraro a o thopa; woo e be e le ngwaga wa boselela wa pušo ya Hiskia, e bile e le ngwaga wa senyane wa pušo ya Hosea.
11 Kgoši ya Asiria ya thopa Baisraele ya ba iša Asiria, gomme ya dudiša ba bangwe ba bona motseng wa Halage, ba bangwe nokeng ya Habore, seleteng sa Gosane, gomme ba bangwe ya ba dudiša metseng ya Media.
12 Motse wa Samaria o ile wa wa ka gobane Baisraele ba be ba sa theeletše Morena Modimo wa bona, eupša ba be ba lahla kgwerano ye a bego a e dirile le bona, gomme ba nyatša melao ka moka ye e bego e beilwe ke Moshe, mohlanka wa Morena. Ba be ba hlokomologile melao yeo, ba sa e phethe.
13 Ngwageng wa lesome le metšo ye mene wa pušo ya Kgoši Hiskia, Sanheribe, kgoši ya Asiria, a hlasela metse ya Juda ye e ageleditšwego ka merako, gomme a e thopa.
14 Hiskia a roma batseta go Sanheribe, yo a bego a le Lakishe, gore ba mmotše ba re: “Ke go phošeditše; hle, gomela morago, gomme ke tla go loba ka se o se nyakago.” Kgoši a ba fetola ka go re Hiskia a mo romele silibera ya dikilokramo tše dikete tše senyane, le gauta ya dikilokramo tše makgolo a senyane.
15 Hiskia a mo romela silibera ka moka ya ka Tempeleng le ya polokelo ya mošate;
16 a ba a gopa le gauta ya mamating a Tempele le gauta ye yena mong a bego a manegile dikota tša mejako ka yona, a e romela go Sanheribe.
17 Kgoši ya Asiria ya romela madira a mantši a tloga Lakishe go yo hlasela Hiskia kua Jerusalema; a be a laolwa ke balaodi ba gagwe ba bararo ba bagologolo. Ge ba fihla Jerusalema ba dula tseleng ye e bapetšego le tšhemo ya mohlatswi wa mašela, kgauswi le mokero wo o tlišago meetse a a tšwago letshaneng la ka godimo.
18 Ke moo ba romilego batho go yo bitša Kgoši Hiskia, gomme bahlankedi ba bararo ba gagwe ba tšwa go yo ba gahlanetša. Bona e be e le Eliakime, morwa wa Hilkia, yo a bego a hlokometše mošate, le Shebna, mongwaledi wa mošate, le Joage, morwa wa Asafo, mongwaledi wa mmušo.
19 Yo mongwe wa balaodi ba Baasiria a ba botšiša a re: “Kgošikgolo, kgoši ya Asiria, o nyaka go tseba gore ke eng se se dirago gore Hiskia a itshephe ka mokgwa wo.
20 A Hiskia o gopola gore a ka boledišana le rena mola a swanetše go loga maano a ntwa le go rapa madira a gagwe? A o be a gopola gore o tla thušwa ke mang ge a be a tsogela Asiria maatla?
21 O tshephile Egepeta gore e tla mo thuša, eupša go bota Egepeta go bjalo ka ge motho a ka tšea lehlaka a hlotlela ka lona – le tla thokgega la mo hlaba seatla. Kgoši ya Egepeta e bjalo ge motho a e tshephile.”
22 Molaodi yoo wa Moasiria a tšwela pele a re: “Kgane le nyaka go mpotša gore le tshephile Morena Modimo wa lena? A ga se tšona dintotoma tše a khunamelwago go tšona le dialetare tša gagwe tše yena Hiskia a di kgerešitšego ge a botša batho ba Juda le ba Jerusalema gore ba direle fela aletareng ye e lego Jerusalema?
23 Ke nyaka gore a phegišane le mong wa ka, kgoši ya Asiria, ka tsela ye: Ke tla mo fa dipere tše dikete tše pedi ge a ka kgona go ba le banna ba bakao ba ba tlago di namela!
24 A bjale a ka kgona bjang go fenya molaodi yo monnyannyane ka maemo wa Moasiria? Gomme le ge go le bjalo o sa botile Egepeta gore e mo romele dikoloi tša ntwa le banamedi ba dipere!
25 A o gopola gore ke hlasetše motse wo go tlo o senya e se thato ya Morena? Ke Morena ka boyena yo a mpoditšego gore ke hlasele naga ye ke e senye.”
26 Eliakime le Shebna le Joage ba re go molaodi yoo: “Hle, mong wa rena, bolela le rena ka Searamo. Re a se tseba. O se ke wa bolela Seheberu; batho ba ba lego godimo ga morako ba a go kwa.”
27 Molaodi yoo a ba fetola a re: “A le gopola gore mong wa ka o nthomile go tlo botša lena le mong wa lena fela dilo tše? Aowaowaa, ke botša le batho bale ba dutšego godimo ga morako, bao, bjalo ka lena, ba tlago ba ba ja mantle a bona, ba nwa le mehlapologo ya bona.”
28 Ke moo molaodi a emeletšego gomme a goeletša ka Seheberu a re: “Theetšang se kgošikgolo, kgoši ya Asiria, e le botšago sona!
29 O le botša gore le se ke la lesa Hiskia a le lahletša. Hiskia a ka se le phološe.
30 Le gona le se ke la mo lesa a le goketša gore le tshephe Morena ge a re: ‘Ruri, Morena o tla re phološa, le gona motse wo o ka se gafelwe diatleng tša kgoši ya Asiria.’
31 Le se ke la theetša Hiskia. Kgoši ya Asiria e le laela gore le tšwe motseng gomme le ineele. Ka moka ga lena le tla dumelelwa go ja diterebe tše di tšwago merareng ya lena, le mago a mego ya lena, le go nwa meetse a didiba tša lena,
32 go fihlela ge kgoši a le khudušetša nageng ye e swanago le ya lena kudu, moo go lego dirapa tša merara gore le be le beine, le mabele gore le be le bogobe; ke naga ya makhura a mohlware le todi ya dinose. Ge le ka dira se a se bolelago, le ka se hwe, le tla phela. Le se ke la theetša Hiskia ge a le fora a re: ‘Morena o tla re hlakodiša.’
33 Na medimo ya dinaga tše dingwe yona e kile ya phološa dinaga tša yona go kgoši ya Asiria?
34 A e kae bjale medimo ya Hamate le ya Arpade? E kae medimo ya Sefarabaime le ya Hena le ya Aba? A go na le medimo ye e kilego ya phološa motse wa Samaria?
35 Ke ofe modimo wo o kilego a phološa naga ya wona go kgoši ya rena? Bjale go ka kgonega bjang gore Morena a phološe Jerusalema?”
36 Batho ba no ikhomolela bjalo ka ge Kgoši Hiskia a be a ba boditše, ba se ke ba fetola.
37 Ke moo Eliakime le Shebna le Joage ba gagotšego diaparo tša bona ba nyamile, gomme ba ya ba begela kgoši se molaodi yola wa Asiria a se boletšego.
1 Ge Kgoši Hiskia a ekwa ditaba tšeo, a gagola diaparo tša gagwe ka manyami, a apara diaparo tša go ilela, gomme a ya Tempeleng ya Morena.
2 A roma Eliakime, mohlankedi yo a bego a hlokometše mošate, le Shebna, mongwaledi wa mošate, le baprista ba bagolo go moprofeta Jesaya, morwa wa Amotse. Le bona ba be ba apere diaparo tša go ilela.
3 A ba laela gore ba botše Jesaya ba re: “Lehono ke letšatši la tlalelo; re a otlwa gomme re a gobošwa. Re swana le mosadi yo a batametšego go belega, eupša a fedile maatla.
4 Kgoši ya Asiria e rometše molaodi wa yona yo mogolo go tlo roga Modimo yo a phelago. Nke Morena Modimo wa gago a kwe maroga a gomme a otle bao ba a boletšego. Ka gona re rapelele go Modimo, rena mašaledi a Bajuda.”
5 Ge Jesaya a seno kwa molaetša wa Kgoši Hiskia,
6 a mo fetola ka go re Morena o re: “O se ke wa tšhošwa ke mantšu ao Baasiria ba nkgobošitšego ka ona.
7 Ke tla dira gore kgoši ya Asiria e kwe pego ye e tlago e tlaletša, mme ya boela nageng ya gaboyona, gomme ka dira gore e bolawe moo.”
8 Molaodi yola wa Moasiria a kwa gore kgoši ya gabo e tlogile Lakishe gomme e lwa le ba motse wa Libna; ka gona a ya moo go yo bolela le yena.
9 Kgoši ya Baasiria ya kwa gore madira a Baegepeta a tseleng go tlo ba hlasela, mme a etilwe pele ke Kgoši Tirihaka wa Etopia. Ka gona yena a roma batseta ka lengwalo go Kgoši Hiskia wa Juda,
10 a re go yena: “Modimo yo o mo tshephilego o go boditše gore Jerusalema e ka se gafelwe diatleng tša ka, fela o se ke wa forwa ke Modimo yoo wa gago.
11 O kwele ka bowena tše magoši a Asiria a di dirilego dinaga ka moka – a sentše gohle! A o gopola gore wena o ka phologa?
12 Borakgolokhukhu ba ka ba fedišitše motse wa Gosane, wa Harane, le wa Retsefo, ba bolaya batho ba Edene ba ba bego ba dula Telasare, mme le o tee wa medimo ya bona a se kgone go ba phološa.
13 A kae magoši a motse wa Hamate, wa Arpade, wa Sefarabaime, wa Hena, le wa Aba?”
14 Kgoši Hiskia a tšea lengwalo leo go batseta, a le bala. Ke moka a ya Tempeleng, a le phutholla moo pele ga Morena,
15 gomme a rapela a re: “Wena Morena Modimo wa Israele, o dutšego setulong sa gago sa bogoši ka godimo ga bakerubi, ke wena o nnoši o lego Modimo, o bušago mebušo ka moka ya lefase. O hlodile legodimo le lefase.
16 Bjale, Morena, lebelela tše di re hlagelago. Theetša dilo ka moka tše Sanheribe a go rogago ka tšona, wena Modimo yo a phelago.
17 Ke therešo, Morena, gore magoši a Asiria a fedišitše ditšhaba le dinaga tša tšona,
18 a tšhuma medimo ya tšona; a kgona go e senya ka ge e be e se medimo le gatee, eupša e le dibetlwa tša kota le tša leswika tše di dirilwego ke batho.
19 Bjale Morena Modimo wa rena, re phološe go Baasiria gore mebušo ka moka ya lefase e tle e tsebe gore ke wena o nnoši, Morena, o lego Modimo.”
20 Ke moo Jesaya a romilego motseta go Kgoši Hiskia, a mmotša gore Morena o kwele thapelo ya kgoši gomme o re: “Sione e a go nyatša, wena Sanheribe, e sema nke e go kwela bohloko ge o boela morago.
21
22 A o be o roga mang, o goboša mang? Ke mang yo o bego o mo goelela, o mo hlohla? Na tšeo o be o di dira nna, Mokgethwa wa Israele?
23 O romile batseta ba gago gore ba tle ba ikgantšhe pele ga ka ba re: ‘Ka makoloikoloi a ka a ntwa ke nameletše godimodimo ga dithaba, mafelelong a dithaba tša Lebanone. Ke remile mesedere ye meteleletelele le mephaene ye mebotsebotse, ka tsenelela garegare ga sethokgwa.
24 Nna ke epile didiba, ka nwa meetse a dinaga di šele. Maoto a ka a gatakile noka ya Naele a e omiša.’
25 “A ga se wa ka wa kwa gore ke beakantše taba tšeo kgale, ke kgalekgale ke di rerile? Bjale ke di phethagaditše; ke go file maatla a go fetoša metse ye e ageleditšwego ka merako mekgobo ya thogorogo.
26 Batho ba ba bego ba dula go yona ba ile ba hlephiša matsogo; ba tšhoga mme ba lewa ke dihlong. Ba swana le dimelana tšhemong, goba bjanyana bjo botalana tlhakeng ge bo tšhungwa ke phefo ye e fišago ya bohlabela.
27 “Fela ke tseba se sengwe le se sengwe mabapi le wena; ke tseba se o se dirago le mo o yago ntshe. Ke tseba ka moo o ntukelago bogale ka gona.
28 Ke kwele bogale bjoo le boikgogomošo bja gago, gomme bjale ke tla go tsenya mogala nkong le lepheko ka ganong, ka go gomiša ka yona tsela yela o tlilego ka yona.”
29 Ke moo Jesaya a itšego go Kgoši Hiskia: “Sešupo sa tše di tlago direga sese: Lenyaga le išago le tla ja mabele a a imelelago ka boona, eupša ka ngwaga wa boraro le tla kgona go ipšalela mabele la ba la tla la a buna, la bjala merara la ba la tla la ja dienywa tša yona.
30 Mašaledi a Juda a tla boela a tseneletša medu fase mme a enywa dienywa.
31 Go tla ba le mašaledi Jerusalema le baphologi thabeng ya Sione, ka gobane Morena o ikemišeditše go phethagatša seo.
32 “Tše Morena a di boletšego mabapi le kgoši ya Asiria šedi: ‘A ka se tsene mo motseng wo goba a o thunya le ka mosebe o tee. Ga go bahlabani ba ba tlago tla motseng wo ba swere dikotse, le gona ga go madira a a tlago kgobela ntotoma ya mobu ya go o hlasela.
33 O tla boela morago ka yona tsela ye a tlilego ka yona, eupša mo motseng wo a ka se tsene. Ke realo, nna, Morena.
34 Ke tla phemela motse wo mme ka o phološa, gore ke tle ke hlomphiwe, le gore ke tle ke phethe se ke se tshephišitšego mohlanka wa ka, Dafida.’ ”
35 Bošegong bjoo morongwa wa Morena a ya mešašeng ya Baasiria mme a bolaya bahlabani ba dikete tše lekgolo le tše masome a seswai le tše tlhano. Ka mahube a letšatši le le latelago ba be ba rapaletše moo, ka moka e le ditopo!
36 Ke moo kgoši ya Asiria, Sanheribe, a gomilego a boela Ninibe.
37 Ka letšatši le lengwe ge a sa rapela ka tempeleng ya modimo wa gagwe, Nisroko, barwa ba gagwe, Adrameleke le Saretsere, ba mmolaya ka ditšhoša, gomme ba tšhabela nageng ya Ararate. Morwa wa gagwe yo mongwe, Esarhadone, a mo hlatlama bogošing.
1 Mehleng yeo Kgoši Hiskia a swarwa ke bolwetši gomme a nyako hwa. Moprofeta Jesaya, morwa wa Amotse, a ya go yena a re: “Morena o re: ‘Beakanya tša lapa la gago, ka gobane o ka se fole; o tla hwa.’ ”
2 Hiskia a phekgoga a lebelela lebotong gomme a rapela a re:
3 “Hle, Morena, gopola gore ke go hlanketše ka potego le botshephegi, le gore ka mehla ke dirile tše o bego o nyaka ke di dira.” Gomme a thoma go lla gabohloko.
4 Jesaya a tloga go kgoši, eupša ya re pele ga ge a putla ka kgorong ya ka gare ya mošate, Morena a mmotša gore a
5 boele go Hiskia, mmuši wa setšhaba ba Morena, a re go yena: “Nna, Morena, Modimo wa rakgolokhukhu wa gago, Dafida, ke kwele thapelo ya gago mme ke bone megokgo ya gago. Ke tla go fodiša, gomme ka letšatši la boraro o tla ya Tempeleng.
6 Ke tla go phediša mengwaga ye mengwe ye lesome le metšo ye mehlano. Ke tla hlakodiša wena le motse wo wa Jerusalema go kgoši ya Asiria. Ke tla šireletša motse wo gore ke tle ke godišwe, le gore ke tle ke phethe se ke se tshephišitšego mohlanka wa ka, Dafida.”
7 Ka morago Jesaya a botša bahlokomedi ba kgoši gore ba tšee sekgomaretši sa phaphathi ye e dirilwego ka mago a a omišitšwego, ba se phare sekakung sa kgoši, gomme kgoši o tla fola.
8 Kgoši Hiskia a mmotšiša a re: “A sešupo ke eng sa gore Morena o tla mphodiša, le gore ka letšatši la boraro ke tla kgona go ya Tempeleng?”
9 Jesaya a mo fetola a re: “Morena o tla go laetša sešupo sa gore yena o tla phetha se a se boletšego. A o nyaka gore morithi wo o lego mo manamelong a o ye pele dikgato tše lesome goba o ye morago dikgato tše lesome?”
10 Hiskia a mo fetola a re: “Ga go thata go dira gore morithi o ye pele dikgato tše lesome! A o boele morago dikgato tše lesome.”
11 Jesaya a rapela Morena, gomme Morena a dira gore morithi o boele morago dikgato tše lesome manamelong ao a bego a agilwe ke Kgoši Ahase.
12 Yona mehleng yeo kgoši ya Babilonia, Merodaka-Baladane, morwa wa Baladane, a kwa gore Kgoši Hiskia o be a babja. Ka gona a mo ngwalela lengwalo a ba a mo romela le mpho ka batseta.
13 Hiskia a amogela batseta bao gomme a ba laetša polokelo ya mahumo a gagwe ka moka ye e bego e boloketše silibera le gauta le dikhanakhana le dinkgabose le dibetša tša ntwa le dilo ka moka ka mengwakong ya gagwe ya polokelo. Gwa se ke gwa ba le selo ka ngwakong wa kgoši le mmušong wa gagwe ka moka se a sa ba laetšego sona.
14 Ke moo moprofeta Jesaya a ilego go Kgoši Hiskia a mmotšiša a re: “A banna bale ba tšwa kae, le gona ba go boditše eng?” Hiskia a mo fetola a re: “Ba tšwa nageng ya kgole, Babilonia.”
15 Jesaya a mmotšiša a re: “A ba boneng mo mošate?” Hiskia a mo fetola a re: “Ba bone se sengwe le se sengwe. Ga go se ke sego ka ba laetša sona ka mengwakong ya ka ya polokelo.”
16 Ke moo Jesaya a itšego go kgoši: “Morena o re
17 nako e etla yeo ka yona se sengwe le se sengwe mo mošate, ga gago, e lego tšohle tše borakgolokhukhu ba gago ba di bolokilego go fihlela lehono, di tlago thothelwa Babilonia. Go ka se šadišwe selo.
18 Mo go ditlogolo tša gago go tla thopša ba bangwe gomme ya ba baamogwabonna ba go šoma ngwakong wa kgoši ya Babilonia.”
19 Kgoši Hiskia o ile a gopola gore se Jesaya a se bolelago se šupa gore go tla ba le khutšo le polokego nakong ya ge yena Hiskia a sa phela, ka gona a mo fetola a re: “Taba ye o mpoditšego yona e etšwa go Morena e lokile.”
20 Tše dingwe tše Kgoši Hiskia a di dirilego, ditiro tšohle tša bogale bja gagwe, le ka moo a agilego letamo a ba a epa mokero wa meetse gore o tsenye meetse ka motseng, ka moka di ngwadilwe mo go Ditaba tša magoši a Juda.
21 Hiskia a ithobalela le botatagwe, gomme Manase, morwa wa gagwe, a mo hlatlama bogošing.
1 Manase o be a na le mengwaga ye lesome le metšo ye mebedi ge e eba kgoši ya Juda, gomme a buša a le Jerusalema mengwaga ye masome a mahlano a metšo ye mehlano. Mmagwe e be e le Heftsiba.
2 Manase a latela ditlwaedi tša makgapa tša ditšhaba tše Morena a di rakilego nageng ge setšhaba sa gagwe se goroga; ka go dira bjalo a dira dibe pele ga Morena.
3 A tsošološa dintotoma tšela go tšona go bego go khunamelwa medimo ya diswantšho tšela Hiskia, tatagwe, a bego a di phušotše; a aga dialetare tšeo go tšona go bego go khunamelwa Baale, a ba a betla kota ya borapedi, a etša Kgoši Ahaba wa Israele. Le gona Manase o be a obamela dinaledi, a di khunamela.
4 A aga dialetare tša medimo e šele ka Tempeleng, felo mola Morena a itšego ke moo a swanetšego go khunamelwa gona.
5 Ka dikgorong ka pedi tša Tempele a aga dialetare tšeo go tšona go bego go khunamelwa dinaledi.
6 A dira sehlabelo ka morwa wa gagwe. A šomišana le baloi le didupe, a ba a dirišana le dinoge le ba malopo. A dira dibe ka kudu pele ga Morena, a mo rumola.
7 A hloma seswantšhobetlwa sa modimo wo motshadi, Ashera, ka Tempeleng, felo mola Morena a itšego go Dafida le go Solomone, morwa wa gagwe: “Gona mo Jerusalema, ka mo Tempeleng ye, ke felo fa ke go kgethilego nageng ka moka ya dikgoro tše lesome le tše pedi tša Israele gore ke mo ke swanetšego go khunamelwa gona go ya go ile.
8 Gomme ge setšhaba sa Israele se ka phetha ditaelo tša ka ka moka ka potego, sa phetha le melao yohle ye mohlanka wa ka, Moshe, a ba filego yona, gona nka se ba lese ba lelekwa nageng ye ke e filego borakgolokhukhu ba bona.”
9 Eupša batho ba Juda ba se ke ba theetša Morena, gomme Manase a ba diriša dibe tše kgolo go feta le tšela tša ditšhaba tše Morena a ilego a di fediša nageng yeo ge setšhaba sa gagwe se tsena go yona.
10 Morena a bolela ka bahlanka ba gagwe, baprofeta, a re:
11 “Kgoši Manase o dirile makgapa a, a dira dilo tše mpe go feta tše Bakanana ba bego ba di dira, gomme ka medimo ya gagwe ya diswantšho a diriša batho ba Juda dibe.
12 Ka gona nna, Morena Modimo wa Israele, ke tla tlišetša Jerusalema le Juda mahlomola ao yo mongwe le yo mongwe yo a a kwago a tlago gakgamala.
13 Ke tla otla Jerusalema bjalo ka ge ke otlile Samaria, bjalo ka ge ke otlile Kgoši Ahaba wa Israele le ditlogolo tša gagwe. Ke tla fediša batho ba Jerusalema ka moka, Jerusalema ya šala e se na le selo, e le bjalo ka sebjana se motho a se fadilego a se ribega.
14 Ke tla lahla mašaledi ao a phologilego ka a gafela manabeng a bona ao a tlago ba fenya mme a senya naga ya bona.
15 Setšhaba sa ka ke tla se dira se ka gobane se dirile dibe pele ga ka mme sa nthumola go tloga ka nako yela borakgolokhukhu ba sona ba etšwa Egepeta, go fihlela le lehono.”
16 Ka ntle ga go diriša batho ba Juda dibe pele ga Morena, Manase o ile a bolaya batho ba bantši ba ba se nago molato mo e lego gore mekgotha ya Jerusalema e ile ya tlala madi.
17 Tše dingwe tše Manase a di dirilego, gammogo le dibe tša gagwe, di ngwadilwe mo go Ditaba tša magoši a Juda.
18 Manase a ithobalela le botatagwe, gomme a bolokwa ka serokolong sa mošate, serokolo sa Usa, mme morwa wa gagwe, Amone, a mo hlatlama bogošing.
19 Amone o be a na le mengwaga ye masome a mabedi le metšo ye mebedi ge e eba kgoši ya Juda, gomme a buša a le Jerusalema mengwaga ye mebedi. Mmagwe e be e le Meshulemete, morwedi wa Harutse, wa motse wa Jotoba.
20 O ile a dira dibe pele ga Morena, go no swana le Manase, tatagwe.
21 A dira tšohle tše tatagwe a bego a di dira, a ba a khunamela medimo ya diswantšho ye tatagwe a bego a e khunamela.
22 A furalela Morena, Modimo wa borakgolokhukhu ba gagwe, a nyatša ditaelo tša gagwe.
23 Bahlankedi ba Amone ba ile ba mo logela maanomabe gomme ba mmolaya mošate.
24 Batho ba Juda ba bolaya batho bale ba bolailego Amone, gomme ba bea morwa wa gagwe, Josia, kgoši.
25 Tše dingwe tše Amone a di dirilego di ngwadilwe mo go Ditaba tša magoši a Juda.
26 Amone o ile a bolokwa ka lebitleng la gagwe ka serokolong sa Usa, gomme morwa wa gagwe, Josia, a mo hlatlama bogošing.
1 Josia o be a na le mengwaga ye seswai ge e eba kgoši ya Juda, gomme a buša a le Jerusalema mengwaga ye masome a mararo a motšo o tee. Mmagwe e be e le Jedida, morwedi wa Adaya, wa motse wa Botsekate.
2 Josia o ile a dira tše di kgahlago Morena; a etša rakgolokhukhu wa gagwe, Dafida, ka ditiro, a se ke a phamoga ditseleng tša Dafida.
3 Ngwageng wa lesome le metšo ye seswai wa ge go buša Kgoši Josia, kgoši o ile a roma mongwaledi wa kgoro, Shafane, morwa wa Atsalia, setlogolo sa Meshulamo, Tempeleng a mo laela a re:
4 “Yaa go Moprista yo Mogolo, Hilkia, gomme o mmotše gore a bale tšhelete ye baprista ba ba letilego mojako wa Tempele ba e kgobokantšego go batho.
5 O mmotše gore a tšee tšhelete yeo a e fe banna ba ba hlokometšego go lokišwa ga Tempele. Ba lefe
6 babetli le baagi le babetli ba matlapa, ba be ba reke dikota le matlapa a a betlilwego ao a šomišwago ge ba lokiša Tempele.
7 Banna bao ba hlokometšego modiro ba a botega, ka gona o se ke wa hlwa o tshwenyega ka go ba botšiša ka tšhelete yeo.”
8 Ke moka Hilkia a botša Shafane gore o hweditše puku ya melao ya Morena ka Tempeleng. A mo fa puku yeo gomme Shafane a e bala.
9 Ke moo a boetšego go kgoši, a mmegela a re: “Bahlanka ba gago ba tšere tšhelete yeo e bego e le ka Tempeleng ba e neetše banna ba ba hlokometšego modiro wa go lokiša Tempele.”
10 A ba a re: “Mo ke swere puku ye Hilkia a nneetšego yona.”
11 Ge kgoši a ekwa tše di balwago ka pukung yeo, a gagola diaparo tša gagwe a tshwenyegile,
12 gomme a laela moprista Hilkia, le Ahikamo, morwa wa Shafane, le Akboro, morwa wa Mika, le Shafane, mongwaledi wa kgoro, le Asaya, mohlanka wa kgoši, a re:
13 “Sepelang le yo mpotšišetša, nna le batho ka moka ba Juda, go Morena ka seo puku ye e se rutago. Morena o re tukela bogale ka gobane borakgolokhukhu ba rena ga se ba dira tše puku ye e rego di swanetše go dirwa.”
14 Hilkia, Ahikamo, Akboro, Shafane le Asaya ba ya go mosadi yo a bitšwago Hulda, moprofeta yo a bego a dula karolong ye mpsha ya Jerusalema. Monna wa gagwe, Shalume, morwa wa Tikba, setlogolo sa Hasra, o be a hlokometše diaparo tša ka Tempeleng. Ba mmotša se se diregilego,
15 gomme a ba botša gore ba boele go kgoši, ba fihle ba mmotše gore Morena Modimo wa Israele
16 o re: “Ke tlile go tlišetša Jerusalema le batho ba yona ka moka mahlomola, bjalo ka ge go ngwadilwe ka pukung ye kgoši a e badilego.
17 Ba mphuraletše gomme ba diretše medimo ye mengwe dihlabelo, mme ba nthumotše ka tšohle tše ba di dirilego. Ke tukela Jerusalema bogale gomme bogale bjoo bo ka se fele.
18 Ge e le kgoši yena le mmotše gore nna, Morena Modimo wa Israele, ke re: O theeditše se se ngwadilwego ka pukung,
19 wa ba le pelo ye boleta mme wa ikokobetša pele ga ka, wa gagola diaparo tša gago, wa lla ge o ekwa ka moo ke rego ke tla otla Jerusalema le batho ba yona. Ke tla e dira gore e šiiše, e be felo fao leina la gona batho ba tlago le diriša ge ba rogaka. Eupša ke kwele thapelo ya gago,
20 gomme mahlomola a ke tlago a tlišetša Jerusalema a ka se tle pele o ithobalela le botatago. Ke tla go dira gore o bolokwe ka khutšo.” Banna bao ba boela go Kgoši Josia ba mmotša ditaba tšeo.
1 Kgoši Josia a bitša baetapele ka moka ba Juda le Jerusalema,
2 gomme ba ya Tempeleng mmogo ba na le baprista le baprofeta le batho bohle, ba bagolo le ba bannyane. Kgoši a ba balela ditaba tšohle tša puku ya kgwerano ye e hweditšwego ka Tempeleng.
3 A ema kokwaneng ya magoši mme a dira kgwerano le Morena gore o tla mo hlompha, a phetha melao le ditaelo tša gagwe ka pelo ya gagwe ka moka le ka moya wa gagwe ka moka, le gore o tla dira se kgwerano yeo e se nyakago bjalo ka ge go ngwadilwe ka pukung. Gomme le setšhaba ka moka sa itlema ka kgwerano yeo.
4 Ke moo Josia a laetšego Moprista yo Mogolo, Hilkia, le baprista ba ba mo thušago le baleti ba mojako wa Tempele gore ba ntšhe dilo ka moka ka Tempeleng tše di bego di šomišwa ge go khunamelwa Baale, le modimo wo motshadi, Ashera, le dinaledi. Kgoši a tšhuma dilo tšeo ka moka ka ntle ga motse ka moeding wa Kidrone, mme a laela gore melora yeo e yo tšhollelwa Bethele.
5 Baprista bao magoši a Juda a bego a ba beile gore ba dire dihlabelo dintotomeng tšeo go tšona go bego go khunamelwa medimo ya diswantšho metseng ya Juda le tikologong ya Jerusalema a ba ntšha modirong – baprista ka moka ba ba bego ba direla Baale le letšatši le ngwedi le dinaledi tšohle dihlabelo.
6 A tloša seswantšhobetlwa sa modimo wo motshadi, Ashera, Tempeleng, a se ntšha motseng a se iša moeding wa Kidrone, a se tšhuma, a se šila ya ba lerole mme a le gaša mabitleng a setšhaba.
7 A phušola diphapoši tša ka Tempeleng tšeo ka go tšona go bego go dula digwebakathobalo tša banna tša ka tempeleng. Ke gona ka moo basadi ba bego ba loga diaparo tše di bego di šomišwa tirelong ya Ashera.
8 A tliša baprista ba ba bego ba le metseng ya Juda Jerusalema, gomme nageng ka moka a tšhilafatša dintotoma tše ba bego ba dira dihlabelo go tšona metseng, go tloga Geba go yo fihla Beresheba. Le tše di bego di le dikgorong lesorong la Joshua, ramotse, la ka letsogong la nngele la kgoro ye kgolo ge motho a tsena motseng, a di phušola.
9 Baprista bao ba ile ba se ke ba dumelelwa go dira mošomo wa boprista ka Tempeleng, eupša dinkgwa tše di se nago komelo ba be ba ka di ja le baprista ba bangwe.
10 Kgoši Josia a tšhilafatša le Tofete, lefelo la tirelo la modimo wa seswantšho ka moeding wa Bene-Hinomo, gore go se ke gwa hlwa go eba le motho yo a direlago modimo Mologo sehlabelo sa go tšhungwa ka moka ka morwa goba morwedi wa gagwe.
11 A tloša le dipere tšeo magoši a Juda a bego a di neetše letšatši, gomme a tšhuma dikoloi tše di bego di šomišwa tirelong yeo. Tšona di be di le ka kgorong ya Tempele lesorong kgauswi le ngwakwana wa Netane-Meleke, mohlankedi yo mogolo.
12 Kgoši Josia a kgereša dialetare tše magoši a Juda a bego a di agile tlhakeng ya mošate godimo ga phapoši ya ka godimo ya Kgoši Ahase, gotee le dialetare tše di bego di agilwe ke Kgoši Manase ka dikgorong ka dipedi tša Tempele; a pšhatlaganya dialetare tšeo ya ba thogorogo, gomme a e tšhollela ka moeding wa Kidrone.
13 Josia a tšhilafatša dialetare tše Kgoši Solomone a bego a di agile ka bohlabela bja Jerusalema, ka borwa bja Thaba ya Mehlware, e le tša tirelo ya medimo ya bohlola ya diswantšho – Astarte, modimo wo motshadi wa Sidone, Kemoshe, modimo wa Moaba, le Milkomo, modimo wa Amone.
14 Kgoši Josia a pšhatlaganya dikokwane tša borapedi tša maswika, a rema dikota tša borapedi, gomme felo mo di bego di hlomilwe gona a go khupetša ka mašapo a batho.
15 Josia a phušola ntotoma yeo go yona go bego go khunamelwa medimo ya diswantšho kua Bethele ye e bego e agilwe ke Kgoši Jerobeamo, morwa wa Nebate, yo a dirišitšego Israele dibe. Josia a kgereša aletare ya gona, a pšhatlaganya matlapa a yona, mme a a šilaganya ya ba lerole; a ba a tšhuma le kota ya borapedi.
16 Ge a retologa a bona mabitla a mangwe mola thabeng; a laela gore a fatollwe mme mašapo a a lego ka go ona a tšhungwe aletareng. Ka tsela yeo a tšhilafatša aletare, a dira sela moprofeta a bego a kile a se bolela monyanyeng mola Kgoši Jerobeamo a eme manamelong a aletare. Kgoši Josia a lebelela ka gohle gomme a bona lebitla la moprofeta yola a bego a kile a bolela taba yeo.
17 A botšiša a re: “Lela ke lebitla la mang?” Batho ba Bethele ba mo fetola ba re: “Ke lebitla la moprofeta wa Juda yo a boletšego dilo tše o di dirilego aletare ye lehono.”
18 Josia a re: “Yena mo tlogeleng. Mašapo a gagwe a se ke a šuthišwa.” Ka gona mašapo a gagwe a se ke a kgwathwa, le ona ale a moprofeta yo a bego a etšwa Samaria.
19 Motseng wo mongwe le wo mongwe wa Israele Kgoši Josia a thuba ditempelana ka moka tša dintotomeng tša go agwa ke magoši a Israele tšeo go tšona go bego go khunamelwa medimo ya diswantšho, gomme ka tšona a rumotše Morena. Dintotoma tšeo ka moka a di dira tše a bego a di dirile dintotoma tša kua Bethele.
20 Godimo ga dialetare tša dintotoma tšeo a bolaya baprista ba ba bego ba hlankela medimo ya diswantšho dintotomeng, a ba a tšhuma mašapo a batho godimo ga dialetare tšeo. Ya ba gona a boelago Jerusalema.
21 Kgoši Josia a laela batho ba Juda gore ba keteke Monyanya wa Paseka go hlompha Morena Modimo wa bona, bjalo ka ge go ngwadilwe pukung ya kgwerano.
22 Go be go se gwa ka gwa ba le Paseka ya go swana nayo ye e bego e kile ya ketekwa ke kgoši ye nngwe ya Israele goba ya Juda go tloga mehleng yela setšhaba se sa bušwa ke baahlodi.
23 Eupša bjale, mo ngwageng wa lesome le metšo ye seswai wa pušo ya Josia, Paseka yeo ya ketekwa Jerusalema.
24 Gore Kgoši Josia a tle a kgone go phetha melao ye e ngwadilwego pukung ye Moprista yo Mogolo, Hilkia, a e hweditšego ka Tempeleng, o ile a tloša dinoge, le didupe, le medimo ya malapa, le medingwana ya diswantšho, le dilo ka moka tša tirelo ya medingwana ya diswantšho Jerusalema le nageng ya Juda ka moka.
25 Go be go se gwa ka gwa ba le kgoši ye e swanago le yena ye e bego e sokologetše go Morena ka pelo ya yona ka moka, le ka moya wa yona ka moka, le ka maatla a yona ka moka, e phetha melao yohle ya Moshe; le gona ga se gwa ka gwa hlwa go eba le kgoši ye e swanago le yena.
26 Eupša Morena o be a tukela Juda bogale bjo bošoro ka baka la tšeo Kgoši Manase a bego a mo rumotše ka tšona, gomme le bjale bogale bjoo bo be bo se bja okobala.
27 Morena a re: “Ke tla dira batho ba Juda se ke se dirilego ba Israele: Ke tla raka batho ba Juda pele ga ka mme ka lahla Jerusalema, motse wo ke o kgethilego, le Tempele, felo fao ke itšego ke moo ke swanetšego go khunamelwa gona.”
28 Tše dingwe tše Kgoši Josia a di dirilego di ngwadilwe mo go Ditaba tša magoši a Juda.
29 Mola Josia e sa le kgoši, Kgoši Neko wa Egepeta o ile a tšwa dira a ya nokeng ya Yufratese go yo thuša kgoši ya Asiria. Kgoši Josia a leka go thibela madira ao a Egepeta kua Megido, gomme a bolawa ge ntwa e seno thoma.
30 Bahlankedi ba gagwe ba rwala setopo sa gagwe ka koloi ya ntwa ba se iša Jerusalema, moo a ilego a bolokwa ka lebitleng la gagwe. Batho ba Juda ba kgetha morwa wa gagwe, Joahase, mme ba mo tlotša ya ba kgoši.
31 Joahase o be a na le mengwaga ye masome a mabedi a metšo ye meraro ge e eba kgoši ya Juda, gomme a buša a le Jerusalema dikgwedi tše tharo. Mmagwe e be e le Hamutale, morwedi wa Jeremia, wa motse wa Libna.
32 A dira dibe pele ga Morena go swana le borakgolokhukhu ba gagwe.
33 Pušo ya gagwe e ile ya felela ge Kgoši Neko wa Egepeta a mo golega kua Ribla nageng ya Hamate, mme a ntšhiša batho ba Juda seloba sa silibera ya dikilokramo tše dikete tše tharo, le sa gauta ya dikilokramo tše masome a mararo a metšo ye mene.
34 Kgoši Neko a bea morwa wa Josia, Eliakime, kgoši ya Juda go hlatlama Josia, gomme a fetoša leina la gagwe a re ke Joyakime. Joahase yena a išwa Egepeta ke Kgoši Neko, gomme a hwela gona.
35 Kgoši Joyakime o ile a ntšhiša batho motšhelo go ya ka tše ba nago le tšona, gore a tle a kgoboketše tšhelete ya seloba se se bego se nyakwa ke kgoši ya Egepeta.
36 Joyakime o be a na le mengwaga ye masome a mabedi a metšo ye mehlano ge e eba kgoši ya Juda, gomme a buša a le Jerusalema mengwaga ye lesome le o tee. Mmagwe e be e le Sebuda, morwedi wa Pedaya, wa motse wa Ruma.
37 Joyakime a dira dibe pele ga Morena, go swana le borakgolokhukhu ba gagwe.
1 Mehleng ya ge go buša Joyakime, Kgoši Nebukadnesare wa Babilonia o ile a hlasela Juda, gomme Joyakime a gapeletšega go mo loba mengwaga ye meraro; ka morago a mo tsogela maatla.
2 Morena a romela bašwahledi ba Bababilonia le ba Basiria le ba Bamoaba le ba Baamone go yo lwa le Joyakime le go fediša batho ba Juda, bjalo ka ge a be a boletše ka bahlanka ba gagwe, baprofeta.
3 Seo sa direga fela ka taelo ya Morena, gore a tle a rake batho ba Juda pele ga gagwe ka baka la dibe ka moka tše Kgoši Manase a bego a di dirile,
4 gagolo le ka baka la madi a a se nago molato ao a a tšholotšego gore a be a tlale Jerusalema. Morena a se ke a lebalela Manase tabeng yeo.
5 Tše dingwe tše Joyakime a di dirilego di ngwadilwe mo go Ditaba tša magoši a Juda.
6 Joyakime a ithobalela le botatagwe, gomme morwa wa gagwe, Joyakine, a mo hlatlama bogošing.
7 Kgoši ya Egepeta le madira a yona ya se ke ya hlwa e tloga Egepeta gape, ka gobane kgoši ya Babilonia bjale e be e laola naga ka moka ye e bego e le ya Egepeta, go tloga nokeng ya Yufratese go yo fihla mollwaneng wa ka leboa wa Egepeta.
8 Joyakine o be a na le mengwaga ye lesome le ye seswai ge e eba kgoši ya Juda, gomme a buša a le Jerusalema dikgwedi tše tharo. Mmagwe e be e le Nehushta, morwedi wa Elnathane wa Jerusalema.
9 Joyakine a dira dibe pele ga Morena, go swana le tatagwe.
10 E bile mehleng ya pušo ya gagwe moo madira a Babilonia a ilego a tla Jerusalema a e dikanetša, a laolwa ke balaodi ba madira ba Kgoši Nebukadnesare.
11 Yona nakong yeo Nebukadnesare a tla Jerusalema ka boyena,
12 gomme Kgoši Joyakine, le mmagwe, le bahlankedi ba gagwe, le balaodi ba madira a gagwe, le bahlankedi ba mošate ba ineela go Bababilonia. Ngwageng wa seswai wa pušo ya Nebukadnesare, Nebukadnesare a thopa Joyakine
13 gomme a thothela mahumo ka moka a ka Tempeleng le a mošate Babilonia. Bjalo ka ge Morena a be a boletše, Nebukadnesare a pšhatla dibjana ka moka tša gauta tše di bego di dirilwe ke Kgoši Solomone e le tša go šomišwa ka Tempeleng.
14 A thopa batho ba Jerusalema, le balaodi ba madira, le bagale, gomme ka moka ya ba ba dikete tše lesome. A thopa le banna ka moka ba tsebo ya mediro, gammogo le barulatshipi, a šadiša fela badiidi kua Juda.
15 Nebukadnesare a iša Joyakine bothopša kua Babilone gotee le mmagwe le basadi ba gagwe le bahlankedi ba mošate le baetapele ba Juda.
16 A iša banna ka moka ba maemo Babilonia, ka moka ya ba ba dikete tše di šupago, le banna ba sekete ba tsebo ya mediro, gammogo le barulatshipi, ka moka ga bona e le banna ba bogale ba ba loketšego ntwa.
17 Nebukadnesare a bea Matania, rangwane wa Joyakine, kgoši ya Juda, gomme a fetoša leina la gagwe a re ke Tsedekia.
18 Tsedekia o be a na le mengwaga ye masome a mabedi a motšo o tee ge e eba kgoši ya Juda, gomme a buša a le Jerusalema mengwaga ye lesome le o tee. Mmagwe e be e le Hamutale, morwedi wa Jeremia, wa motse wa Libna.
19 Kgoši Tsedekia a dira dibe pele ga Morena, go swana le Kgoši Joyakime.
20 Morena a galefela batho ba Jerusalema le ba Juda moo e lego gore o ile a ba raka pele ga gagwe. Tsedekia o ile a tsogela Kgoši Nebukadnesare wa Babilonia maatla,
1 ka gona Nebukadnesare a tla ka madira a gagwe ka moka, a hlasela Jerusalema ka letšatši la lesome la kgwedi ya lesome ya ngwaga wa senyane wa pušo ya Tsedekia. Ba hloma mešaša ka ntle ga motse, ba kgobela ntotoma ya mobu go o dikologa,
2 mme ba o dikanetša go fihlela ka ngwaga wa lesome le o tee wa pušo ya Tsedekia.
3 Ka letšatši la senyane la kgwedi ya bone ya wona ngwaga woo, ge tlala e befile moo e lego gore go be go se gwa šala selo sa go ja,
4 morako wa motse wa kgerešwa. Le ge Bababilonia ba be ba dikaneditše motse, bahlabani ka moka ba ile ba tšhaba bošego. Ba tšea ka tsela ya serapa sa mošate, ba tšwa ka kgoro ye e kgomaganyago maboto a mabedi a serapa seo, gomme ba tšhabela thoko ya moedi wa Jordane.
5 Eupša madira a Bababilonia a rakediša Kgoši Tsedekia, ba mo swara melaleng ya kgauswi le Jeriko, bahlabani ba gagwe ka moka ba šwalalane ba mo tlogetše.
6 Tsedekia a išwa go Kgoši Nebukadnesare yo a bego a le motseng wa Ribla, gomme moo Nebukadnesare a mo ahlola.
7 Barwa ba gagwe ba bolawa a lebeletše; ya ba gona Nebukadnesare a laelago gore Tsedekia a gonywe mahlo. A mo tlema ka diketane, gomme a mo iša Babilone.
8 Ka letšatši la bošupa la kgwedi ya bohlano ya ngwaga wa lesome le metšo ye senyane wa pušo ya Kgoši Nebukadnesare wa Babilonia, Nebusaradane, mohlankedi wa gagwe yo e bego e le molaodi wa baleti ba kgoši, a tsena Jerusalema.
9 A tšhuma Tempele le mošate le nywako le meago ka moka ye megolo Jerusalema,
10 gomme bahlabani ba gagwe ba kgereša morako wa motse.
11 Ke moka Nebusaradane a thothela batho ba ba bego ba šetše motseng Babilonia, le banna ba tsebo ya mediro ba ba bego ba sa šetše, le bao ba bego ba šetše ba ineetše go Bababilonia.
12 Eupša a šadiša badiidi ba bangwenyane nageng ya Juda gore ba šome mašemong le ka dirapeng tša merara.
13 Bababilonia ba pšhatlaganya dikokwane tša mphiri le dikoloyana tša ka Tempeleng, gotee le legopo le legolo la mphiri, gomme ba iša mphiri wa gona ka moka Babilone.
14 Ba thotha le dibjana tša go olelela melora, digarafo, ditimamabone, meruswi, le ditlabakelo ka moka tša mphiri tše di bego di šomišwa tirelong ya Tempeleng.
15 Ba thotha dilo ka moka tše di bego di dirilwe ka gauta goba silibera, gammogo le dibjana tša magala le meruswi ya go foka madi.
16 Mphiri wa dikokwane ka dipedi le wa dikoloyana le wa legopo le legolo, e lego dilo tše Kgoši Solomone a bego a di diretše Tempele, e be e le wo boima kudu go ka o ela.
17 Dikokwane tšeo tše pedi di be di swana: ye nngwe le ye nngwe e be e le ya dimetara tše 8,3 go ya godimo, mme e na le hlogwana ya mphiri ka godimo ya bogodimo bja dimetara tše 2,3. Go rarela hlogwana ye nngwe le ye nngwe go be go na le ntikodiko ya mphiri ye e bego e kgabišitšwe ka diswantšho tša digarenate tša mphiri.
18 Nebusaradane, molaodi wa baleti ba kgoši, a thopa Seraya, Moprista yo Mogolo, le Sofonia, moprista yo a bego a mo latela ka maemo, le baprista ba bararo ba ba bego ba leta mejako ya Tempele.
19 Motseng a tšea molaodi wa madira, le baeletši ba bahlano ba kgoši ba ba bego ba sa le motseng, le mongwaledi wa molaodi yo mogolo yo a bego a hlokometše go rapa dira, le banna ba bangwe ba maemo ba masome a a selelago.
20 Nebusaradane a ba iša go kgoši ya Babilonia yo a bego a le motseng wa Ribla
21 nageng ya Hamate. Moo kgoši a laela gore ba itiwe, ba bolawe. Ke ka moo batho ba Juda ba thothilwego nageng ya bona ba išwa bothopša.
22 Kgoši Nebukadnesare wa Babilonia a bea Gedalia, morwa wa Ahikamo, setlogolo sa Shafane, mmušiši wa naga ya Juda, gore a buše batho ka moka bao ba bego ba se ba išwa Babilonia.
23 Ge balaodi ka moka ba madira a Bajuda le bahlabani ba ba bego ba tšhabile ba ekwa taba yeo, ba ikopanya le Gedalia kua Mitsepa. Bahlankedi bao e be e le Ishmaele, morwa wa Netania, Johanane, morwa wa Kareage, Seraya, morwa wa Tanhumete, wa motse wa Netofa, le Jaasania wa Maaka.
24 Gedalia a re go bona: “Ke le enela gore bahlankedi ba Bababilonia ba ka se le tshwenye. Dulang mo nageng ye, le hlankele kgoši ya Babilonia, gomme tšohle di tla le lokela.”
25 Eupša ka kgwedi ya bošupa ya ngwaga woo Gedalia a beilwego mmušiši ka wona, Ishmaele, morwa wa Netania, setlogolo sa Elishama, yo mongwe wa ba lapa la mošate, a ya Mitsepa le banna ba lesome, ba hlasela Gedalia mme ba mmolaya. Ba ba ba bolaya le Baisraele le Bababilonia bao ba bego ba na le yena moo.
26 Ke gona Baisraele ka moka, ba bagolo le ba bannyane, gotee le balaodi ba madira ba tlogilego ba ya Egepeta, ka gobane ba be ba boifa Bababilonia.
27 Ka ngwaga wo Ebile-Merodaka e bilego kgoši ya Babilonia ka wona o ile a ntšha Kgoši Joyakine wa Juda kgolegong. Seo se diregile ka letšatši la masome a mabedi a metšo ye e šupago la kgwedi ya lesome le metšo ye mebedi ya ngwaga wa masome a mararo a metšo ye e šupago ka morago ga ge Joyakine a thopilwe.
28 Ebile-Merodaka a mo swara gabotse, gomme a mmea maemong a a hlomphegago go feta a dikgoši tše dingwe tše e bego e le mathopša le yena kua Babilonia.
29 A ba a mo apola diaparo tša gagwe tša kgolego, gomme a ja dijo le kgoši bophelo bja gagwe ka moka.
30 Ka mehla o be a fiwa tše di nyakegago tša letšatši ka letšatši.