1

1 Morena o ile a bitša Moshe a le Tenteng ya bodulo bja Morena, a mo fa melawana ye

2 gore Baisraele ba e phethe ge ba dira dihlabelo tša bona. Ge motho a dira sehlabelo ka seruiwa, a ka hlaba kgomo goba sehuswane sa gagwe.

3 Ge a dira sehlabelo ka kgomo e le sa go tšhungwa ka moka, a se dire ka poo ye e se nago bosodi. A e tliše mojakong wa Tente ya bodulo bja Morena gore Morena a e amogele.

4 A bee seatla godimo ga hlogo ya yona, gomme e tla amogelwa e le sehlabelo sa go mmoelanya le Morena ka ge a be a dirile sebe.

5 A hlabe poo yeo moo, gomme baprista ba Baarone ba tliše madi pele ga Morena mme ba foke aletare ye e lego mojakong wa Tente ka mahlakoreng ka moka.

6 Ke moka a bue seruiwa seo, a be a se phakologanye,

7 gomme baprista ba Baarone ba gotše mollo godimo ga aletare, ba bešetše dikgong.

8 Ba bee ditho tša seruiwa seo le hlogo le makhura a dipshio moo mollong.

9 Motho yoo a hlatswe dikateng le meomo, gomme moprista a tšhume sehlabelo seo ka moka godimo ga aletare. Monkgo wa sona o tsefela Morena.

10 Ge eba a dira sehlabelo ka sehuswane, e be sa tona se se se nago bosodi.

11 A se hlabe ka lehlakoreng la ka leboa la aletare, gomme baprista ba foke aletare ka madi a sona ka mahlakoreng ka moka.

12 Ge a e phakologantše, moprista a bee ditho ka moka le hlogo le makhura a dipshio mollong.

13 Motho yoo a hlatswe dikateng le meomo, gomme moprista a tliše sehlabelo seo go Morena, mme a se tšhume ka moka aletareng. Monkgo wa sehlabelo se o tsefela Morena.

14 Ge motho a direla Morena sehlabelo sa go tšhungwa ka moka ka nonyana, e be mokuru goba leeba.

15 Moprista a e tliše aletareng, a e phetle molala, gomme a tšhume hlogo ya yona moo. Madi a yona a gamolelwe ka lehlakoreng la aletare.

16 A ntšhe tšelo le tšeo di lego ka go yona, mme a di lahlele ka bohlabela bja aletare moo go tšhollelwago melora.

17 A e sware ka diphego mme a e fatole ka bogare ka ntle le go thaola diphego tšeo, gomme a e tšhume ka moka aletareng. Monkgo wa sehlabelo se o tsefela Morena.

2

1 Ge motho a tlišetša Morena kabelo ya bupi, e be bja matoka. A bo tšhele makhura a mohlware le seorelo,

2 gomme a bo tliše go baprista ba Baarone. Moprista a ntšhe bupi bjoo le makhura ka legoswi, le seorelo seo ka moka, gomme a di tšhume aletareng e le sešupo sa gore tšohle di abetšwe Morena. Monkgo wa kabelo ye o tsefela Morena.

3 Kabelo ye e šetšego ke ya baprista; ke ye kgethwakgethwa, ka ge e tšerwe buping bjo bo abetšwego Morena.

4 Ge kabelo e le dinkgwa tše di pakilwego ka ontong, e be tša bupi bja matoka tše di se nago komelo. E ka ba tše di dirilwego ka bupi bjo bo hlakantšwego le makhura a mohlware, goba tša diphaphathiana tše di tšhatšhitšwego ka makhura a mohlware.

5 Ge kabelo e le dinkgwa tše di pakilwego ka pane, e be tša bupi bja matoka bjo bo hlakantšwego le makhura a mohlware, eupša bo se na le komelo.

6 A di ngwathaganye mme a di tšhele ka makhura; seo ke kabelo ya bupi.

7 Ge kabelo e le dinkgwa tše di apeilwego ka pitša, e be tša bupi bja matoka le makhura a mohlware.

8 A bo tliše go Morena e le kabelo, a bo neele baprista bao ba tlago bo iša aletareng.

9 Moprista a tšee seripa sa bjona e le sešupo sa gore ka moka bo abetšwe Morena, mme a se tšhume aletareng. Monkgo wa kabelo ye o tsefela Morena.

10 Kabelo ye e šetšego ke ya baprista; ke ye kgethwakgethwa, ka gobane e tšerwe buping bjo bo abetšwego Morena.

11 Go se ke gwa ba le e tee ya dikabelo tša bupi tšeo le di tlišago go Morena le di dirile ka komelo; le se ke la tsoge le šomišitše komelo goba todi kabelong ya bupi ye le e tšhumelago Morena.

12 Le ka šomiša komelo goba todi dikabelong tša mabele a pele a le a bunago, eupša monkgo wa tšona o ka se tsefele Morena ge di tšhungwa godimo ga aletare.

13 Le tšhele kabelo ye nngwe le ye nngwe ya bupi letswai, ka gobane letswai le emela kgwerano ya Modimo le lena. Dikabelo tšohle tša lena le di tšhele letswai.

14 Ge o tlišetša Morena kabelo ya mabele a mathomo a o a bunago, o tliše dithuthupe tša mabele, goba bupi bja mabele a mafsa.

15 O e tšhele makhura a mohlware le seorelo.

16 Moprista a tšhume seripa sela sa bupi le sa makhura go laetša gore kabelo yohle ke ya Morena, gotee le seorelo ka moka. Ke kabelo ya bupi go Morena.

3

1 Ge motho a dira sehlabelo sa kagišano ka kgomo ya gagwe, e ka ba ye tona goba ye tshadi e be ye e se nago bosodi.

2 A bee seatla godimo ga hlogo ya kgomo yeo, gomme a e hlabe mojakong wa Tente ya bodulo bja Morena. Baprista ba Baarone ba foke aletare ka madi mahlakoreng ka moka,

3 gomme ba abele Morena ditho tše di latelago tša kgomo yeo e le sehlabelo: mabipi ka moka,

4 dipshio le makhura a a lego go tšona, le mphapha wo moteletšana wa sebete.

5 Baprista ba tšhume ditho tše ka moka aletareng gotee le sehlabelo sa go tšhungwa ka moka. Monkgo wa sehlabelo se o tsefela Morena.

6 Ge a dira sehlabelo sa kagišano ka sehuswane, e ka ba se setona goba se setshadi, eupša e be se se se nago bosodi.

7 Ge motho a abela Morena kwanyana,

8 a bee seatla godimo ga hlogo ya yona, gomme a e hlabe pele ga Tente ya bodulo bja Morena. Baprista ba foke aletare ka madi a yona mahlakoreng ka moka,

9 gomme ba abele Morena ditho tše di latelago tša sehuswane seo e le sehlabelo: makhura, le mosela wohle o ripilwe kgauswi le mokokotlo, le mabipi ka moka,

10 le dipshio le makhura ao a lego go tšona, le mphapha wo moteletšana wa sebete.

11 Moprista a tšhume dilo tše aletareng e le sehlabelo sa dijo go Morena.

12 Ge motho a abela Morena pudi,

13 a bee seatla godimo ga hlogo ya yona, gomme a e hlabe pele ga Tente ya bodulo bja Morena. Baprista ba foke aletare ka madi a yona mahlakoreng ka moka,

14 gomme ba abele Morena ditho tše di latelago e le sehlabelo: mabipi ka moka,

15 dipshio le makhura a a lego go tšona, le mphapha wo moteletšana wa sebete.

16 Baprista ba tšhume dilo tše godimo ga aletare e le sehlabelo sa dijo se se tsefelago Morena. Makhura ka moka ke a Morena.

17 Le se tsoge le jele makhura goba bobete; ye ke taelo ye lena le ditlogolo tša lena le swanetšego go e phetha go ya go ile gohle moo le dulago gona.

4

1 Morena o laetše Moshe

2 gore a botše Baisraele gore ge yo mongwe a ka dira sebe a tshela ye nngwe ya ditaelo tša Morena a se a ikemišetša, o swanetše go phetha melawana ye e latelago.

3 Ge sebe se dirilwe ke Moprista yo Mogolo, ka fao a obela setšhaba molato, a tliše powana ye e se nago bosodi mme a e hlabele Morena ka baka la sebe sa gagwe.

4 A e tliše mojakong wa Tente ya bodulo bja Morena, a bee seatla godimo ga hlogo ya yona, gomme a e hlabe moo pele ga Morena.

5 Moprista yo Mogolo a tšee madi a mangwe a poo, a tsene nao Tenteng.

6 A ine monwana mading, gomme a a fokele gašupa pele ga seširo se sekgethwa.

7 A tlotše dinakana tša dikhutlo tša aletare ya seorelo ka gare ga Tente ka madi a mangwe. A tšhollele madi a a šetšego thitong ya aletare ya dihlabelo ye e lego mojakong wa Tente.

8 A ntšhe makhura ka moka a poo yeo, le mabipi,

9 le dipshio le makhura a a lego go tšona, le mphapha wo moteletšana wa sebete.

10 Moprista a tšee ditho tšeo a di tšhume aletareng ya dihlabelo. Ditho tšeo di ntšhwago di swane le tšela di ntšhwago sehlabelong sa kagišano.

11 Eupša mokgopa wa yona, le nama ya yona ka moka, le hlogo ya yona, le maoto a yona, le dikateng tša yona gotee le mošwang,

12 tšohle a di ntšhe mešašeng a di iše lefelong le le hlweketšego tirelo moo go tšhollwago melora, gomme fao a di tšhume ka mollo wa dikgong.

13 Ge sebe se dirilwe ke setšhaba ka moka sa Israele, gomme sa ba le molato wa go tshela ye nngwe ya ditaelo tša Morena se se sa ikemišetša,

14 ge sebe se seno tsebja, setšhaba se tliše powana e be sehlabelo sa tshwarelo ya dibe. Se e tliše Tenteng ya bodulo bja Morena;

15 bagolo ba setšhaba ba bee diatla godimo ga hlogo ya yona, gomme e hlabje moo pele ga Morena.

16 Moprista yo Mogolo a iše madi a mangwe a yona ka Tenteng,

17 a ine monwana go ona gomme a a fokele gašupa pele ga seširo.

18 A tlotše dinakana tša dikhutlo tša aletare ya seorelo ye e lego ka gare ga Tente ka madi a mangwe a yona, gomme a tšhollele a a šetšego thitong ya aletare ya dihlabelo ye e lego mojakong wa Tente.

19 A tšee makhura ka moka a yona a a tšhume aletareng.

20 A dire ka poo ye ka wona mokgwa woo a dirago ka poo ya sehlabelo sa tshwarelo ya dibe, mme ka tsela ye a boelanye setšhaba le Morena ka ge ba be ba dirile sebe, gomme ba tla lebalelwa.

21 Ka morago a ntšhetše poo yeo ka ntle ga mešaša, gomme a e tšhume ka wona mokgwa woo a tšhumago poo yeo e hlabjago ka baka la sa gagwe sebe. Se ke sehlabelo sa go tloša sebe sa setšhaba.

22 Ge sebe se dirilwe ke mmuši, mme a ba le molato wa go tshela ye nngwe ya ditaelo tša Morena a se a ikemišetša,

23 ge a seno tsebišwa sebe seo, a tliše phooko ye e se nago bosodi e be sehlabelo sa gagwe.

24 A bee seatla godimo ga hlogo ya yona, gomme a e bolaele moo diruiwa tša dihlabelo tša go tšhungwa ka moka di bolaelwago gona. Se ke sehlabelo sa go tloša dibe.

25 Moprista a ine monwana mading a phooko yeo, a tlotše dinakana tša dikhutlo tša aletare ya dihlabelo ka ona, gomme ao a šalago a a tšhollele thitong ya aletare.

26 A tšhume makhura a yona ka moka aletareng, ka wona mokgwa woo a tšhumago makhura a diruiwa tšeo di bolaetšwego go ba dihlabelo tša kagišano. Ka sehlabelo se sa sebe moprista a boelanye mmuši le Morena ka ge mmuši a be a dirile sebe, gomme o tla lebalelwa.

27 Ge sebe se dirilwe ke mothofela, mme a ba le molato wa go tshela ye nngwe ya ditaelo tša Morena a se a ikemišetša,

28 ge a seno tsebišwa sebe seo, a tliše pudi ya tshadi ye e se nago bosodi e be sehlabelo sa gagwe.

29 A bee seatla godimo ga hlogo ya yona, gomme a e hlabe moo go bolaelwago diruiwa tša dihlabelo tša go tšhungwa ka moka.

30 Moprista a ine monwana mading a pudi yeo, a tlotše dinakana tša dikhutlo tša aletare, gomme a a šetšego a a tšhollele thitong ya aletare.

31 A tloše makhura ka moka go yona, bjalo ka ge makhura a diruiwa tše di bolailwego go ba dihlabelo tša kagišano a tlošwa, gomme a a tšhume aletareng go dira monkgo wo o tsefelago Morena. Ka sehlabelo se sa sebe moprista a boelanye motho yoo le Morena, gomme motho yoo o tla lebalelwa.

32 Ge motho a tliša kwanyana e le sehlabelo sa tshwarelo ya dibe, e be ya tshadi ye e se nago bosodi.

33 A bee seatla godimo ga hlogo ya yona gomme a e hlabe moo diruiwa tša dihlabelo tša go tšhungwa ka moka di bolaelwago gona.

34 Moprista a ine monwana mading a kwanyana yeo, a tlotše dinakana tša dikhutlo tša aletare ka ona, gomme ao a šetšego a a tšhollele thitong ya aletare.

35 A tloše makhura a yona ka moka ka moo makhura a tlošwago kwanyaneng ye e bolaetšwego go ba sehlabelo sa kagišano, mme a a tšhume aletareng gotee le dikabelo tša go tšhumelwa Morena. Ka sehlabelo se sa tshwarelo ya dibe moprista a boelanye motho yoo le Morena, gomme yoo o tla lebalelwa.

5

1 Dihlabelo tša tshwarelo ya dibe di nyakega melatong ye e latelago. Ge motho a biditšwe phatlalatša go tlo ba hlatse kgorong ya tsheko gomme a se ke a bolela se a se bonego goba a se kwelego, o na le molato.

2 Ge motho a ka kgwatha selo se se tšhilafetšego a se a ikemišetša, se se bjalo ka phoofolo goba segagabi se se hwilego, o tšhilafetše mme o na le molato ge a seno bona se a se dirilego.

3 Ge motho a ka kgwatha selo se se tšhilafetšego sa go tšwa mothong a se a ikemišetša, e ka ba eng goba eng, o na le molato ge a seno bona se a se dirilego.

4 Ge motho a ka ena a se a nagana gabotse go dira selo, e ka ba se sebotse goba se sebe, o na le molato ge a seno bona se a se dirilego.

5 Ge motho a ne molato, o swanetše go ipolela sebe seo,

6 gomme a tlišetše Morena kwanyana ya tshadi goba pudi ya tshadi e be selefa sa molato wa sebe seo sa gagwe. Moprista a boelanye motho yoo le Morena ka sehlabelo se, ka ge a be a dirile sebe.

7 Ge motho a se na le kwanyana goba putšane, a tlišetše Morena mekuru ye mebedi goba maeba a mabedi e be selefa sa sebe sa gagwe; le lengwe e be sehlabelo sa tshwarelo ya dibe, mme le lengwe e be sehlabelo sa go tšhungwa ka moka.

8 A a tliše go moprista yo a swanetšego go dira sehlabelo sa tshwarelo ya dibe ka nonyana ya pele. A le phetle molala a sa le kgaole hlogo,

9 gomme a fokele madi a mangwe a lona ka thoko ya aletare. Madi ao a šetšego a gamolelwe thitong ya aletare. Se ke sehlabelo sa tshwarelo ya dibe.

10 Ka morago a dire sehlabelo sa go tšhungwa ka moka ka nonyana ya bobedi, go ya ka molao. Ka tsela ye moprista a boelanye motho yoo le Morena ka ge a be a dirile sebe, gomme o tla lebalelwa.

11 Ge motho a se ne mekuru ye mebedi goba maeba a mabedi, a tliše bupi bja kilokramo e tee e le kabelo ya go tloša dibe. A se ke a bo tšhela makhura a mohlware goba seorelo, ka gobane ke kabelo ya tshwarelo ya dibe.

12 A bo tliše go moprista yo a swanetšego go ntšha legoswi la bjona go laetša gore ka moka ga bjona bo abetšwe Morena. Bupi bjoo bja legoswi a bo tšhume aletareng e le kabelo. Ke kabelo ya tshwarelo ya dibe.

13 Ka tsela ye moprista a boelanye motho yoo le Morena ka ge a be a dirile dibe tšeo ka moka, gomme motho yoo o tla lebalelwa. Bupi bjo bo šetšego ke bja moprista, go ya ka molao wa kabelo ya bupi.

14 Morena o file Moshe melawana ye.

15 Ge motho a ka tshela molao a dira sebe a se a ikemišetša ka go se tšhele metšhelo ye mekgethwa ya Morena, a tliše kgapa goba phooko ye e se nago bosodi e le selefa sa gagwe go Morena. Theko ya yona e bewe ka dipapetlana tša silibera ye e etšwego go ya ka boima bja papetlana ya silibera ya ka Felo mo Gokgethwa.

16 O tlemegile go tšhela metšhelo ye a šitilwego ke go e tšhela, gomme godimo ga moo a lefe le karolo ya bohlano ya yona. A e fe moprista, gomme ka go hlaba sehuswane seo e le sehlabelo sa tshwarelo ya dibe, moprista a boelanye motho yoo le Morena, gomme o tla lebalelwa.

17 Ge motho a ka dira sebe a se a ikemišetša ka go dira se se iletšwago ke Morena, o tla ba le molato, mme o swanetše go lefa molato woo.

18 A tliše kgapa goba phooko ye e se nago bosodi go moprista e le kabelo ya tefelo ya dibe. Theko ya yona e bewe ka dipapetlana tša silibera ye e etšwego go ya ka boima bja papetlana ya silibera ya ka Felo mo Gokgethwa. Ka go dira sehlabelo ka sehuswane seo, moprista a boelanye motho yoo le Morena ka ge a be a dirile sebe, gomme o tla lebalelwa.

19 Ke sehlabelo sa tefelo ya dibe se motho yoo a swanetšego go se dira ka ge a senyeditše Morena.

20 Morena o file Moshe melawana ye.

21 Ge motho a senyeditše Morena ka go latola gore Moisraelekayena o kile a mo neela selo gore a mo lotele sona, goba ka go mo utswetša, goba ka go mo amoga selo,

22 goba ka go bolela maaka ka selo se se timetšego mme a ena gore ga se a se thwala, goba a ena ka maaka ka sebe se a se dirilego, go swanetše go dirwa sehlabelo.

23 Ge motho a dirile sebe se sebjalo, a lefe seo a se hweditšego ka bomenetša bja mohuta woo. Ka letšatši leo a bonwego molato ka lona, o swanetše go lefa mong wa selo ka botlalo; godimo ga moo a be a mo lefe le karolo ya bohlano ya sona.

24

25 A tliše kgapa goba phooko ye e se nago bosodi go moprista e le sehlabelo sa tefo go Morena. Theko ya yona e bewe ka dipapetlana tša silibera ye e etšwego go ya ka boima bja papetlana ya silibera ya ka Felo mo Gokgethwa.

26 Ka sehlabelo se moprista a boelanye motho yoo le Morena ka ge a be a dirile sebe, gomme o tla lebalelwa.

6

1 Morena o laetše Moshe

2 gore a fe Arone le barwa ba gagwe melawana ye e latelago ya dihlabelo tša go tšhungwa ka moka. Sehlabelo sa go tšhungwa ka moka se swanetše go tlogelwa aletareng bošego ka moka, mme mollo o tukišwe bošego bjohle.

3 Ke moka moprista a apare seaparo sa gagwe sa lešela, le diaparo tša ka gare tša lešela, gomme a tloše melora ye e šetšego aletareng, a e bee ka thoko ga aletare.

4 A apole diaparo tšeo tša gagwe, a apare tše dingwe, a ntšhetše melora ka ntle ga mešaša a e iše felong moo go hlweketšego tirelo.

5 Mollo wola wa aletareng o fele o tukišwa, o se ke wa leswa wa tima. Mosong wo mongwe le wo mongwe moprista a beše dikgong go wona, a beakanye sehlabelo sa go tšhungwa ka moka godimo ga wona, gomme a tšhume makhura a sehlabelo sa kagišano.

6 Ka mehla mollo o fele o tukišwa aletareng, o se ke wa leswa wa tima.

7 Še melawana ya dikabelo tša bupi. Moprista wa Moarone a tlišetše Morena kabelo ya bupi pele ga aletare.

8 Ke moka a ntšhe legoswi la bupi bjo bo hlakantšwego le makhura a mohlware, a tšee le seorelo sohle, mme a di tšhume aletareng go laetša gore tšohle di abetšwe Morena. Monkgo wa kabelo ye o tsefela Morena.

9 Baprista ba je tšeo di šalago. Go apewe dinkgwa tše di se nago komelo ka tšona mme di lewe felong mo gokgethwa, e lego kgorong ya Tente ya bodulo bja Morena.

10 Morena o ba file tšona gore e be seripa sa bona sa dikabelo tša bupi. Ke tše kgethwakgethwa go swana le dihlabelo tša tshwarelo ya dibe le dihlabelo tša tefelo ya tšona. Banna bohle ba e lego ditlogolo tša Arone ba ka di ja e le seaba sa bona go ya go ile sa dijo tše di abelwago Morena. Mang le mang yo a kgwathago kabelo ya bupi o tla tšhelwa madimabe ke maatla a bokgethwa bja yona.

11

12 Morena o file Moshe melawana ye e latelago

13 ya go bea moprista wa Moarone. Ka letšatši leo a bewago ka lona, a tlišetše Morena bupi bja kilokramo e tee e le kabelo, bupi bjo bo lekanago le bja kabelo ya bupi ya letšatši ka letšatši, seripagare mosong le seripagare mantšiboa.

14 Bo hlakanywe le makhura a mohlware, bo apewe ka pane, gomme bo šilwe bo tlišwe e le kabelo; wo ke monkgo wo o tsefelago Morena.

15 Ka mehla mabakeng a a tlago kabelo ye e swanetše go dirwa ke ditlogolo tšohle tša Arone tše e lego Baprista ba Bagolo. E tšhungwe ka moka e le kabelo ya Morena.

16 Go se be le se se lewago se se apeilwego ka kabelo ya moprista ya bupi; kabelo yeo ka moka e tšhungwe.

17 Morena o laetše Moshe

18 go fa Arone le barwa ba gagwe melawana ye e latelago ya dikabelo tša tshwarelo ya dibe. Seruiwa sa sehlabelo sa tshwarelo ya dibe se swanetše go hlabja moo go bolaelwago diruiwa tša dihlabelo tša go tšhungwa ka moka. Se ke sehlabelo se se kgethwakgethwa.

19 Moprista yo a hlabago seruiwa a se jele felong mo go kgethwa, ka kgorong ya Tente ya bodulo bja Morena.

20 Se se ka kgwathago nama ya seruiwa seo se tla tšhelwa madimabe ke maatla a bokgethwa bja yona. Ge seaparo se ka thantshelwa ke madi a seruiwa seo, se swanetše go hlatswiwa felong mo gokgethwa.

21 Pitša ya letsopa yeo nama e apeilwego ka yona e swanetše go pšhatlwa, gomme ge go šomišitšwe pitša ya mphiri, e swanetše go gohlwa mme e tšokotšwe ka meetse.

22 Monna yo mongwe le yo mongwe wa lapa la moprista a ka ja sehlabelo se; ke se kgethwakgethwa.

23 Eupša ge madi a sehlabelo sa tshwarelo ya dibe a ka tsenywa ka Tenteng mme ka ona gwa boelanywa motho le Morena, sehlabelo seo se se ke sa lewa; se tšhungwe.

7

1 Melawana ya dihlabelo tše kgethwakgethwa tša tefelo ya dibe še.

2 Seruiwa sa sehlabelo se se swanetše go hlabja moo diruiwa tša dihlabelo tša go tšhungwa ka moka di bolaelwago gona, gomme ka madi a sona go fokwe aletare mahlakoreng ka moka.

3 Makhura a sona ka moka, a mosela, le mabipi,

4 le dipshio le makhura a tšona, le mphapha wo moteletšana wa sebete a tšhungwe aletareng.

5 Moprista a tšhume makhura ka moka aletareng e le sehlabelo go Morena. Ke sehlabelo sa tefelo ya dibe.

6 Monna yo mongwe le yo mongwe wa lapa la moprista a ka se ja. Se swanetše go jelwa ka felo mo gokgethwa, ka gobane ke se sekgethwakgethwa.

7 Go na le molawana o tee wo o amago sehlabelo sa tshwarelo ya dibe le sehlabelo sa tefelo ya tšona: nama ke ya moprista yo a dirago sehlabelo.

8 Mokgopa wa seruiwa seo se bolaetšwego go ba sehlabelo sa go tšhungwa ka moka ke wa moprista yo a dirago sehlabelo.

9 Kabelo ye nngwe le ye nngwe ya bupi – e ka ba dinkgwa tše di pakilwego ka ontong, goba tšohle tše di pakilwego ka pitša goba ka pane – ke ya moprista yo a e abetšego Morena.

10 Fela dikabelo ka moka tša bupi tše di sego tša apewa, di hlakantšwe le makhura goba di se tša hlakanywa nao, ke tša baprista ba Baarone, gomme ba swanetše go di abelana ka go lekana.

11 Še melawana ya dihlabelo tša kagišano tšeo di direlwago Morena.

12 Ge motho a dira sehlabelo se e le sa go leboga Morena, a tliše seruiwa gotee le kabelo ya dinkgwa tše di apeilwego ntle le komelo: e ka ba tše di dirilwego ka bupi bjo bo hlakantšwego le makhura a mohlware, goba tša diphaphathiana tše di tšhatšhitšwego ka makhura a mohlware, goba tša go nyaka go swana le tšela di dirilwego ka bupi bjo bo hlakantšwego le makhura a mohlware.

13 A di tliše le dinkgwa tše di tšhetšwego komelo.

14 A tliše seripa se tee sa mohuta wo mongwe le wo mongwe wa senkgwa e le mpho ye e fiwago Morena ka tsela ye e itšeng; ke sa moprista yo a fokago aletare ka madi a sehlabelo.

15 Nama ya sehlabelo seo e lewe ka letšatši leo go dirilwego sehlabelo ka lona; e se ke ya šadišwa go fihlela mosong wa letšatši le le latelago.

16 Ge motho a dira sehlabelo sa kagišano e le go phethagatša keno goba e le sehlabelo sa gagwe sa go ithaopa, ga se gore nama yohle ya sona e tlemegile go lewa ka letšatši leo, eupša ye e ka šalago e ka lewa ka letšatši le le latelago.

17 Nama ye e sa šetšego le ka letšatši la boraro e swanetše go tšhungwa.

18 Ge ye nngwe ya yona e ka lewa ka letšatši la boraro, Modimo a ka se amogele sehlabelo sa monna yoo. Sehlabelo seo se ka se mo hole ka selo, eupša se tla tšewa gore se tšhilafetše, gomme yo a se jago o tla otlwa.

19 Ge nama yeo e ka kgwathwa ke se sengwe se se tšhilafetšego, e se ke ya lewa, e tšhungwe. Mang le mang yo a hlwekilego a ka ja nama yeo,

20 eupša ge yo mongwe yo a sego a hlweka a ka e ja, o swanetše go kgaolwa setšhabeng sa gabo.

21 Le gona, ge motho a ka ja nama ya sehlabelo se a kgwathile se sengwe se se sego sa hlweka, sa go tšwa mothong goba phoofolong, goba se sengwe se se tšhilafetšego, o swanetše go kgaolwa setšhabeng sa gabo.

22 Morena o file Moshe melawana ye e latelago

23 ya setšhaba sa Israele. Le se ke la ja makhura a kgomo goba a nku goba a pudi.

24 Makhura a seruiwa seo se ikhwetšego ka bosona, goba seo se bolailwego ke dibata a se ke a lewa, eupša a ka šomišwa ka mererong ye mengwe.

25 Motho yo a ka jago makhura a sehlabelo se se tšhumelwago Morena a kgaolwe setšhabeng sa gabo.

26 Mo gongwe le mo gongwe mo Baisraele ba dulago gona ba se ke ba tsoga ba lle bobete bja dinonyana goba bja diphoofolo.

27 Yo a ka tshelago molao wo a kgaolwe setšhabeng sa gabo.

28 Morena o file Moshe melawana ye e latelago

29 ya setšhaba sa Israele. Yo a dirago sehlabelo sa kagišano a tliše seripa sa sona e le mpho ye e itšeng go Morena,

30 a se tliše ka boyena e le sehlabelo. A tliše makhura a sehlabelo seo le leumo la sona, gomme leumo le abelwe Morena e le mpho ye e fiwago yena ka tsela ye e itšeng.

31 Moprista a tšhume makhura aletareng, eupša leumo lona e be la baprista.

32 Serope sa la go ja sa sehlabelo seo se fiwe moprista yo a dirago sehlabelo ka madi le makhura a sehlabelo sa kagišano e le kabelo ye e abjago ka tsela ye e itšeng.

33

34 Leumo la sehlabelo seo ke mpho ye e fiwago Morena ka tsela ye e itšeng, gomme serope sa la go ja le sona ke kabelo ye e abelwago Morena ka tsela ye e itšeng. Ke ditho tše Morena a di tšerego go setšhaba sa Israele mme a di fa baprista. Tše ke tše Baisraele ba swanetšego go di fa baprista ka dinako tšohle.

35 Tše ke diripa tša dihlabelo tše di direlwago Morena tšeo di filwego Arone le barwa ba gagwe ka letšatši lela ba beilwego baprista ka lona.

36 Ka letšatši leo Morena o laetše Baisraele gore ba ba fe diripa tše tša sehlabelo. Ke molawana wo ba swanetšego go o phetha ka dinako tšohle.

37 Yeo ke melawana ya dihlabelo tša go tšhungwa ka moka, le dikabelo tša bupi, le dihlabelo tša tshwarelo ya dibe, le dihlabelo tša tefelo ya tšona, le dihlabelo tša go bewa ga baprista, le dihlabelo tša kagišano.

38 Morena o file Moshe melawana ye thabeng ya Sinai kua lešokeng, ka letšatši le a boditšego Baisraele gore ba direle yena Morena dihlabelo le dikabelo.

8

1 Morena o rile go Moshe:

2 “Tšea Arone le barwa ba gagwe o ba iše mojakong wa Tente ya bodulo bja ka, o tliše le diaparo tša boprista le makhura a tlotšo, le powana ya sehlabelo sa tshwarelo ya dibe, le dikgapa tše pedi, le seroto sa dinkgwa tše di se nago komelo.

3 Ke moka o kgobokanye setšhaba ka moka fao.”

4 Moshe a dira ka mo Morena a mo laetšego ka gona, gomme ge setšhaba se bokane,

5 a re go bona: “Se ke tlilego go se dira bjale ke se Morena a laetšego gore se dirwe.”

6 Moshe a batametša Arone le barwa ba gagwe go yena mme a ba hlapiša.

7 A apeša Arone hempe le phurabura, a mo tlema letheka ka lepanta la bodiredi. A mo apeša seaparo se sekgethwa, gomme a se tlema lethekeng ka lepanta la sona le le logilwego gabotse.

8 A mo apeša phaphathiana ya sehubeng, gomme a bea Urime le Tumime ka gare ga yona.

9 A mo rweša tuku ya hlogo, a tlemelela go yona mo patleng sekgabišo se sekgethwa sa gauta, ka moo Morena a mo laetšego ka gona.

10 A tšea makhura a tlotšo a tlotša Tente ya bodulo bja Morena le tšohle tše di bego di le ka go yona, mme ka go dira bjalo a di kgethwafaletša Morena.

11 A tšea makhura a mangwe a foka aletare ka ona gašupa, a foka le ditlabakelo tša yona, le sebjana sa go hlapela le thito ya sona, gore a di kgethwafaletše Morena.

12 A bea Arone moprista ka go mo tlotša hlogo ka makhura ao.

13 Ke moka a batametša barwa ba Arone go yena mme a ba apeša dihempe, a ba tlema matheka ka mapanta a bodiredi, mme a ba rweša dikefana, ka moo Morena a laetšego ka gona.

14 Ke mo a tlišitšego powana ya sehlabelo sa tshwarelo ya dibe, gomme Arone le barwa ba gagwe ba bea diatla godimo ga hlogo ya yona.

15 Moshe a e hlaba, gomme a tšea madi a mangwe a yona a tlotša dinakana tša dikhutlo tša aletare ka monwana, gore a hlwekiše aletare. Madi a a šetšego a a tšholla thitong ya aletare. Ka tiro yeo ya go boelanya motho le Morena a kgethwafatša aletare.

16 A ntšha mabipi ka moka, le mphapha wo moteletšana wa sebete, le dipshio le makhura a a lego go tšona, gomme a di tšhuma aletareng.

17 A tšea poo yeo ka moka le mokgopa wa yona le nama le mošwang, a di tšhuma ka ntle ga mešaša, ka moo Morena a laetšego ka gona.

18 A tliša kgapa ya sehlabelo sa go tšhungwa ka moka, gomme Arone le barwa ba gagwe ba bea diatla godimo ga hlogo ya yona.

19 Moshe a e hlaba, gomme a foka aletare ka madi a yona mahlakoreng ka moka.

20 A phakologanya kgapa yeo, a hlatswa dikateng le meomo, gomme a tšhuma hlogo ya yona le makhura le tšohle tše di šetšego aletareng, ka wona mokgwa woo Morena a laetšego. Sehlabelo se sa go tšhungwa ka moka se be se diretšwe Morena, gomme monkgo wa sona wa mo tsefela.

21

22 Moshe a tliša kgapa ya bobedi ye e bego e le ya go bewa ga baprista, gomme Arone le barwa ba gagwe ba bea diatla godimo ga hlogo ya yona.

23 Moshe a e hlaba, gomme a tšea madi a mangwe a yona a tlotša lerephu la tsebe ya la go ja ya Arone, le monwana wa gagwe wo mogolo wa seatla sa la go ja, le monwana wa gagwe wo mogolo wa leoto la go ja.

24 A batametša barwa ba Arone go yena, gomme a tšea madi a mangwe a tlotša marephu a ditsebe tša bona tša la go ja, le menwana ya bona ye megolo ya diatla tša la go ja, le menwana ya bona ye megolo ya maoto a la go ja ka ona. A foka aletare ka madi a a šetšego mahlakoreng ka moka.

25 A tšea makhura, le mosela, le mabipi ka moka, le mphapha wo moteletšana wa sebete, le dipshio le makhura a a lego go tšona, le serope sa la go ja.

26 Ke moo a tšerego senkgwa se tee serotong sa dinkgwa tše di se nago komelo tše di abetšwego Morena, se tee se se dirilwego ka makhura a mohlware, le senkgwa se tee sa phaphathiana, gomme a di bea godimo ga makhura le serope sa la go ja.

27 A bea dijo tše ka moka ka diatleng tša Arone le tša barwa ba gagwe, gomme ba di abela Morena e le mpho ye e fiwago yena ka tsela ye e itšeng.

28 A tšea dijo tšeo go bona mme a di tšhuma aletareng, gotee le sehlabelo sa go tšhungwa ka moka, e le sehlabelo sa go bea baprista. Sehlabelo se se be se diretšwe Morena, gomme monkgo wa sona wa mo tsefela.

29 Ke moo Moshe a tšerego leumo a le abela Morena e le mpho ye e fiwago yena ka tsela ye e itšeng. E ile ya ba setho sa Moshe sa kgapa yela ya go bewa ga baprista. Moshe a dira tšohle ka moo Morena a laetšego ka gona.

30 A tšea makhura a mangwe a tlotšo le madi a mangwe a a bego a le aletareng, a foka Arone le barwa ba gagwe le diaparo tša bona ka ona. Ka tsela ye a ba kgethwafatša gotee le diaparo tša bona.

31 A re go Arone le barwa ba gagwe: “Tšeang nama ye le e iše mojakong wa Tente ya bodulo bja Morena, le e apee, le e jele fao gotee le dinkgwa tšela di lego ka serotong sa dikabelo tša ge go bewa ga baprista, ka moo Morena a laetšego ka gona.

32 Nama ye e ka šalago goba senkgwa le e tšhume.

33 Le se ke la tloga mojakong wa Tente pele matšatši a a šupago a ditirelo tša go bewa boprista ga lena a fela.

34 Morena o re laetše go dira se re se dirilego lehono gore le boelanywe le yena.

35 Le swanetše go dula mojakong wa Tente ya bodulo bja Morena matšatši a a šupago bošego le mosegare, le dira tše Morena a le laetšego. Ge le ka se dire bjalo, le tla hwa. Se ke se Morena a ntaetšego sona.”

36 Ka gona Arone le barwa ba gagwe ba dira tšohle tše Morena a di laetšego ka Moshe.

9

1 Ka letšatši la seswai, letšatši la ka morago ga ge ditirelo tša go bea baprista di feditšwe, Moshe a bitša Arone le barwa ba gagwe le bagolo ba Baisraele.

2 A re go Arone: “Tšea powana le kgapa ye e se nago bosodi o direle Morena dihlabelo ka tšona; powana e be ya sehlabelo sa tshwarelo ya dibe, gomme kgapa e be ya sehlabelo sa go tšhungwa ka moka.

3 O botše Baisraele ba tšee phooko ya sehlabelo sa tshwarelo ya dibe, le namane ya ngwaga o tee, le kwanyana ya ngwaga o tee ye e se nago bosodi e be tša sehlabelo sa go tšhungwa ka moka,

4 le poo le kgapa e be tša sehlabelo sa kagišano. Ba direle Morena dihlabelo ka tšona gotee le kabelo ya bupi ye e hlakantšwego le makhura a mohlware. Ba swanetše go dira seo ka gobane Morena o tla iponagatša go bona lehono.”

5 Tšohle tše Moshe a bego a ba laetše tšona ba di tliša pele ga Tente ya bodulo bja Morena, gomme setšhaba ka moka sa bokana moo pele ga Morena.

6 Moshe a re: “Morena o le laetše gore le dire tše ka moka, gore seetša se se fahlago sa letago la gagwe se tle se bonagale go lena.”

7 A re go Arone: “Sepela aletareng o yo dira sehlabelo sa tshwarelo ya dibe, le sehlabelo sa go tšhungwa ka moka go ipoelanya le Morena, le go boelanya setšhaba le Morena. O dire sehlabelo se gomme o boelanye setšhaba le Morena, ka moo Morena a laetšego ka gona.”

8 Arone a ya aletareng mme a hlaba powana ye e bego e le ya sehlabelo sa tshwarelo ya dibe tša gagwe.

9 Barwa ba gagwe ba mo tlišetša madi, gomme a ina monwana wa gagwe go ona, a tlotša dinakana tša dikhutlo tša aletare, mme a tšhollela madi ao a šetšego thitong ya aletare.

10 A tšhuma makhura, le dipshio, le mphapha wo moteletšana wa sebete aletareng, ka moo Morena a laetšego Moshe ka gona.

11 Eupša nama le mokgopa a di tšhuma ka ntle ga mešaša.

12 A hlaba kgapa ye e bego e le ya sehlabelo sa go tšhungwa ka moka. Barwa ba gagwe ba mo tlišetša madi, gomme a foka aletare ka ona mahlakoreng ka moka.

13 Ba mo neela hlogo ya kgapa le ditho tše dingwe tša seruiwa seo, gomme a di tšhuma aletareng.

14 Ke moka a hlatswa dikateng le meomo, gomme a di tšhuma aletareng gotee le sehlabelo se sa go tšhungwa ka moka.

15 Ka morago ga moo a dira dihlabelo tša setšhaba. A tšea pudi ye e bego e tlile go dirwa sehlabelo sa tshwarelo ya dibe tša setšhaba, a e hlaba, a dira sehlabelo ka yona, bjalo ka ge a dirile ka sehlabelo sa tshwarelo ya dibe tša gagwe.

16 A tliša le seruiwa sa sehlabelo sa go tšhungwa ka moka gomme a dira sehlabelo ka yona, go ya ka melawana ya sehlabelo seo.

17 A tliša kabelo ya bupi a ntšha legoswi la bjona mme a di tšhuma aletareng. Se e be e le go tlaleletša sehlabelo sa go tšhungwa ka moka sa letšatši ka letšatši.

18 A hlaba poo le kgapa e le sehlabelo sa kagišano sa setšhaba. Barwa ba gagwe ba mo tlišetša madi, mme a foka aletare ka ona mahlakoreng ka moka.

19 A bea ditho tša makhura tša poo le tša kgapa, e lego mosela, le mabipi, le dipshio, le mphapha wo moteletšana wa sebete,

20 godimo ga maumo a diruiwa tšeo. Ka morago ga moo a tšhuma makhura aletareng,

21 mme a abela Morena maumo le dirope tša la go ja e le mpho ye e fiwago yena Morena ka tsela ye e itšeng, bjalo ka ge Moshe a laetše.

22 Ge a feditše go dira dihlabelo tšeo ka moka, a emišetša matsogo setšhabeng a se šegofatša, mme a theoga.

23 Moshe le Arone ba tsena ka Tenteng ya bodulo bja Morena, gomme ge ba etšwa ba šegofatša setšhaba, mme seetša se se fahlago sa letago la Morena sa bonwa ke setšhaba ka moka.

24 Ke moka Morena a romela mollo wa metša sehlabelo sa go tšhungwa ka moka le ditho tša makhura godimo ga aletare. Ge setšhaba se di bona, ka moka sa goa mme ba itahlela fase ka difahlego.

10

1 Barwa ba Arone, Nadaba le Abihu, ba tšea dibjana tša bona tša magala ba nokela magala, ba tšhela seorelo godimo ga ona, gomme ba a tliša go Morena. Fela mollo wo o be o se wa dumelelwa, ka gobane Morena o be a se a ba laela go o tliša.

2 Ka bjako Morena a romela mollo, gomme wa ba tšhuma ba hwa gona moo pele ga gagwe.

3 Moshe a re go Arone: “Se ke se Morena a bego a bolela ka sona ge a re: ‘Ka moka bao ba ntirelago ba swanetše go hlompha bokgethwa bja ka; ke tla utollela setšhaba sa ka letago la ka.’ ” Eupša Arone a ikhomolela.

4 Moshe a bitša Mishaele le Elitsafane, barwa ba Usiele, rangwane wa Arone, a re go bona: “Tlang mo, le tlošeng ditopo tša bomorwarragolena Tenteng ye kgethwa, le di bee ka ntle ga mešaša.”

5 Ba tla ba di kuka di sa le ka diaparong tša boprista ba di iša ka ntle ga mešaša, ka moo Moshe a laetšego ka gona.

6 Ke moo Moshe a itšego go Arone le barwa ba gagwe, Eleasara le Ithamara: “Le se ke la tlogela meriri ya ba mahlafarara, goba la gagola diaparo tša lena. Ge le ka dira bjalo le tla hwa, gomme Morena o tla befelelwa setšhaba ka moka. Fela Baisraele ba gabolena ka moka bona ba dumeletšwe go ilela bahu ba ba bolailwego ka mollo woo Morena a o rometšego.

7 Le se ke la tloga mojakong wa Tente gore le se hwe, ka gobane le beilwe baprista ka makhura a Morena a tlotšo.” Ba dira bjalo ka ge Moshe a be a ba laetše.

8 Morena a re go Arone:

9 “Wena le barwa ba gago le se ke la tsena ka Tenteng ya bodulo bja ka le nwele beine goba bjala, gore le se hwe. Wo ke molao woo o swanetšego go phethwa ke ditlogolo tša gago ka moka.

10 Le kgetholle tše dikgethwa go tše e sego tše dikgethwa, le tše di hlwekilego go tše di sego tša hlweka.

11 Le ruteng setšhaba sa Israele melao ka moka ye ke le filego yona ka Moshe.”

12 Moshe a re go Arone le go barwa ba gagwe ba babedi ba ba šetšego, Eleasara le Ithamara: “Tšeang kabelo ya bupi ye e šetšego mola dijong tše di abetšwego Morena, mme ka yona le direng senkgwa se se se nago komelo, gomme le se je ka lehlakoreng la aletare, ka gobane kabelo ye ke ye kgethwakgethwa.

13 Le se jeng felong mo gokgethwa; ke seripa se e lego sa gago le barwa ba gago sa dijo tše di abetšwego Morena. Seo ke se Morena a ntaetšego sona.

14 Gomme lena le ba malapa a lena le ka jela leumo le serope tšela di abelwago Morena e le mpho ye e fiwago yena, le kabelo ye e abelwago yena ka tsela ye e itšeng. Le ka di ja lefelong lefe le lefe le le hlweketšego tirelo. Diaba tše di filwe lena le bana ba lena e le seripa se e lego sa lena sa dihlabelo tša kagišano tša Baisraele.

15 Ba tliše serope seo le leumo leo ka nako ya ge makhura a tlišwa e le sehlabelo go Morena. Diaba tše ke tša lena le bana ba lena go ya go ile, ka moo Morena a laetšego ka gona.”

16 Moshe a botšiša ka pudi ya sehlabelo sa tshwarelo ya dibe, gomme a kwa gore e šetše e tšhumilwe. Ka gona a befelelwa Eleasara le Ithamara mme a ba botšiša a re:

17 “Ke ka baka lang le se la ja sehlabelo sa tshwarelo ya dibe felong mo go kgethwa? Ke se sekgethwakgethwa, gomme Morena o le file sona gore le tloše sebe sa setšhaba go se boelanya le Morena.

18 Ka ge madi a yona a se a tlišwa ka tenteng ye kgethwa, le be le swanetše go ja sehlabelo seo ka ntshe, ka moo ke laetšego ka gona.”

19 Arone a mo fetola a re: “Ge nkabe ke lle sehlabelo seo lehono, a seo se be se tla kgahla Morena? Setšhaba se diretše Morena sehlabelo sa sona sa tshwarelo ya dibe le sehlabelo sa go tšhungwa ka moka lehono, le ge go le bjalo ke hlagetšwe ke tše šoro tše.”

20 Ge Moshe a ekwa taba yeo, a kgotsofala.

11

1 Morena o file Moshe le Arone melawana ye

2 ya Baisraele. Le ka ja phoofolo efe goba efe ya nageng

3 ye e nago le ditlhako tša mapharo gape ye e otlago.

4 Eupša le se ke la ja dikamela le dipela le mebutla. Tše di swanetše go tšewa gore di tšhilafetše; di a otla, eupša ga di ne ditlhako tša mapharo.

5

6

7 Le se ke la ja dikolobe. Di swanetše go tšewa gore di tšhilafetše; di na le ditlhako tša mapharo, fela ga di otle.

8 Le se ke la ja diphoofolo tše le ge e le go kgwatha ditoto tša tšona; di tšhilafetše.

9 Le ka ja dihlapi tša mohuta ofe le ofe tše di nago le diphegwana le magapi,

10 eupša se sengwe le se sengwe se se phelago ka meetseng se se ne diphegwana le magapi se tšhilafetše.

11 Dibopiwa tša mohuta woo di swanetše go tšewa gore ke ditšhila go lena. Ga le a swanela go di ja le ge e le go kgwatha ditoto tša tšona.

12 Se sengwe le se sengwe se se phelago ka meetseng mme se se ne diphegwana le magapi ke ditšhila go lena.

13 Dinonyana tše di latelago le se ke la di ja; ke ditšhila go lena: manong, le dintšhu, le maaka ka mehuta ya ona, le dipekwa ka mehuta ya tšona, le magokobu ka mehuta ya ona, le dimpšhe, le maribiši ka mehuta ya ona, le digotšane ka mehuta ya tšona, le dikokolohute, le megole, le bomašianoke ka mehuta ya bona, le dikukuku, le bomankgaganyane ka mehuta ya bona.

14

15

16

17

18

19

20 Dikhunkhwane ka moka tše di nago le diphego di tšhilafetše,

21 ntle le tšeo di nago le maotwana a di tabogatabogago ka ona.

22 Le ka ja tšie ya segongwane ka mehuta ya yona, le ditatakgope ka mehuta ya tšona, le mehloro ka mehuta ya yona, le ditlhakwanapitsi ka mehuta ya tšona.

23 Eupša dilo tše dingwe tše nnyane tše di nago le diphego gape di nago le maotwana a mane di swanetše go tšewa gore ke ditšhila go lena.

24 Yo a ka kgwathago ditoto tša diphoofolo tše di latelago o tla tšhilafala go fihlela mantšiboa: diphoofolo ka moka tša ditlhako, ge e se ge ditlhako tša tšona e le mapharo gomme di otla, le diphoofolo ka moka tša maoto a mane tša borofa. Yo a ka rwalago ditoto tša tšona o swanetše go hlatswa diaparo tša gagwe, eupša o tla fela a sa tšhilafetše go fihlela mantšiboa.

25

26

27

28

29 Dirunya le magotlo le mahohomedi le mekgaritswane ye mengwe le maobu di swanetše go tšewa gore di tšhilafetše.

30

31 Yo a ka di kgwathago di hwile o tla tšhilafala go fihlela mantšiboa.

32 Gomme ge di ka wela godimo ga selo se sengwe di hwile, se tla tšhilafala, e ka ba se se dirilwego ka kota goba lešela goba mokgopa goba lesaka, go sa kgathalege gore se šomišwa go dira eng. Selo seo se inwe meetseng, eupša se tla no ba se tšhilafetše go fihlela mantšiboa.

33 Gomme ge ditoto tša tšona di ka wela ka pitšeng ya letsopa, se sengwe le se sengwe se se lego ka go yona se tla tšhilafala, gomme pitša yeo le e pšhatle.

34 Dijo tše di loketšego go lewa, ge di ka tšhelwa ka meetse a a tšwago ka pitšeng yeo, di tla tšhilafala, le seno sefe le sefe se se lego ka pitšeng yeo se tšhilafetše.

35 Selo sefe le sefe se se ka welwago ke ditoto tša dilo tšeo se tšhilafetše; ge e ka ba onto goba setofo sa letsopa se pšhatlwe;

36 ge e le mothopo goba molete wa meetse wona ga o tšhilafale, go tšhilafala se se ka kgwathago ditoto tša tšona tše di wetšego ka go wona.

37 Ge setoto sa tšona se ka wela godimo ga peu ye e yago go bjalwa, peu yeo e ka se tšhilafale.

38 Eupša ge peu yeo e ka welwa ke setoto sa tšona e šetše e innwe ka meetseng, gona peu yeo e tšhilafetše.

39 Ge phoofolo ye e lewago e ka hwa, yo a ka e kgwathago o tla tšhilafala go fihlela mantšiboa.

40 Gomme yo a ka jago nama ya yona, a hlatswe diaparo tša gagwe, fela o tla fela a sa tšhilafetše go fihlela mantšiboa; yo a ka rwalago setoto seo o swanetše go hlatswa diaparo tša gagwe, fela o tla fela a sa tšhilafetše go fihlela mantšiboa.

41 Le se ke la ja segagabi sefe le sefe,

42 e ka ba se se sepelago ka mpa, goba ka maoto a mane, goba ka maoto a mantši – tšohle di tšhilafetše.

43 Le se ke la itšhilafatša ka go ja se sengwe sa tšona.

44 Ke nna Morena Modimo wa lena, gomme ineeleng go nna, mme le beng ba bakgethwa, ka gore nna ke yo mokgethwa.

45 Ke nna Morena yo ke le ntšhitšego Egepeta gore ke tle ke be Modimo wa lena. Le beng ba bakgethwa, ka gobane nna ke yo mokgethwa.

46 Woo ke wona molao mabapi le diphoofolo, le dinonyana, le diphedi tšohle tša ka meetseng, le digagabi tšohle.

47 Molao wo ke wa gore le kgethologanye se se hlwekilego le se se sego sa hlweka, diphedi tše di ka lewago le tšeo di sego tša swanela go lewa.

12

1 Morena o file Moshe melawana ye

2 ya Baisraele. Ge mosadi a ka belega ngwana wa mošemane, o tšhilafala matšatši a a šupago, go no swana le ge a tšhilafala ge a bone kgwedi.

3 Ka letšatši la seswai ngwana yoo a bolotšwe.

4 Go tla feta matšatši a mangwe a masome a mararo le metšo ye meraro gore mmagwe a hlweke ka ge a tšwele madi; a se ke a kgwatha selo se sekgethwa goba a tsena ka Tenteng ye kgethwa go fihlela ge nako ya gagwe ya go hlwekišwa e fetile.

5 Ge mosadi a ka belega ngwana wa mosetsana, o tšhilafala matšatši a lesome le a mane, go no swana le ge a tšhilafala ge a bone kgwedi. Go tla feta matšatši a mangwe a masome a a selelago le metšo ye e selelago gore a hlweke ka ge a tšwele madi.

6 Ge mosadi a belege ngwana wa mošemane goba wa mosetsana mme nako ya go hlwekišwa ga gagwe e fetile, a tliše kwanyana ya ngwaga o tee go moprista mojakong wa Tente ya bodulo bja Morena e le sehlabelo sa go tšhungwa ka moka; a tliše le leeba goba mokuru e le sehlabelo sa tshwarelo ya dibe.

7 Moprista a direle Morena sehlabelo seo sa mosadi yoo mme a mmoelanye le yena; ke moo a tlago ba a hlwekišitšwe ka ge a be a tšwele madi.

8 Seo ke se mosadi a swanetšego go se dira ge a seno belega.

9 Ge mosadi a se ne kwanyana, a tliše mekuru ye mebedi goba maeba a mabedi, le lengwe e be la sehlabelo sa go tšhungwa ka moka, mme le lengwe e be la sehlabelo sa tshwarelo ya dibe, gomme moprista a mmoelanye le Morena, mme o tla hlweka.

13

1 Morena o file Moshe le Arone melawana ye e latelago.

2 Ge motho a na le serurugi letlalong goba mogarogo goba setswata, gomme selo seo sa keka ya ba bolwetši bja letlalo bja go mo tšhilafatša, a tlišwe go moprista Arone, goba go yo mongwe wa baprista ba Baarone.

3 Moprista a lekodišiše sešo seo, gomme ge mehlahla ye e lego go sona e fetogile ye mešweu mme sešo nke se sobeletše letlalong, ke bolwetši bja letlalo bja go mo tšhilafatša. Moprista a bege gore o tšhilafetše.

4 Eupša ge sešo e le se sešweu gomme nke ga se sa sobelela letlalong mme mehlahla le yona e se ya fetoga ye mešweu, moprista a beele motho yoo thoko matšatši a a šupago.

5 A mo hlahlobe gape ka letšatši la bošupa, gomme ge ka moo a bonago ka gona sešo seo se sa swana le pele mme se se sa keka, a beele motho yoo thoko matšatši a mangwe a a šupago.

6 A mo hlahlobe gape ka letšatši la bošupa, mme ge sešo seo se timelela gomme se sa keke, a bege gore o hlwekile; e be e le sešo fela. Motho yoo a hlatswe diaparo tša gagwe, mme e tla ba yo a hlwekilego.

7 Eupša ge sešo se ka keka ka morago ga ge moprista a mo hlahlobile mme a itše o hlwekile, o swanetše go tla go moprista gape.

8 Moprista a mo hlahlobe gape, gomme ge sešo se kekile, moprista a bege gore o tšhilafetše; ke bolwetši bja letlalo bja go mo tšhilafatša.

9 Ge motho a na le bolwetši bja letlalo bja go mo tšhilafatša, a tlišwe go moprista,

10 mme yena a mo hlahlobe. Ge go na le serurugi se sešweu letlalong la gagwe seo se fetošago mehlahla gore e be ye mešweu mme se bulegile,

11 ke bolwetši bja go se fole bja letlalo bja go mo tšhilafatša. Moprista a re o tšhilafetše, mme a se hlwe a re o mmeela thoko, ka gobane go a bonagala gore o tšhilafetše.

12 Ge bolwetši bjoo bja letlalo bo ka phatlalala bja aparela motho yoo go tloga hlogong go fihla leotong,

13 moprista a mo hlahlobe gape. Ge a ka hwetša gore gabotsebotse bo aparetše mmele ka moka, a bege gore motho yoo o hlwekile. Ge letlalo la gagwe ka moka le fetogile le lešweu, o hlwekile.

14 Fela go tloga ka nako ye sešo se se phulegilego se bonala, o tšhilafetše.

15 Moprista a mo hlahlobe gape, gomme ge a ka hwetša sešo se se phulegilego, a re motho yoo o tšhilafetše. Sešo seo se phulegilego se šupa bolwetši bja letlalo bja go mo tšhilafatša, gomme motho yoo o tšhilafetše.

16 Eupša ge sešo seo se fola mme se eba se sešweu gape, motho yoo a ye go moprista,

17 mme yena a mo hlahlobe gape. Ge sešo seo se fetogile se sešweu, o hlwekile, gomme moprista a re o hlwekile.

18 Ge motho a be a tšwile sekaku mme sa fola,

19 gomme ka morago gwa bonala serurugi se sešweu goba setswata sa bošweu bja bohubedu moo go bego go le sekaku, a ye go moprista.

20 Moprista a mo hlahlobe, gomme ge felo fao go bonala go sobeletše letlalong mme mehlahla ya moo e fetogile ye mešweu, moprista a re motho yoo o tšhilafetše. Ke bolwetši bja letlalo bja go mo tšhilafatša bjo bo thomilego ka sekakung.

21 Eupša ge moprista a ka hlahloba felo fao, gomme a hwetša gore mehlahla ya moo ga se ya fetoga ye mešweu, le gore felo fao ga se gwa sobelela letlalong, fela go galogile, moprista a beele motho yoo thoko matšatši a a šupago.

22 Ge go ka keka, moprista a re motho yoo o tšhilafetše; o swerwe ke bolwetši.

23 Eupša ge sekaku se ka ema felo gotee mme sa se ke sa keka, ke fela lebadi la sekaku sela, gomme moprista a re motho yoo o hlwekile.

24 Mabapi le motho yo a swelego, ge ntho yeo e eba ye tšhweu goba ya bošweu bja bohubedu,

25 moprista a mo hlahlobe. Ge mehlahla ya setswata e fetogile ye mešweu mme se sobeletše letlalong, ke bolwetši bja letlalo bja go mo tšhilafatša bjo bo thomilego nthong ya mollo, gomme moprista a re motho yoo o tšhilafetše.

26 Eupša ge mehlahla ya setswata e se ya fetoga ye mešweu mme felo fao go se gwa sobelela letlalong, fela go galogile, moprista a mmeele thoko matšatši a a šupago.

27 Moprista a mo hlahlobe gape ka letšatši la bošupa, gomme ge go keka, ke bolwetši bja letlalo bja go mo tšhilafatša, mme moprista a re motho yoo o tšhilafetše.

28 Eupša ge setswata se ka ema felo gotee mme sa se keke, sa galoga, ke go tšwa ga mollo fela. Moprista a re motho yoo o hlwekile, ka gobane ke fela leswao la go swa mola.

29 Ge monna goba mosadi a tšwile sešo hlogong goba seledung,

30 moprista a se hlahlobe. Ge e ka ba se sobeletše letlalong mme meriri ya moo go sona ke ye mesehla ye mesesenyane, ke bolwetši bja letlalo bja go mo tšhilafatša, gomme moprista a re motho yoo o tšhilafetše.

31 Ge eba ge moprista a mo hlahloba, sešo seo ga se bonale se sobeletše letlalong, le ge go le bjalo go se na meriri ye meso go sona, moprista a mmeele thoko matšatši a a šupago.

32 Moprista a se hlahlobe gape ka letšatši la bošupa, gomme ge se sa ka sa keka, go se na meriri ye mesehla go sona mme se sa bonale se sobeletše letlalong,

33 motho yoo a kote tikologo ya sešo seo. Moprista a mmeele thoko matšatši a mangwe a a šupago.

34 Ka letšatši la bošupa moprista a se hlahlobe gape, gomme ge se se sa keka mme se sa bonale se sobeletše letlalong, a re motho yoo o hlwekile. Motho yoo a hlatswe diaparo tša gagwe, mme o tla be a hlwekile.

35 Eupša ge sešo seo se ka keka ka morago ga ge moprista a itše o hlwekile,

36 a mo hlahlobe gape. Ge se kekile, moprista a se hlwe a re o nyaka meriri ye mesehla; go molaleng gore motho yoo o tšhilafetše.

37 Eupša ge go ya ka mo moprista a bonago ka gona sešo se sa ka sa keka gomme go sona go metše meriri ye meso, sešo seo se a timelela, gomme moprista a re motho yoo o hlwekile.

38 Ge monna goba mosadi a ka tšwa ditswata tše tšhweu letlalong,

39 moprista a hlahlobe motho yoo. Ge ditswata tšeo e le tše tshehla, e no ba fela dibabo tše di tšwelego letlalong; motho yoo o hlwekile.

40 Ge motho a hlobega meriri hlogong ka sephothong goba ka thoko ya phatla, e no ba lefatla fela; seo ga se mo tšhilafatše.

41

42 Eupša ge sešo sa bošweu bja bohubedu se ka tšwa moo lefatleng, ke bolwetši bja letlalo bja go mo tšhilafatša.

43 Moprista a mo hlahlobe, gomme ge go na le serurugi sa bošweu bja bohubedu sa go swana le sa bolwetši bja letlalo bja go mo tšhilafatša,

44 moprista a re o tšhilafetše, ka baka la bolwetši bjoo bo lego hlogong ya gagwe.

45 Motho yo a nago le bolwetši bja letlalo bja go mo tšhilafatša, a apare diaparo tša mankgeretla, a tlogele moriri e le mahlafarara, a ipipe go tloga molomong go ya seledung, gomme a goelele a re: “Ke tšhilafetše! Ke tšhilafetše!”

46 Ge a sa swerwe ke bolwetši bjoo e tla no ba yo a tšhilafatšego, gomme o swanetše go dula ka ntle ga mešaša, kgole le batho.

47 Ge go na le mouta seaparong, e ka ba sa wulu goba sa leokodi,

48 goba lešeleng la go logwa ka leokodi goba ka wulu, goba mokgopeng goba selong se se dirilwego ka mokgopa,

49 e le se se talanyana goba se se hubetšwana, ke mouta wa go tšhilafatša gomme o swanetše go laetšwa moprista.

50 Moprista a hlahlobe selo seo, gomme a se beele thoko matšatši a a šupago.

51 A se hlahlobe gape ka letšatši la bošupa, mme ge mouta woo o kekile, selo seo se tšhilafetše.

52 Moprista a se tšhume, ka gobane ke mouta wa go tšhilafatša wo o swanetšego go fedišwa ka mollo.

53 Eupša ge moprista a ka re a se hlahloba a hwetša mouta wola o se wa keka moo seaparong goba selong seo,

54 a laele gore se hlatswiwe gomme se beelwe thoko matšatši a mangwe a a šupago.

55 Ka morago ga moo a se hlahlobe gape, gomme ge mouta o se wa fetoga mmala, le ge o se wa keka, se sa tšhilafetše; a se tšhume, le ge se llwe ka ntle goba ka gare.

56 Eupša ge e ka re ge moprista a se hlahloba gape a hwetša mouta o tlogile, a gagole seripana sa seaparo goba sa selo mo go nago le mouta.

57 Ka morago, ge mouta wola o ka bonala la bobedi mme wa keka gape, mong wa selo seo a se tšhume.

58 Ge a ka hlatswa selo seo mme mouta wa timelela, a se hlatswe gape, gomme e tla ba se se hlwekilego.

59 Wo ke wona molao mabapi le mouta seaparong, e ka ba sa wulu goba sa leokodi, goba sa lešela la go logwa ka leokodi goba ka wulu, goba selong se se dirilwego ka mokgopa.

14

1 Morena o file Moshe

2 melawana ye mabapi le go hlwekišwa ga motho yo a alafilwego bolwetši bja letlalo bja go mo tšhilafatša. Ka letšatši le a tlago begwa gore o hlwekile, a tlišwe go moprista,

3 gomme moprista a mo ntšhe mešašeng, mme a mo hlahlobe. Ge motho yoo a fodile,

4 moprista a laele gore go tlišwe dinonyana tše pedi tše di phelago tše di hlwekilego, gotee le kotana ya mosedere, le thapo ye khubedu, le motšitlo wa hisopo.

5 Moprista a laele gore ye nngwe ya dinonyana tšeo e bolaelwe ka moruswing wo o swerego meetse a a sa tšogo gewa mothopong.

6 A tšee yela ye nngwe nonyana a e ine gotee le kotana yela ya mosedere le thapo ye khubedu le hisopo ka mading a nonyana yela ya go bolawa.

7 Moprista a foke motho yoo a tlilego go hlwekišwa bolwetšing bja letlalo ka madi ao gašupa, gomme a bege gore o hlwekile. A lese nonyana yela e phelago e fofele nageng.

8 Motho yoo a hlatswe diaparo tša gagwe, a ipoole moriri le maledu le dintšhi le maboya ka moka mmeleng wa gagwe, a be a hlape mmele; ke mo a tlago ba yo a hlwekilego. A ka tla mešašeng, eupša o swanetše go dula ka ntle ga mošaša wa gagwe matšatši a a šupago. Ka letšatši la bošupa a ipoole gape; a hlatswe diaparo tša gagwe gomme a hlape mmele; ke gona e tlago ba yo a hlwekilego.

9

10 Ka letšatši la seswai a tliše dikgapana tše pedi le kwanyana e tee ya tshadi ya ngwaga o tee tše di se nago bosodi, le bupi bja dikilokramo tše tharo bjo bo hlakantšwego le makhura a mohlware e le kabelo ya bupi, le karolo ya boraro ya litara ya makhura a mohlware.

11 Moprista a iše motho yoo le dikabelo tšeo mojakong wa Tente ya bodulo bja Morena.

12 Ke moka a tšee kgapana e tee le karolo yela ya boraro ya makhura a mohlware a dire sehlabelo sa tefelo ya dibe. A di abele Morena e le mpho ye e fiwago yena ka tsela ye e itšeng.

13 A bolaye kgapana felo mola diruiwa tša dihlabelo tša tshwarelo ya dibe le tša dihlabelo tša go tšhungwa ka moka di bolaelwago gona. O swanetše go dira seo ka gobane sehlabelo sa tefelo ya dibe ke sa go lewa ke moprista, go no swana le sehlabelo sa tshwarelo ya dibe, mme ke se sekgethwakgethwa.

14 Moprista a tšee madi a mangwe a kgapana a tlotše lerephu la tsebe ya la go ja, le monwana wo mogolo wa letsogo la go ja, le monwana wo mogolo wa leoto la go ja la motho yo a tlilego go begwa gore o hlwekile.

15 Moprista a tšee makhura a mangwe a mohlware a itšhelele ona ka seatleng sa la mpogošo,

16 a ine monwana wa la go ja go ona, gomme a foke ka ona gašupa fao pele ga Morena.

17 A tšee makhura a mangwe ka seatleng sa gagwe le madi a mangwe a kgapana a tlotše lerephu la tsebe ya la go ja, le monwana wo mogolo wa letsogo la go ja, le monwana wo mogolo wa leoto la go ja la motho yo a tlilego go begwa gore o hlwekile.

18 Moprista a tšhele makhura a a šetšego ka seatleng sa gagwe godimo ga hlogo ya motho yoo. E be gona go mo phethela tiro ya poelano moo pele ga Morena.

19 Ke moka moprista a dire sehlabelo sa tshwarelo ya dibe, gomme ka mokgwa wo a boelanye mohlwekišwa le Morena. Ka morago ga moo a bolaye seruiwa sa sehlabelo sa go tšhungwa ka moka,

20 mme a se tliše le kabelo ya bupi aletareng. Ka tsela ye moprista a boelanye motho yoo le Morena, gomme motho yoo e tla ba yo a hlwekilego.

21 Ge motho yoo a diila mme a se ne sa gagwe, a tliše kgapana e tee e le sehlabelo sa tefelo ya dibe, mpho ye e fiwago Morena ka tsela ye e itšeng, gore a tle a boelanywe le Morena. A tliše bupi bja kilokramo e tee bjo bo hlakantšwego le makhura a mohlware e le kabelo ya bupi, le karolo ya boraro ya litara ya makhura a mohlware.

22 A tliše le mekuru ye mebedi goba maeba a mabedi, le lengwe e be la sehlabelo sa tshwarelo ya dibe, le lengwe e be la sehlabelo sa go tšhungwa ka moka.

23 Ka letšatši la seswai la go hlwekišwa ga gagwe a a tliše go moprista mojakong wa Tente ya bodulo bja Morena moo Morena a lego gona.

24 Moprista a tšee kgapana yeo le makhura a mohlware mme a di abele Morena e le mpho ye e fiwago yena ka tsela ye e itšeng.

25 A bolaye kgapana yeo, gomme a tšee madi a mangwe a yona a tlotše lerephu la la go ja la tsebe ya motho yoo, le monwana wo mogolo wa letsogo la gagwe la go ja, le monwana wo mogolo wa leoto la gagwe la go ja.

26 Moprista a itšhelele makhura a mangwe ka seatleng sa a mpogošo,

27 gomme ka monwana wa letsogo la gagwe la go ja a foke ka ona gašupa moo pele ga Morena.

28 A tšee makhuranyana a mangwe ka seatleng sa gagwe a a tlotše mola a tloditšego madi: lerephung la la go ja la tsebe ya motho yoo, le monwaneng wo mogolo wa letsogo la gagwe la go ja, le monwaneng wo mogolo wa leoto la gagwe la go ja.

29 A tšhele makhura a a šetšego ka seatleng sa gagwe godimo ga hlogo ya motho yoo, mme ka tsela ye a mo phethele tiro ya poelano moo pele ga Morena.

30 Ka morago a dire sehlabelo sa tshwarelo ya dibe ka mokuru o tee goba leeba le tee, gomme ka le lengwe a dire sehlabelo sa go tšhungwa ka moka gotee le kabelo ya bupi. Ka tsela ye moprista a boelanye mohlwekišwa le Morena.

31

32 Wo ke molao wo o swanetšego go phethwa ke motho yo a nago le bolwetši bja letlalo bja go mo tšhilafatša, eupša a se ne dilo tša mehleng tše di nyakegago tša go hlwekišwa ga gagwe.

33 Morena o file Moshe le Arone

34 melawana ye e latelago mabapi le mengwako ye a ka e tšhelago mouta wa go tšhilafatša. Melawana ye e be e swanetše go phethwa ka morago ga ge setšhaba sa Israele se tsene nageng ya Kanana, yeo Morena a bego a ile go ba fa yona.

35 Mang le mang yo a bonago se se swanago le mouta ka ngwakong wa gagwe a botše moprista ka sona.

36 Moprista a laele gore se sengwe le se sengwe se tlošwe ngwakong pele ga ge a tsena go tlo lekola selo seo; go sego bjalo se sengwe le se sengwe ngwakong se tla tšhilafala. Ke moka a tsene ka ngwakong

37 mme a lekole selo seo. Ge go le makonko a botalanyana bja lehlare goba a bohubetšwana a a bonalago a eja leboto,

38 a tšwe ngwakong mme a o tswalele matšatši a a šupago.

39 Ka letšatši la bošupa a boe mme a o lekole gape. Ge selo seo se keketše mabotong a ngwako,

40 a laele gore maswika ao selo seo se hwetšwago go ona a tlošwe, a lahlelwe lefelong le lengwe le le tšhilafaletšego tirelo ka ntle ga motse.

41 Ka morago ga moo a laele gore maboto ka moka a gopše ka gare mme thogorogo ye e tšwago moo e tšhollelwe lefelong le le tšhilafaletšego tirelo ka ntle ga motse.

42 Go šomišwe matlapa a mangwe go ema ale a go tlošwa legato, mme go šomišwe mobu wo mofsa go ritela maboto ao gape.

43 Ge selo seo se ka rotoga gape ka ngwakong ka morago ga ge matlapa ale a tlošitšwe mme ngwako o gopilwe o ritetšwe gape,

44 moprista a ye go lekola. Ge se kekile, ke mouta wa go tšhilafatša mme ngwako o tšhilafetše.

45 O swanetše go phušolwa, gomme matlapa a wona le dikota tša wona le mobu ka moka wo o bego o o ritetše di swanetše go thothelwa ka ntle ga motse felo mo go tšhilafaletšego tirelo.

46 Mang le mang yo a ka tsenago ka ngwakong woo mola o sa tswaletšwe o tla be a tšhilafetše go fihlela mantšiboa.

47 Yo a ka robalago goba a jela ka ngwakong woo o swanetše go hlatswa diaparo tša gagwe.

48 Ge e ka re ge moprista a tlile go lekola, a hwetša mouta o se wa rotoga gape ka morago ga ge ngwako o ritetšwe, a bege gore ngwako woo o hlwekile, ka gobane mouta o tlošitšwe.

49 Go hlwekiša ngwako a tšee dinonyana tše pedi, le kotana ya mosedere, le thapo ye khubedu, le motšitlo wa hisopo.

50 A bolaele ye nngwe ya dinonyana tšela ka moruswing wo o swerego meetse a a sa tšogo gewa mothopong.

51 Ka morago ga moo a tšee kotana ya mosedere, le hisopo, le thapo ye khubedu, le nonyana yela e phelago, a di ine ka mading a nonyana yela e bolailwego, le ka meetseng ale, mme a foke ngwako woo gašupa.

52 Ka tsela ye a hlwekiše ngwako ka madi a nonyana, le ka meetse ale, le ka nonyana ye e phelago, le ka kotana ya mosedere, le ka hisopo, le ka thapo ye khubedu.

53 Ke moka a lese nonyana yela e phelago e fofele nageng e tloge motseng. Ka tsela ye a phethele ngwako woo tiro ya poelano, gomme ngwako e tla ba wo o hlwekilego.

54 Ye ke melao mabapi le malwetši a letlalo a go tšhilafatša,

55 le dirurugi goba dikaku goba ditswata, le mouta diaparong le nywakong.

56

57 Melao ye e laetša ge selo se tšhilafetše goba se hlwekile.

15

1 Morena o file Moshe le Arone melawana ye e latelago

2 ya setšhaba sa Israele. Ge monna a ka tšwa seela bopeleng, seela seo se tšhilafetše

3 ge se etšwa motšhaotšhele goba se bo thibile.

4 Malao a mangwe le a mangwe ao a robalago go ona, goba selo se sengwe le se sengwe se a dulago go sona se tšhilafetše.

5 Yo a ka kgwathago malao a gagwe

6 goba a dula godimo ga selo seo monna yoo a bego a dutše go sona, o swanetše go hlatswa diaparo tša gagwe, a hlape le mmele, gomme o tla no ba a tšhilafetše go fihlela mantšiboa.

7 Yo a ka kgwathago monna yo a tšwago seela o swanetše go hlatswa diaparo tša gagwe, a hlape le mmele, gomme o tla no ba a tšhilafetše go fihlela mantšiboa.

8 Ge monna yo a tšwago seela a ka tshwela yo mongwe yo a hlwekilego ka mare, motho yoo o swanetše go hlatswa diaparo tša gagwe, a hlape le mmele, gomme o tla ba a tšhilafetše go fihlela mantšiboa.

9 Sala yeo motho yo a tšwago seela a ka dulago go yona e tšhilafetše.

10 Yo a ka kgwathago se sengwe se motho yoo a bego a dutše go sona o tla be a tšhilafetše go fihlela mantšiboa. Yo a ka rwalago se sengwe se motho yoo a bego a dutše go sona, o swanetše go hlatswa diaparo tša gagwe, a hlape le mmele, gomme o tla no ba a tšhilafetše go fihlela mantšiboa.

11 Ge motho yo a tšwago seela a ka kgwatha yo mongwe a se a hlapa diatla pele, motho yoo o swanetše go hlatswa diaparo tša gagwe, a hlape le mmele, gomme o tla no ba a tšhilafetše go fihlela mantšiboa.

12 Moruswi wo motho yoo a ka o kgwathago o swanetše go pšhatlwa, le sebjana se sengwe le se sengwe sa kota se motho yoo a ka se kgwathago se swanetše go hlatswiwa.

13 Ge monna yoo a alafilwe go tšwa seela moo ga gagwe, a letele matšatši a a šupago mme a tsebo hlatswa diaparo tša gagwe, a hlape le mmele ka meetse a a sa tšogo gewa mothopong, mme e tla ba yo a hlwekilego.

14 Ka letšatši la seswai a tšee mekuru ye mebedi goba maeba a mabedi a ye mojakong wa Tente ya bodulo bja Morena, mme a a neele moprista.

15 Moprista a dire sehlabelo sa tshwarelo ya dibe ka le tee la ona, gomme ka le lengwe a dire sehlabelo sa go tšhungwa ka moka. Ka tsela ye a phethele monna yoo tiro ya poelano moo pele ga Morena.

16 Ge monna a bile le go tšwa matšhedi, o swanetše go hlapa mmele ka moka, gomme o tla no ba a tšhilafetše go fihlela mantšiboa.

17 Selo sefe le sefe se se dirilwego ka lešela goba ka mokgopa se se ka tšhelwago ke matšhedi ao se swanetše go hlatswiwa, gomme se tla no ba se tšhilafetše go fihlela mantšiboa.

18 Ge monna a ka robala le mosadi, ka babedi ga bona ba swanetše go hlapa mmele, gomme ba tla no ba ba tšhilafetše go fihlela mantšiboa.

19 Ge mosadi a bone kgwedi o tla be a tšhilafetše matšatši a a šupago. Yo mongwe le yo mongwe yo a ka mo kgwathago o tla be a tšhilafetše go fihlela mantšiboa.

20 Selo sefe le sefe se mosadi yoo a ka dulago go sona goba a robala go sona nakong ya ge a bone kgwedi se tla be se tšhilafetše.

21 Yo a ka kgwathago malao a gagwe, goba selo se a bego a dutše go sona, goba selo se se lego godimo ga tšona, o swanetše go hlatswa diaparo tša gagwe, a hlape le mmele, gomme o tla fela a tšhilafetše go fihlela mantšiboa.

22

23

24 Ge monna a ka mo robala ge a bone kgwedi, o kgotletšwe ke go tšhilafala ga gagwe mme o tla no ba a tšhilafetše matšatši a a šupago, gomme malao ao a ka robalago go ona a tla be a tšhilafetše.

25 Ge mosadi a ka tšwa madi matšatši a mmalwa ka ntle le matšatši a gagwe a go bona kgwedi, goba ge go tšwa madi moo go ka fetiša matšatši a gagwe a ka mehla a go bona kgwedi, o tla no ba a tšhilafetše ge go tšwa madi moo go sa tšwela pele, bjalo ka ge a tšhilafetše ge a bone kgwedi.

26 Malao ao a ka robalago go ona le selo se sengwe le se sengwe se a ka dulago go sona ka nako yeo se tšhilafetše.

27 Yo a ka di kgwathago o tšhilafetše, gomme o swanetše go hlatswa diaparo tša gagwe, a hlape le mmele; o tla no ba a tšhilafetše go fihlela mantšiboa.

28 Ge a se sa tšwa madi o swanetše go letela matšatši a a šupago, gomme ke moo a tlago hlweka.

29 Ka letšatši la seswai a tšee mekuru ye mebedi goba maeba a mabedi a a iše go moprista mojakong wa Tente ya bodulo bja Morena.

30 Moprista a dire sehlabelo sa tshwarelo ya dibe ka le tee la ona, mme ka le lengwe a dire sehlabelo sa go tšhungwa ka moka, ka tsela ye a phethele mosadi yoo tiro ya poelano moo pele ga Morena.

31 Morena o boditše Moshe gore a laye setšhaba sa Israele mabapi le dilo tše di ka ba tšhilafatšago, gore ba se ke ba tla ba kgotlela Tente ya bodulo bja gagwe ye e lego gare ga bona. Ge ba ka ikgotlela, ba tla bolawa.

32 Ye ke melao mabapi le monna yo a tšwago seela goba yo a tšwago matšhedi,

33 le mosadi yo a bonego kgwedi, goba monna yo a ka robalago mosadi yo a tšhilafetšego.

16

1 Ka morago ga lehu la barwa ba babedi ba Arone bale ba go bolawa ge ba tlišetša Morena mollo wo o sego wa dumelelwa.

2 Morena a re go Moshe: “Botša Arone, morwarrago, gore a se ke a no tsena neng le neng ka Felo mo Gokgethwakgethwa ka morago ga seširo se se lego pele ga sekhurumelo sa Polokelo ya Kgwerano, ka gobane fao ke moo ke bonalago ke le gare ga leru ka godimo ga sekhurumelo. Ge a ka se theeletše o tla hwa.

3 A ka tsena ka Felo mo Gokgethwakgethwa fela ge a tlišitše powana ya sehlabelo sa tshwarelo ya dibe le kgapa ya sehlabelo sa go tšhungwa ka moka.

4 “Pele ga ge Arone a tsena ka Felo mo Gokgethwakgethwa, a hlape mmele gomme a apare diaparo tše dikgethwa tša lešela: hempe, le diaparo tša ka gare, le lepanta la bodiredi, le tuku ya hlogo.

5 “Setšhaba sa Israele se fe Arone diphooko tše pedi tša sehlabelo sa tshwarelo ya dibe, le kgapa ya sehlabelo sa go tšhungwa ka moka.

6 A dire sehlabelo ka poo yeo go ipoelanya le nna, le go boelanya lapa la gagwe le nna.

7 Ka morago a tšee dipudi tšela tše pedi a di tliše pele ga ka mojakong wa Tente ya bodulo bja ka.

8 Moo a dire matengwa a šomiša maswika a mabedi, le lengwe e be la ka, le lengwe e be la Asasele.

9 Arone a hlabe pudi ye e kgethetšwego nna ka matengwa, mme a dire sehlabelo sa tshwarelo ya dibe ka yona.

10 Pudi ye e kgethetšwego Asasele e tlišwe go nna e sa phela gomme e rakelwe lešokeng go Asasele. Ka mokgwa wo go phethwe tiro ya poelano ka pudi.

11 “Ge Arone a hlaba poo go dira sehlabelo sa tshwarelo ya dibe tša gagwe go ipoelanya le nna le go boelanya lapa la gagwe le nna,

12 a tšee sebjana se se tletšego magala a a tšwago pele ga ka aletareng, le magoswi a mabedi a seorelo sa mathume, mme a di tliše Felo mo Gokgethwakgethwa.

13 Moo pele ga ka a tšhele seorelo mollong, gomme muši wa seorelo seo o tla khupetša sekhurumelo sa Polokelo ya Kgwerano gore a se ke a se bona mme a hwa.

14 A tšee madi a mangwe a poo mme ka monwana a fokele sekhurumelo ka pele ka ona, a mangwe a a fokele gašupa ka pele ga sekhurumelo.

15 “Ka morago ga moo a bolaye pudi ya sehlabelo sa tshwarelo ya dibe tša setšhaba, a tliše madi a yona ka Felo mo Gokgethwakgethwa, a fokele sekhurumelo ka ona, mme ka morago a a fokele le pele ga sekhurumelo, bjalo ka ge a dirile ka madi a poo.

16 Ka tsela ye a phethele Felo mo Gokgethwakgethwa tiro ya poelano ka baka la go tšhilafala ga setšhaba sa Israele le ka baka la dibe tša bona tšohle. Tente ya bodulo bja ka le yona a e phethele tiro ya poelano bjalo, ka gobane e gare ga setšhaba se se tšhilafetšego.

17 Go tloga ka nako ye Arone a tsenago ka Felo mo Gokgethwakgethwa go yo phetha tiro ya poelano go fihlela ge a etšwa, go se ke gwa ba le motho ka Tenteng. Ge a iphethetše tiro yeo, a phethetše le lapa la gagwe le setšhaba ka moka,

18 a tšwe a ye aletareng ya dihlabelo ye e lego pele ga ka, gomme a e direle tiro ya poelano. A tšee madi a mangwe a poo le a mangwe a pudi a a tlotše gohle dinakaneng a dikhutlo tša aletare.

19 Ka a mangwe a fokele aletare gašupa ka monwana. Ka tsela ye a e hlwekiše dibeng tša setšhaba sa Israele mme a e dire ye kgethwa.”

20 “Ge Arone a feditše go phethela Felo mo Gokgethwakgethwa tiro ya poelano le Tente ya bodulo bja ka le aletare, a tliše go nna pudi yela e phelago.

21 A bee diatla tša gagwe ka dipedi godimo ga hlogo ya pudi yeo, mme a bolele moo go yona melato ka moka le dibe ka moka tša setšhaba sa Israele, mme ka go dira bjalo a di fetišetše hlogong ya pudi yeo. Ka morago pudi e rakelwe lešokeng ke monna yo a laetšwego go e raka.

22 Pudi e tla rwala dibe tša setšhaba ka moka ya di iša nageng ya leganata.

23 “Ka morago Arone a tsene ka Tenteng, a apole diaparo tša baprista tše a bego a di apere ge a tsena ka Felo mo Gokgethwakgethwa, gomme a di tlogele moo.

24 A hlape mmele lefelong le lekgethwa, gomme a apare diaparo tša gagwe. Ka morago ga moo a tšwe, gomme a dire sehlabelo sa go tšhungwa ka moka go ipoelanya le nna le go boelanya setšhaba le nna.

25 A tšhume makhura a seruiwa sa sehlabelo sa tshwarelo ya dibe aletareng.

26 Monna yola a raketšego pudi lešokeng go Asasele a hlatswe diaparo tša gagwe, a hlape le mmele pele ga ge a boela ka mešašeng.

27 Poo ya sehlabelo sa tshwarelo ya dibe le pudi ya sehlabelo sa tshwarelo ya dibe tšeo madi a tšona a tlišitšwego ka Felo mo Gokgethwakgethwa go dira poelano, di thothelwe ka ntle ga mešaša, di tšhungwe. Mokgopa le nama le mošwang le tšohle di tšhungwe.

28 Yo a di tšhumilego a hlatswe diaparo tša gagwe, a hlape le mmele pele ga ge a boela ka mešašeng.”

29 “Melawana ye e latelago e swanetše go phethwa mabakeng ka moka a a tlago. Ka letšatši la lesome la kgwedi ya bošupa Baisraele le bafaladi bao ba dulago gare ga bona ba swanetše go ikokobetša ka go ikona dijo, gomme ba se ke ba dira modiro.

30 Ka letšatši leo go dirwe tiro ya poelano go ba hlwekiša dibeng tšohle tša bona, gore ba tle ba hlweke pele ga ka.

31 Letšatši leo e swanetše go ba letšatši le lekgethwakgethwa leo ka lona ba ikokobetšago ka go ikona dijo, mme ba se ke ba dira modiro. Melawana ye e phethwe mabakeng ka moka a a tlago.

32 Moprista yo Mogolo, yo a tloditšwego mme a beilwego moprista go latela tatagwe, a phethe tiro ya poelano. A apare diaparo tša lešela tše dikgethwa

33 gomme a phethele Felo mo Gokgethwakgethwa, le Tente ya bodulo bja ka, le aletare, le baprista, le setšhaba ka moka tiro ya poelano.

34 Melawana ye e phethwe mabakeng ka moka a a tlago. Tiro ye e phethagatšwe gatee ka ngwaga go boelanya setšhaba sa Israele le nna ka baka la dibe tšohle tše ba di dirilego.” Arone a dira bjalo ka ge Morena a laetše Moshe.

17

1 Morena o laetše Moshe

2 go fa Arone le barwa ba gagwe le Baisraele ka moka melawana ye e latelago.

3 Moisraele yo a ka direlago Morena sehlabelo ka kgomo goba kgapana goba pudi ka mešašeng goba ka ntle ga mešaša e se mojakong wa Tente ya bodulo bja Morena, o obile molato ka go tšholla madi. O tšholotše madi, gomme a kgaolwe setšhabeng sa gabo.

4

5 Se taelo ye e se šupago ke go re Baisraele bjale ba tlišetše Morena diruiwa tše ba bego ba tlwaetše go dira dihlabelo ka tšona kua nageng. Bjale ba di tliše go baprista mojakong wa Tente mme ba di bolaele fao ba direle Morena dihlabelo tša kagišano.

6 Moprista a foke aletare ya Morena mojakong wa Tente ka madi mahlakoreng, mme a tšhume makhura gore a dire monkgo wo o tsefelago Morena.

7 Baisraele ba se hlwe ba sa kgeloga go Morena ka go direla bademone ba ba swanago le diphooko dihlabelo. Baisraele ba phethe taelo ye mabakeng ka moka a a tlago.

8 Moisraele goba mofaladi yo a ka rego a dula setšhabeng sa Israele a direla Morena sehlabelo sa go tšhungwa ka moka goba sehlabelo se sengwe felo mo gongwe ntle le mojakong wa Tente, a kgaolwe setšhabeng sa gabo.

9

10 Moisraele goba mofaladi yo a ka rego a dula setšhabeng sa Israele a ja bobete, Morena o tla mo hlanamela gomme a mo kgaola setšhabeng sa gabo.

11 Bophelo bja sephedi se sengwe le se sengwe bo mading, gomme ke ka baka leo Morena a laetšego gore madi a tšhollelwe aletareng go boelanya batho le Morena. Madi ke bophelo, gomme a boelanya batho le Morena.

12 Ke ka baka leo Morena a boditšego Baisraele gore le o tee wa bona goba wa bafaladi ba ba dulago gare ga bona a se ke a ja bobete.

13 Ge Moisraele goba mofaladi yo a dulago setšhabeng sa Israele a ka bolaya phoofolo goba nonyana ye Baisraele ba e ilago, o swanetše go tšholla madi a yona mme a a khupetše ka mobu.

14 Bophelo bja sephedi se sengwe le se sengwe bo mading, gomme ke ka baka leo Morena a boditšego Baisraele gore ba se ke ba ja bobete, le gore yo a ka bo jago a kgaolwe setšhabeng.

15 Motho ofe le ofe, e ka ba Moisraele goba mofaladi, yo a ka jago nama ya phoofolo ye e ikhwetšego ka boyona goba ye e bolailwego ke dibata, a hlatswe diaparo tša gagwe a hlape le mmele, mme a letele go fihlela mantšiboa pele e ka ba yo a hlwekilego.

16 Ge a ka se dire bjalo, o ikobela molato.

18

1 Morena o boditše Moshe

2 gore a re go Baisraele: “Ke nna Morena Modimo wa lena.

3 Le se ke la latela ditlwaedi tša batho ba Egepeta moo le kilego la dula gona, goba tša batho ba naga ya Kanana moo ke le išago gona.

4 Le phethe melao ya ka mme le direng tše ke le laelago tšona. Ke nna Morena Modimo wa lena.

5 Le latele ditlwaedi le melao ye ke le fago yona; ge le ka dira bjalo le tla phela. Ke nna Morena.

6 “O se ke wa robala le mosadi yo mongwe wa leloko la geno la kgauswi la madi. Ke nna Morena.

7 O se ke wa goboša tatago ka go robala le mmago. Mmago ke mmago, mme o se ke wa mo goboša.

8 O se ke wa goboša tatago ka go robala le yo mongwe wa basadi ba gagwe.

9 O se ke wa robala le kgaetšedi ya gago ya letswele goba ya seyantlo goba ya motlabo wa tatago, ge a tswaletšwe ka lapeng le tee le wena goba a tswaletšwe mo gongwe.

10 O se ke wa robala le setlogolo sa gago; seo e ka ba go ikgoboša.

11 O se ke wa robala le kgaetšedi ya gago ya lapa le lengwe; le yena ke kgaetšedi ya gago.

12 O se ke wa robala le rakgadi wa gago; ke leloko la tatago la madi.

13 O se ke wa robala le mmamogolo wa gago goba mmangwane wa gago; ke leloko la mmago la madi.

14 O se ke wa goboša ramogolo wa gago goba rangwane wa gago ka go robala le mosadi wa gagwe; le yena ke mmamogolo wa gago goba mmangwane wa gago.

15 O se ke wa robala le ngwetši wa gago; ke mosadi wa morwa wa gago.

16 O se ke wa goboša morwarrago ka go robala le mosadi wa gagwe.

17 O se ke wa robala le morwedi goba setlogolo sa mosadi yo o kilego wa robala naye; ke madi a gagwe gomme ke bohlola.

18 O se ke wa nyala ngwanabo mosadi wa gago goba mogolwagwe mosadi wa gago a sa phela.

19 “O se ke wa robala le mosadi nakong ya ge a bone kgwedi, ka gobane o tšhilafetše.

20 O se ke wa robala le mosadi wa monna yo mongwe; seo se tla go tšhilafatša.

21 Ngwana wa gago o se ke wa mo neela Mologo, modimo wa seswantšho, gore e be sehlabelo sa gagwe, ka gobane seo se tla kgotlela leina la Modimo wa gago. Ke nna Morena.

22 Monna a se ke a robala monna yo mongwe; ke makgapha.

23 Go se ke gwa ba le monna goba mosadi yo a robalago le phoofolo; makgapha ao a a go tšhilafatša.

24 “Le se ke la itšhilafatša ka ye nngwe ya ditiro tše. Ye ke yona tsela ye baditšhaba ba ke ba rakago ge le goroga ba itšhilafaditšego ka yona.

25 Ditiro tša bona di tšhilafaditše naga ya bona, ka gona Morena o e otla ka go e dira gore e hlatše batho bao ba dutšego moo.

26 Ba dirile dilo tše tša bohlola ka moka mme ba tšhilafatša naga, fela lena le se ke la di dira. Ka moka ga lena, Baisraele goba bafaladi, le phethe melao ya Morena le ditaelo tša gagwe,

27

28 ke moo naga e ka se le hlatšego, bjalo ka ge e hlatšitše baditšhaba bao ba dutšego fao pele le goroga.

29 Yo a ka dirago ye nngwe ya dilo tše tša bohlola o tla kgaolwa setšhabeng sa gabo.”

30 Gomme Morena a re: “Le phethe taelo ye ke le fago yona mme le se ke la latela ditlwaedi tša bohlola tša batho ba ba dutšego nageng yeo pele le goroga, gomme le se ke la itšhilafatša ka go dira ye nngwe ya dilo tše. Ke nna Morena Modimo wa lena.”

19

1 Morena o laetše Moshe

2 gore a botše setšhaba sa Israele a re: “Ebang ba bakgethwa, ka gobane nna, Morena Modimo wa lena, ke yo mokgethwa.

3 Yo mongwe le yo mongwe wa lena a hlomphe mmagwe le tatagwe, a hlomphe le Sabatha. Ke nna Morena Modimo wa lena.

4 “Le se ke la ntlhanogela la direla medimo ya diswantšho; le se ke la itirela medimo ka tshipi. Ke nna Morena Modimo wa lena.

5 “Ge le dira sehlabelo sa kagišano, le direng ka tsela ye e lego gore se tla amogelwa.

6 Nama yeo e swanetše go lewa ka letšatši le seruiwa se hlabilwego ka lona goba ka letšatši le le latelago. Nama ye e sa šetšego ka letšatši la boraro e tšhungwe,

7 ka gobane e tšhilafetše, gomme ge yo mongwe a ka e ja, nka se amogele sehlabelo seo.

8 Yo a ka e jago o tla ikobela molato wa go hlompholla se se abetšwego nna, gomme o tla kgaolwa setšhabeng sa gabo.

9 “Ge le buna mašemo a lena, le se ke la ripa diako ka moka tša ka mellwaneng, le gona le se ke la boela go yo budutša diako tše di šetšego.

10 Le se ke la fula diterebe ka moka merareng ya lena, goba la topa diterebe tše di welego; le di tlogeleleng badiidi le bafaladi. Ke nna Morena Modimo wa lena.

11 “Le se ke la utswa, goba la bolela maaka, goba la radia motho.

12 Le se ke la ena ka leina la ka ge le se la ikemišetša go phetha keno yeo; seo se goboša leina la ka. Ke nna Morena Modimo wa lena.

13 “Le se ke la jeletša yo mongwe goba la mo radia. Le se ke la gana le moputso, le ge e ka ba bošego bo tee fela, wa yo le mo thwetšego.

14 Le se ke la rogaka sefoa goba la bea selo pele ga sefofu gore se mo thetše. Le mpoifeng; ke nna Morena Modimo wa lena.

15 “Le botegeng mme le ahloleng melato ka toka; le se ke la emelela babotlana ka ge e le babotlana, goba la tšhaba batsebegi.

16 Le se ke la senya motho yo mongwe leina. Ge motho a le tshekong yeo go yona a kago ahlolelwa lehu, le se ke la homola ge e le gore bohlatse bja lena bo ka mo thuša. Ke nna Morena.

17 “O se ke wa swara motho ka pelo, eupša o mmotše diphošo tša gagwe mahlong, gore o se ke wa dira sebe ka baka la gagwe.

18 O se ke wa itefeletša go yo mongwe goba wa tšwela pele le go mo hloya; o rate bangwekawena bjalo ka ge o ithata. Ke nna Morena.

19 “Le phetheng ditaelo tša ka. O se ke wa goelanya diruiwa tše e sego tša mohuta o tee. O se ke wa gaša dipeu tša mehuta ye mebedi tšhemong e tee. O se ke wa apara diaparo tše di dirilwego ka mehuta ye mebedi ya lešela.

20 “Ge monna a holofeditše go rekišetša monna yo mongwe lekgoba la mosetsana gore e be motlabo wa gagwe, fela monna yoo a se a tšwe a mo lefela, goba mosetsana a se a tšwe a lokollwa, gona mong le mosetsana yoo ga ba swanela go bolawa ge ba ka robalana; ba swanetše go otlwa fela. Gabotsebotse e sa le lekgoba la gagwe.

21 Monna yoo a tliše kgapa mojakong wa Tente ya bodulo bja ka e le sehlabelo sa gagwe sa tefelo ya dibe,

22 gomme ka yona moprista a mmoelanye le nna ka ge a dirile sebe, gomme ke tla mo lebalela.

23 “Ge le fihla nageng ya Kanana gomme le bjetše mehlare ya mehuta ya dikenywa, mengwageng ye meraro ya mathomo dikenywa tšeo di tšhilafetše. Nakong yeo le se ke la di ja.

24 Ka ngwaga wa bone le nkabele dikenywa ka moka moketeng wa go godiša nna, Morena.

25 Eupša ka ngwaga wa go fetša seatla le ka ja dikenywa. Ge le ka dira bjalo, mehlare ya lena e tla enywa dikenywa tše ntši. Ke nna Morena Modimo wa lena.

26 “Le se ke la ja nama ye e sa nago le madi. Le se ke la ba didupe goba la dira tša boloi.

27 Le se ke la ilela bahu ka go boola tlopo, goba ka go fokotša maledu a lena, goba ka go iphatša, goba la itlhaba dipadi mebeleng. Ke nna Morena.

28

29 “Le se ke la goboša barwedi ba lena ka go ba dira digwebakathobalo tša ditempeleng; ge le ka dira bjalo, le tla be le kgelogela go medimo ye mengwe gomme naga ya tlala bofebe.

30 Hlomphang Sabatha, gomme le hlompheng felo mo ke khunamelwago gona. Ke nna Morena.

31 “Le se ke la kgopela keletšo go batho ba malopo, goba go didupe. Ge le ka dira bjalo le tla tšhilafala. Ke nna Morena Modimo wa lena.

32 “Le hlompheng batšofadi, le ba godišeng. Mpoifeng; ke nna Morena.

33 “Le se ke la swara bafaladi ba ba dulago nageng ya lena gampe.

34 Le ba swareng ka mo le swarago Moisraelekalena, gomme le ba rateng bjalo ka ge le ithata, ka gobane le lena le kile la ba bafaladi nageng ya Egepeta. Ke nna Morena Modimo wa lena.

35 “Le se ke la radia yo mongwe ka go šomiša dikelo tša bofora ge le ela botelele goba boima goba bontši.

36 Le šomišeng dikala le dikeloboima le dikelo tše di nepagetšego. Ke nna Morena Modimo wa lena yo a le ntšhitšego nageng ya Egepeta.

37 Le phetheng melao ya ka le ditaelo tša ka ka moka. Ke nna Morena.”

20

1 Morena o boditše Moshe

2 gore a botše Baisraele a re: “Ge yo mongwe wa lena goba mofaladi yo a dulago gare ga lena a ka neela ngwana wa gagwe go Mologo, modimo wa seswantšho, a bolawe ka maswika ke setšhaba ka moka.

3 Ge yo mongwe a ka neela Mologo ngwana wa gagwe ka gona a tšhilafatša Tente ya ka ye kgethwa mme a goboša leina la ka le lekgethwa, ke tla mo hlanamela, ka mo kgaola setšhabeng sa gabo.

4 Fela ge setšhaba se ka hlokomologa taba ye a e dirilego mme sa se ke sa mmolaya,

5 nna ke tla mo hlanamela, yena le lapa la gagwe ka moka le bohle ba ba mo šalago morago ka go kgeloga go nna ba khunamela Mologo. Ke tla ba kgaola setšhabeng sa gabobona.

6 “Ge motho a ka kgeloga a kgopela keletšo go batho ba malopo goba a ya go didupe, ke tla mo hlanamela, ka mo kgaola setšhabeng sa gabo.

7 Le ineeleng go nna mme le beng ba bakgethwa, ka gobane ke nna Morena Modimo wa lena.

8 Le phetheng melao ya ka, ka gobane ke nna Morena yo ke le kgethwafatšago.

9 “Ka gona, yo a rogakago tatagwe goba mmagwe a bolawe; ke yena mong yo a ipolailego.

10 “Ge monna a ka otswa le mosadi wa Moisraelekayena, yena le mosadi yoo ba bolawe.

11 Monna yo a ka robalago le mosadi wa tatagwe o goboša tatagwe, gomme bobedi, yena le mosadi yoo, ba bolawe. Ke bona beng bao ba ipolailego.

12 Ge monna a ka robala le ngwetši wa gagwe, bobedi ba swanetše go bolawa. Ba dirile bohlola, gomme ke bona beng ba ba ipolailego.

13 Ge monna a ka robala monna yo mongwe, ba dirile taba ya bohlola, gomme bobedi ba bolawe. Ke bona beng bao ba ipolailego.

14 Ge monna a ka nyala mosadi le mmagomosadi yoo, a bolawe ka go tšhungwa gotee le bona ka babedi ka baka la taba ya dihlong ye ba e dirilego; taba ya mohuta woo e se ke ya ba gona gare ga lena.

15 Ge monna a ka robala phoofolo, yena le phoofolo yeo ba bolawe.

16 Ge mosadi a ka batamela phoofolo gore e mo robale, yena le phoofolo yeo ba bolawe. Ke bona beng bao ba ipolailego.

17 “Ge monna a ka nyala kgaetšedi ya gagwe ya letswele goba ya seyantlo goba ya motlabo wa tatagwe, ke taba ya dihlong, gomme ba swanetše go kgaolwa phatlalatša setšhabeng sa gabobona. O robetše le kgaetšedi ya gagwe gomme o ikobetše molato.

18 Ge monna a ka robala le mosadi nakong ya ge a bone kgwedi, bobedi ba swanetše go kgaolwa setšhabeng sa gabobona, ka gobane ba khupolotše mo lehlapo la mosadi yoo le tšwago gona.

19 “Ge monna a ka robala le mmamogolo wa gagwe goba mmangwane wa gagwe goba rakgadi wa gagwe, o robetše le leloko la gagwe la madi, gomme ba ikobetše molato.

20 Ge monna a ka goboša ramogolo wa gagwe goba rangwane wa gagwe goba malome wa gagwe ka go robala le mosadi wa gagwe, ba ikobetše molato; ba tla hwa ba se ne bana.

21 Ge monna a ka nyala mosadi wa moratho wa gagwe goba wa mogolo wa gagwe, ba tla hwa ba se na le bana. O dirile bohlola gomme o gobošitše yoo moratho goba mogolo wa gagwe.

22 “Le phetheng melao le ditaelo tša ka ka moka, gore naga ya Kanana ye ke le išago go yona, e se ke ya le hlatša.

23 Le se ke la latela mekgwa ya batho bao ke ba rakago ge le goroga. Ba ntshelekile ka ditlwaedi tšohle tša bona tše mpe.

24 Eupša ke le tshephišitše naga ye ya mokhora le monono gore e be ya lena tiitii, gomme ke tla le fa yona. Ke nna Morena Modimo wa lena yo ke le hlaotšego ditšhabeng tše dingwe.

25 Ka gona le swanetše go hlaola diphoofolo le dinonyana tše di hlwekilego go tšeo di sego tša hlweka. Le se ke la ja diphoofolo le dinonyana le tše di gagabago fase tše di sego tša hlweka. Ke di begile gore di tšhilafetše, gomme go di ja go tla le tšhilafatša.

26 Le beng ba bakgethwa ba le lego ba ka ke nnoši, ka gobane ke nna Morena gomme ke yo mokgethwa. Ke le hlaotše ditšhabeng tše dingwe gore le tle le be ba ka ke nnoši.

27 “Monna goba mosadi wa lelopo goba wa go ya go didupe a bolawe ka maswika; ke yena mong yo a ipolailego.”

21

1 Morena o laetše Moshe gore a botše baprista ba Baarone a re: “Go se be le moprista yo a itšhilafatšago ka go llela goba go ilela mohu wa leloko labo,

2 ge e se ge e le wa leloko la kgauswi la madi, e lego mmagwe goba tatagwe goba morwa wa gagwe goba morwedi wa gagwe goba mogolo wa gagwe goba moratho wa gagwe

3 goba kgaetšedi ya gagwe ye e sego ya nyalwa.

4 A se ke a itšhilafatša lehung la motho wa leloko labo la kgomo.

5 “Baprista ba se ke ba ipoola dihlogo, goba ba fokotša maledu, goba ba iphatša mebele go laetša gore ba iletše.

6 E be ba bakgethwa gomme ba se ke ba kgotlela leina la ka. Ba ntirela dihlabelo le dikabelo, e lego dijo tše di abelwago Modimo wa bona; ka gona e be ba bakgethwa.

7 Moprista a se ke a nyala mosadi wa segwebakathobalo, goba yo a kilego a robala le monna, goba yo a hladilwego; moprista o kgethetšwe go ntirela, nna, Modimo.

8 Setšhaba se swanetše go tšea moprista gore ke yo mokgethwa, ka gobane o ntirela dihlabelo le dikabelo, e lego dijo tše di abelwago Modimo wa bona. Nna, Morena, yo ke kgethwafatšago setšhaba sa ka, ke yo mokgethwa.

9 Ge morwedi wa moprista e ka ba segwebakathobalo, o a ikgotlela, o kgotlela le tatagwe; a tšhungwe ka mollo, a hwe.

10 “Moprista yo Mogolo yo a šegofaditšwego ka go tlotšwa ka makhura a tlotšo hlogong, a bile a šegofaleditšwe go apara diaparo tša baprista, a se ke a tlogela moriri e le mahlafarara, goba a gagola diaparo tša gagwe go laetša gore o iletše.

11 O abetšwe nna ka go tlotšwa ka makhura, gomme ga a swanela go itšhilafatša goba go kgotlela tente ya ka ye kgethwa ka go tloga go yona a tsena ngwakong woo go lego mohu ka go wona, le ge mohu e le tatagwe goba mmagwe. Ke nna Morena.

12

13 O swanetše go nyala mosadi yo a sego a ka a robala le monna,

14 e sego mohlologadi, goba mosadi yo a hladilwego, goba yo e kilego ya ba segwebakathobalo. A nyale fela mosadi wa kgoro ya gabo yo a sego a ka a robala le monna.

15 Go sego bjalo gona, bana ba gagwe ba tla tšhilafala. Ke nna Morena yo ke mo hlaotšego gore e be Moprista yo Mogolo.”

16 Morena o laetše Moshe

17 gore a botše Arone a re: “Go se ke gwa ba le setlogolo sa gago seo se golofetšego se se kago ntirela sehlabelo goba kabelo, e lego dijo tše di abelwago Modimo wa sona. Taelo ye e phethwe mabakeng ka moka a a tlago.

18 Monna wa segole a se ke a dira sehlabelo goba kabelo: sefofu goba sehlotša goba sepoteganko goba kotwane goba tsogwane;

19 yo a robegilego leoto goba letsogo;

20 yo a nago le lehutla goba yo e lego kgopana kudu; yo a nago le bolwetši bja mahlo, goba yo a tšwilego lekhwekhwe, goba pudi, goba yo a pšhatlegilego bonna.

21 Setlogolo sa moprista Arone se se golofetšego se se ke sa ntirela sehlabelo goba kabelo, e lego dijo tše di abelwago Modimo wa sona.

22 Motho wa mohuta woo a ka ja dijo tše di abetšwego Modimo wa gagwe, e lego sehlabelo se sekgethwa le se sekgethwakgethwa, goba kabelo ye kgethwa le ye kgethwakgethwa,

23 eupša ka gore o golofetše, a se ke a batamela seširo se sekgethwa goba a ya aletareng. A se ke a kgotlela dilo tše kgethwa tše, ka gobane ke nna Morena yo ke di kgethwafaditšego.”

24 Seo ke se Moshe a se boditšego Arone le barwa ba gagwe le setšhaba ka moka sa Israele.

22

1 Morena o laetše Moshe

2 gore a botše Arone le barwa ba gagwe a re: “Le hlompheng dihlabelo le dikabelo tše kgethwa tše Baisraele ba nkabelago tšona, gore le se ke la kgotlela leina la ka le lekgethwa. Ke nna Morena.

3 Ge yo mongwe wa ditlogolo tša lena yo a tšhilafetšego a ka batamela dihlabelo goba dikabelo tše kgethwa tše Baisraele ba di abetšego nna, a se ke a tsoga a tlile pele ga ka. Taelo ye e phethwe mabakeng ka moka a a tlago. Ke nna Morena.

4 “Setlogolo sa Arone se se ka bago le bolwetši bja letlalo bja go mo tšhilafatša, goba yo a ka tšwago seela, a se ke a ja sehlabelo goba kabelo ye kgethwa go fihlela ge a hlwekile. Moprista yo a kgwathilego selo se se tšhilafaditšwego ke go kgwathana le setopo, goba yo a tšwilego matšhedi,

5 goba yo a kgwathilego segagabi sa go mo tšhilafatša, goba motho wa go mo tšhilafatša, o tšhilafetše.

6 Moprista yo a tšhilafetšego o tla fela a tšhilafetše go fihlela mantšiboa, gomme le ka yona nako yeo a se ke a ja sehlabelo goba kabelo ye kgethwa a sešo a hlapa mmele.

7 Ge letšatši le diketše o tla ba a hlwekile, gomme a ka ja dihlabelo goba dikabelo tše kgethwa, ka gobane ke dijo tša gagwe.

8 A se ke a ja nama ya phoofolo ye e ikhwetšego ka boyona goba ye e bolailwego ke dibata; e tla mo tšhilafatša. Ke nna Morena.

9 “Baprista ka moka ba phethe ditaelo tša ka, gore ba se be le molato gomme ba hwa, ka ge ba tshetše ditaelo tše kgethwa. Ke nna Morena yo ke ba kgethwafatšago.

10 “Ke leloko fela la lapa la moprista le le ka jago sehlabelo goba kabelo ye kgethwa; go se be le yo mongwe yo a di jago – le ge e le motho yo a dulago le moprista goba yo moprista a mo thwetšego.

11 Fela makgoba ao moprista a a rekilego ka tšhelete ya gagwe goba ao a tswetšwego lapeng la gagwe, a ka ja dijo tšeo moprista a di amogelago.

12 Morwedi wa moprista yo a nyetšwego ke motho yo e sego moprista, a se ke a ja sehlabelo goba kabelo ye kgethwa.

13 Fela morwedi yo e lego mohlologadi goba yo a hladilwego, a se nago bana, mme a ipoetšego go tlo dula gape lapeng la tatagwe bjalo ka bjaneng bja gagwe, a ka ja dijo tšeo tatagwe a di amogelago ka ge e le moprista. Ke leloko fela la lapa la moprista le le kago ja dijo tšeo.

14 “Ge motho yo mongwe yo e sego wa lapa la moprista a ka ja sehlabelo goba kabelo ye kgethwa a se a ikemišetša, o swanetše go lefa moprista ka sa go lekana le seo a se llego, a be a oketše ka karolo ya bohlano ya sona.

15 Moprista ga a swanela go kgotlela dihlabelo goba dikabelo tše kgethwa

16 ka go lesa motho yo a se nago tokelo a di ja; se se tla tlišetša motho yoo molato le kotlo. Ke nna Morena yo ke kgethwafatšago dihlabelo le dikabelo.”

17 Morena o laetše Moshe

18 go fa Arone le barwa ba gagwe le Baisraele ka moka melawana ye e latelago: “Ge Moisraele goba mofaladi yo a dulago setšhabeng sa Israele a tliša sehlabelo sa go tšhungwa ka moka, e le go phethagatša keno goba e le sehlabelo sa boithaopo,

19 e se be seruiwa se se nago bosodi. E be se setona se se se nago bosodi gore se amogelwe.

20 Ge le ka dira sehlabelo ka seruiwa se se nago le bosodi, Morena a ka se se amogele.

21 Ge motho a direla Morena sehlabelo sa kagišano e le go phethagatša keno goba e le sehlabelo sa boithaopo, seruiwa sa gona e be se se se nago le bosodi bjo bongwenyana gore se tle se amogelwe.

22 Le se ke la direla Morena sehlabelo ka seruiwa se se foufetšego, goba se se golofetšego, goba se se kgaogilego setho, goba se se nago le sešo sa go tšwa boladu, goba se se nago le lekhwekhwe, goba se se nago le pudi; le se ke la direla Morena sehlabelo ka seruiwa se sebjalo aletareng.

23 Ge le direla Morena sehlabelo sa boithaopo, le ka se dira ka seruiwa se se nago le ditho tša go fetana, fela ge e le sehlabelo sa go phethagatša keno, se ka se amogelwe.

24 Le se ke la direla Morena sehlabelo ka seruiwa se se gobetšego botona, goba se kgatletšwego, goba se fagotšwego. Se ga se dumelelwe nageng ya lena.

25 “Le se ke la dira sehlabelo e le dijo tše di abelwago Modimo wa lena ka seruiwa se sebjalo se etšwa go motho o šele. Diruiwa tše dibjalo di tšewa gore di golofetše, ga tša felela, gomme ga di amogelege.

26 “Namanyana goba kwanyana goba putšane ye e tswetšwego ga ya swanela go tlošwa go mmagoyona e sešo ya fetša matšatši a a šupago, fela go tloga ka tšatši la seswai e ka amogelega ya ba sehlabelo.

27

28 Ge le dira sehlabelo ka kgomo goba sehuswane, le se ke la e hlaba le ngwana wa yona ka letšatši le tee.

29 Ge le direla Morena sehlabelo sa tebogo, le se direng ka mokgwa wo se tlago amogelwa;

30 le se jeng ka lona letšatši leo gomme le se ke la se šadiša molatša go fihlela mosong wo o latelago. Ke nna Morena.”

31 Morena o itše: “Le phetheng ditaelo tša ka; ke nna Morena.

32 Le se ke la kgotlela leina la ka le lekgethwa; Baisraele ba swanetše go ntseba gore ke yo mokgethwa. Ke nna Morena yo ke le kgethwafatšago;

33 ke le ntšhitše Egepeta gore ke tle ke be Modimo wa lena. Ke nna Morena.”

23

1 Morena o file Moshe

2 melawana ye e latelago ya menyanya ya sedumedi, ge Baisraele ba swanetše go phuthegela tirelo.

3 “Le na le matšatši a a selelago ao ka wona le ka dirago mešomo ya lena, eupša letšatši la bošupa ke Sabatha, ke letšatši la go khutša. Ka letšatši leo le se ke la šoma, eupša le phuthegele tirelo. Sabatha ke sa Morena gohle mo le dulago gona.

4 Menyanya ye e beilwego ya sedumedi ye le swanetšego go kgobokana ka mabaka a yona še:

5 “Paseka, ye e ketekwago go hlompha Morena, e thoma ge letšatši la lesome le metšo ye mene la kgwedi ya mathomo le dikela.

6 Ka letšatši la lesome le metšo ye mehlano go thoma Monyanya wa Dinkgwa tše di se nago komelo, gomme matšatši a a šupago le je senkgwa se se sego sa dirwa ka komelo.

7 Ka letšatši la mathomo le phuthegele tirelo, mme le se ke la ba la dira mediro ya lena ya mehleng.

8 Le direleng Morena dihlabelo le dikabelo matšatši a a šupago. Ka letšatši la bošupa le phuthegeleng gape tirelo, mme le se ke la ba la dira mediro ya lena ya mehleng.

9 “Ge le gorogile nageng ye Morena a le fago yona mme le bunne mabele a lena, le išeng ngata ya mathomo go moprista.

10

11 A e abele Morena e le mpho ye e fiwago yena ka tsela ye e itšeng, gore a le amogele. Moprista a e tliše ka letšatši la ka morago ga Sabatha.

12 Ka letšatši le le tlišago kabelo yeo ya mabele ka lona, le dire le sehlabelo sa go tšhungwa ka moka ka kgapana ya ngwaga o tee ye e se nago bosodi.

13 Le se tliše le bupi bja dikilokramo tše pedi bjo bo hlakantšwego le makhura a mohlware e le kabelo ya bupi. Monkgo wa kabelo ye o tsefela Morena. Le tliše le kabelo ya litara e tee ya beine.

14 Le se ke la ja senkgwa goba dithuthupe tša mabele goba mabele a mafsa go fihlela ge le tlišitše kabelo yeo go Morena. Molawana wo o phethwe le ke ditlogolo tša lena ka moka nakong tšohle tše di tlago.”

15 “Le baleng dibeke tše di šupago tše di tletšego ka morago ga Sabatha seo ka sona le tlišago ngata ya lena ya mabele go tlo e abela Morena ka tsela ye e itšeng.

16 Ka letšatši la masome a mahlano, letšatši la ka morago ga Sabatha sa bošupa, le tlišetše Morena kabelo ye nngwe ya mabele a mafsa.

17 Lapa le lengwe le le lengwe le tliše dinkgwa tše pedi mme le di abele Morena e le mpho ye e fiwago yena ka tsela ye e itšeng. Dinkgwa tšeo di dirwe ka bupi bja dikilokramo tše pedi bjo bo dubilwego ka komelo, gomme di tlišetšwe Morena e le kabelo ya mabele a mathomo a a bunwago.

18 Gotee le dinkgwa tšeo setšhaba se tliše dikgapana tša ngwaga o tee tše di šupago, le poo e tee, le dipudi tše pedi; tšohle e be tše di se nago bosodi. Di dirwe sehlabelo sa go tšhungwa ka moka sa Morena, gotee le kabelo ya bupi le ya beine. Monkgo wa sehlabelo se o tsefela Morena.

19 Le dire le sehlabelo sa tshwarelo ya dibe ka phooko e tee, gomme ka dikgapana tše pedi tše di nago le ngwaga o tee le dire sehlabelo sa kagišano.

20 Moprista a tliše dihlabelo tšeo gotee le dinkgwa e le mpho ya baprista ye e fiwago Morena ka tsela ye e itšeng. Dihlabelo tšeo ke tše kgethwa.

21 Ka letšatši leo le se ke la dira mediro ya lena ya mehleng, eupša le phuthegele tirelo. Le ditlogolo tša lena di swanetše go phetha molawana wo mabakeng ka moka a a tlago gohle mo ba dulago gona.

22 “Ge le buna mašemo a lena, le se ke la ripa diako ka moka tša ka mellwaneng ya mašemo, le gona le se ke la boela go yo budutša diako tše di šetšego ge go bunwa; le di tlogeleleng badiidi le bafaladi. Ke nna Morena Modimo wa lena.

23 “Letšatši la pele la kgwedi ya bošupa e be letšatši la lena la segopotšo la go khutša, gomme le phuthegeleng tirelo ge mapapata a lla.

24

25 Le se ke la ba la dira mediro ya lena ya mehleng, gomme le direle Morena sehlabelo.

26 “Letšatši la lesome la kgwedi ya bošupa ke Letšatši la Poelano. Ka letšatši leo le ikokobetše ka go ikona dijo; le phuthegeleng tirelo, gomme le direle Morena sehlabelo.

27

28 Le se ke la šoma ka letšatši leo, ka gobane ke letšatši la go phethagatša tirelo ya go le boelanya le Modimo.

29 Yo a sa ikokobetšego ka go ikona dijo ka letšatši leo, a kgaolwe setšhabeng sa gabo.

30 Gomme yo a ka dirago modiro ofe le ofe ka letšatši leo, Morena o tla mmolaya.

31 Molawana wo o phethwe le ke ditlogolo tša lena ka moka gohle mo ba dulago gona.

32 Go tloga ge le dikela ka letšatši la senyane la kgwedi go fihlela ge le dikela ka letšatši la lesome, le hlompheng letšatši le e le letšatši la go khutša, leo ka lona le ikokobetšago ka go ikona dijo.

33 “Monyanya wa Mešaša o thoma ka letšatši la lesome le metšo ye mehlano la kgwedi ya bošupa, wa tšea matšatši a a šupago.

34

35 Ka letšatši la mathomo le phuthegeleng tirelo, gomme le se ke la ba la dira mediro ya lena ya mehleng.

36 Letšatši le lengwe le le lengwe la matšatši ao a šupago le direleng Morena sehlabelo. Ka letšatši la seswai le phuthegeleng tirelo gape mme le direleng Morena sehlabelo sa dijo. Ke letšatši le legolo, mme ka lona le se ke la swara modiro.

37 “Ye ke menyanya ya sedumedi yeo ka yona le hlomphago Morena ka go phuthegela tirelong le ka go tliša dihlabelo le dikabelo, e lego dihlabelo tša go tšhungwa ka moka, le dikabelo tša bupi, le dihlabelo tše dingwe, le dikabelo tša beine, ka moo go nyakegago letšatši ka letšatši.

38 Menyanya ye e tlaleletša Disabatha tša Morena, mme dihlabelo le dikabelo tše di tlaleletša dimpho tša lena tša mehleng, le dihlabelo tša lena tša go phethagatša dikeno, le dikabelo tša lena tša boithaopo tše le di fago Morena.

39 “Ka letšatši la lesome le metšo ye mehlano la kgwedi ya bošupa, ge le bunne mašemo a lena, le ketekeng monyanya wo matšatši a a šupago. Letšatši la pele le la seswai e be matšatši a go khutša.

40 Ka letšatši la pele le fuleng dikenywa tše kaonekaone tša mehlare ya lena, le tšeeng makala a mepalema le a mehlare ye metala le a mopopoliri gomme le ketekeng monyanya pele ga Morena Modimo wa lena.

41 Le o keteke matšatši a a šupago mo ngwageng. Molawana wo o phethwe le ke ditlogolo tša lena nakong tšohle tše di tlago.

42 Baisraele ka moka ba dule ka mešašeng matšatši a a šupago,

43 gore ditlogolo tša lena di tle di tsebe gore Morena o dirile gore Baisraele ba dule ka mešašeng ge a ba ntšha Egepeta. Ke yena Morena Modimo wa lena.”

44 Ke ka mo Moshe a filego setšhaba sa Israele melawana ya go keteka menyanya ya sedumedi go hlompha Morena.

24

1 Morena o boditše Moshe a re:

2 “Laela Baisraele gore ba tliše makhura a mohlware a a hlwekilego a mabotsebotse a mabone a ka Tenteng, gore mabone a fele a tuka bošego bjo bongwe le bjo bongwe.

3 Mantšiboa a mangwe le a mangwe Arone a a gotetše mme a tuke go fihlela mosong moo pele ga Morena ka ntle ga seširo pele ga Polokelo ya Kgwerano, yeo e lego ka Felong mo Gokgethwakgethwa. Molawana wo o phethwe le mabakeng ka moka a a tlago.

4 Arone a hlokomele mabone a a lego sehlomamaboneng sa gauta ye e sego ya tswakwa, mme a bone gore a fela a tuka bošego bjo bongwe le bjo bongwe moo pele ga Morena.”

5 “O tšee bupi bja dikilokramo tše lesome le tše pedi gomme o pake dinkgwa tše lesome le tše pedi.

6 O bee dinkgwa tšeo ka methaladi ye mebedi, tše di selelago mothalading wo mongwe le wo mongwe, tafoleng ye e manegilwego ka gauta ye e sego ya tswakwa, ye e lego pele ga Morena.

7 O bee seorelo se se sego sa tswakwa mothalading wo mongwe le wo mongwe, e le sešupo sa kabelo ya Morena go tšea sebaka sa dinkgwa.

8 Ka Sabatha se sengwe le se sengwe le dinakong tšohle tše di tlago dinkgwa di swanetše go bewa pele ga Morena. Wo ke molawana wa Baisraele go ya go ile.

9 Dinkgwa tšeo ke tša Arone le ditlogolo tša gagwe, gomme ba di je felong mo go kgethwa, ka gore se ke seripa se sekgethwakgethwa sa dikabelo tša baprista tše di abelwago Morena. Wo ke molawana wa go ya go ile.”

10 Setšhabeng sa Israele go be go na le monna yo mongwe yo tatagwe e bego e le Moegepeta gomme mmagwe e le Moisraele, a bitšwa Shelomite, morwedi wa Dibri wa kgoro ya Dane. Monna yo o ile a fapana le Moisraele mešašeng. Phapanong yeo monna yoo a rogaka Modimo; ka gona ba mo iša go Moshe,

11

12 ba mo diša gomme ba letela gore Morena a ba botše gore ba dire eng ka yena.

13 Morena a re go Moshe:

14 “Ntšhang monna yoo mešašeng. Yo mongwe le yo mongwe yo a mo kwelego a rogaka, a bee diatla tša gagwe godimo ga hlogo ya gagwe, gomme setšhaba ka moka se mmolaye ka maswika.

15 O botše Baisraele gore yo a rogakago Modimo, o swanetše go lefa ka setopo,

16 mme ka nnete a bolawe. Yo a rogakago Modimo, goba ke Moisraele goba ke mofaladi, a bolawe ke setšhaba ka moka ka maswika.

17 “Yo a bolayago motho, le yena a bolawe;

18 yo a bolayago seruiwa sa yo mongwe, a se lefe ka se sengwe. Molao ke go re bophelo bo lefša ka bophelo.

19 “Ge motho a gobaditše yo mongwe, le yena a dirwe se a se dirilego:

20 go roba go lefše ka go roba; leihlo ka leihlo; leino ka leino. Motho a gobatšwe ka moo a gobaditšego yo mongwe ka gona.

21 Yo a bolailego seruiwa, a se lefe ka se sengwe, yo a bolailego motho, yena a bolawe.

22 Molao wo o ama lena ka moka, Baisraele le bafaladi ba ba dulago gare ga lena, ka gobane ke nna Morena Modimo wa lena.”

23 Ka gona Moshe a botša batho ba Israele tše Morena a mmoditšego tšona, gomme ba ntšhetša monna yola ka ntle ga mešaša, ba mmolaya ka maswika. Ka tsela ye Baisraele ba dira se Morena a se laetšego Moshe.

25

1 Morena o laetše Moshe thabeng ya Sinai

2 gore a fe Baisraele melawana ye e latelago. Ge le gorogile nageng ye Morena a le fago yona, le mo hlomphe ka go latša mašemo ngwaga wo mongwe le wo mongwe wa bošupa.

3 Le leme mašemo a lena, le thene merara ya lena, le bune le mašemo a lena mo mengwageng ye e selelago.

4 Eupša ngwaga wa bošupa e swanetše go ba ngwaga wa go khutšiša naga ka botlalo, ngwaga wo o abetšwego Morena. Le se ke la lema mašemo a lena goba la thena merara ya lena.

5 Le se ke la buna le ge e ka ba mabele ao a imelelago ka boona, goba la fula diterebe merareng ya lena ye e sego ya thenwa; ke ngwaga wa go khutšiša naga ka botlalo.

6 Le ge ngwageng woo naga e se ya lengwa e tla le fa dijo, lena le makgoba a lena le bathwalwa ba lena le bafaladi ba ba dulago le lena,

7 le diruiwa tša lena le diphoofolo tše di lego nageng ya lena. Se sengwe le se sengwe se naga e se medišago se ka lewa ke batho goba diphoofolo.

8 Le baleng mengwaga ye e šupago gašupa, ke go re mengwaga ye masome a mane le metšo ye senyane.

9 Gomme ka letšatši la lesome la kgwedi ya bošupa, e lego Letšatši la Poelano, go letšwe lepapata nageng ka moka.

10 Ka tsela ye le hlaole ngwaga wa masome a mahlano mme le bege tokologo ya badudi ka moka ba naga. Ke ngwaga wa tokologo: Ka ngwaga wo thoto ka moka ye e bego e rekišitšwe e boetšwe go beng ba yona ba pele, le motho yo mongwe le yo mongwe yo a bego a rekišitšwe e le lekgoba a boele kgorong ya gabo.

11 Le se ke la lema mašemo a lena, goba la buna mabele a a imelelago ka boona, goba la fula diterebe merareng ya lena ye e sego ya thenwa.

12 Ngwaga ka moka e be wo mokgethwa go lena; le jeng fela tše mašemo a di medišago ka boona.

13 Ka ngwaga wo thoto ka moka ye e bego e rekišitšwe e boetšwe go mong wa yona wa pele.

14 Ka gona ge o rekišetša Moisraelekawena naga, goba ge o reka naga go yena, o se ke wa mo pata.

15 Theko e bewe go ya ka palo ya mengwaga yeo ka yona naga e kago ntšha puno pele ga Ngwaga wa Poetšo wo o latelago.

16 Ge go sa šetše mengwaga ye mentši, theko e ye godingwana, eupša ge go šetše ye mennyane fela, theko e ye fasenyana, ka gore se se rekišwago ke tekanyo ya puno ye naga yeo e ka e ntšhago.

17 O se ke wa pata Moisraelekawena, eupša o boife Modimo; ke yena Morena Modimo wa gago.

18 Le phetheng melao le ditaelo tša Morena ka moka, gore le tle le dule le bolokegile mo nageng.

19 Naga e tla mediša dibjalo tša yona mme le tla ba le dijo ka bontši, gomme le tla dula ka polokego.

20 Fela le ka botšiša gore go tla lewa eng ka ngwaga wa bošupa ge go se na mašemo ao a lemilwego le tšeo di kago bunwa.

21 Morena o tla šegofatša naga ka ngwaga wa boselela gore e ntšhe dijo tše di lekanego mengwaga ye meraro.

22 Ge le lema mašemo a lena ka ngwaga wa seswai, le tla be le sa ja tšeo le di bunnego ka ngwaga wa boselela, gomme le tla ba le tša go ja tše di lekanego go fihlela ge dibjalo tše le di bjalago ka ngwaga woo di bunwa ka ngwaga wo o latelago.

23 Naga ya lena e se ke ya rekišetšwa sa ruri ka gore ga se ya lena; ke ya Modimo, gomme lena le bjalo ka bafaladi goba bafeti bao ba dumeletšwego go e šomiša.

24 Ge naga e rekišwa, go gopolwe gore mong wa yona wa pele o sa na le tokelo ya go e rekolla.

25 Ge Moisraele a ka diila gomme a gapeletšega go rekiša naga ya gagwe, moloko wa gagwe wa kgauswikgauswi a e rekolle.

26 Motho yo a se nago moloko wa go e rekolla, a ka e rekolla ka morago ka boyena mola a na le sa gagwe.

27 Ge go le ka tsela yeo, o swanetše go lefa motho yo a e rekilego tšhelete ye e tlago lekana mengwaga ye e sa šetšego gore go fihle Ngwaga wa Poetšo wo o latelago; ke gona a kago hwetša naga ya gagwe.

28 Eupša ge a se ne tšhelete ye e lekanego go rekolla naga yeo, e tla fela e laolwa ke motho yo a e rekilego, go fihlela Ngwageng wa Poetšo wo o latelago. Ka ngwaga woo e tla boetšwa go mong wa yona wa pele.

29 Ge motho a ka rekiša ngwako motseng wo o ageleditšwego ka morako, o na le tokelo ya go o rekolla ngwageng wa mathomo wo o tletšego go tloga ka letšatši le a o rekišitšego ka lona.

30 Fela ge a sa o rekolle mo ngwageng woo, o lahlegelwa ke tokelo ya thekollo, gomme ngwako e ba wa moreki le ditlogolo tša gagwe go ya go ile; o ka se bušwe ka Ngwaga wa Poetšo.

31 Fela mengwako ye e lego metsaneng ye e sego ya ageletšwa ka morako e swanetše go tšewa bjalo ka mašemo; beng ba yona ba mathomo ba na le tokelo ya go e rekolla, gomme e swanetše go boetšwa go beng ka Ngwaga wa Poetšo.

32 Le ge go le bjalo, Balefi bona ba na le tokelo ya go rekolla mengwako ya bona ka nako ye nngwe le ye nngwe metseng ye ba e filwego.

33 Ge ngwako wa motseng woo o rekišitšwe ke Molefi gomme o se wa rekollwa, o swanetše go boetšwa go mong ka Ngwaga wa Poetšo, ka gobane mengwako ye e lego ya Balefi metseng ke ya bona go ya go ile gare ga batho ba Israele.

34 Fela naga ya phulo go dikologa metse ya Balefi e se ke ya tsoga e rekišitšwe; ke ya bona go ya go ile.

35 Ge Moisraelekawena yo a dulago le wena a ka diila mme a se kgone go iphediša, o mo thuše bjalo ka ge o be o tla thuša mofaladi goba motho yo a go šomelago, gore a tle a kgone go tšwela pele le go dula le wena.

36 O se ke wa mo lefiša mašokotšo a tše o mo adimago, goba wa dira gore o boelwe, eupša o boife Modimo mme o lese Moisraelekawena a dule le wena.

37 O se ke wa mo adima tšhelete e le ge o nyaka mašokotšo a yona, le gona o se ke wa ba le poelo dijong tše o mo rekišetšago tšona.

38 Ye ke taelo ya Morena Modimo wa lena yo a le ntšhitšego Egepeta gore a tle a le fe naga ya Kanana, le gore e tle e be Modimo wa lena.

39 Ge Moisraelekawena yo a dulago le wena a ka diila mme a ithekiša go wena ya ba lekgoba la gago, o se ke wa mo šomiša mešomo ya makgoba.

40 A dule nago e le mothwalwa wa gago le mofeti, gomme a go hlankele go fihlela Ngwaga wa Poetšo wo o latelago.

41 Ka nako yeo yena le bana ba gagwe ba tloge go wena mme ba boele kgorong ya gabobona, gomme yena a boele nageng ya borakgolokhukhu ba gagwe.

42 Baisraele ke makgoba a Morena, mme o ba ntšhitše Egepeta; ga ba swanelwa go rekišwa ya ba makgoba.

43 O se ke wa ba swara gampe, eupša o boife Modimo.

44 Ge o nyaka makgoba, o ka a reka go ditšhaba tše di le dikologilego.

45 O ka reka le bana ba bafaladi bao ba dulago gare ga lena. Bana ba babjalo bao ba tswetšwego nageng ya lena e ka ba ba gago,

46 gomme o ka ba tlogelela barwa ba gago go ba bohwa bja bona, mme bana bao ba ka ba hlankela ge ba sa phela. Fela Moisraelekawena yena o se ke wa mo swara gampe.

47 Ge mofaladi goba motho yo a dutšego le wena lebakanyana a ka huma, mola Moisraelekawena a diila, gomme a ithekiša go mofaladi yoo goba motho yoo ya ba lekgoba la gagwe,

48 o sa na le tokelo ya go rekollwa. Yo mongwe wa banababo,

49 goba rangwane wa gagwe, goba ramogolo wa gagwe, goba morwarragwe, goba yo mongwe wa meloko yabo ya kgauswikgauswi ka madi a ka mo rekolla; goba ge yena ka boyena a ka ba le tšhelete ye e lekanego, a ka ithekolla.

50 O swanetše go boledišana le yo a mo rekilego, mme ba bale mengwaga go tloga ka nako yela a ithekišitšego ka yona go fihlela ka Ngwaga wa Poetšo wo o latelago, mme ba bee theko ya tokollo ya gagwe go ya ka mogolo wo o lefiwago motho yo a thwetšwego.

51 O swanetše go mo lefa seripa sa theko go ya ka palo ya mengwaga ye e sa šetšego,

52

53 bjalo ka ge nke o be a thwalwa ngwaga ka ngwaga. Mong wa gagwe a se ke a mo swara gampe.

54 Ge a sa lokollwe ka ye nngwe ya ditsela tše, yena le bana ba gagwe ba lokollwe ka Ngwaga wa Poetšo wo o latelago.

55 Moisraele e ka se be lekgoba go ya go ile, ka gobane Baisraele ke makgoba a Morena. O ba ntšhitše Egepeta; ke yena Morena Modimo wa bona.

26

1 Morena o rile: “Le se ke la dira medimo ya diswantšho, goba la tsema dihlwadieme, goba dikokwane tša matlapa, goba matlapa a a betlilwego gore le di obamele, ka gobane Modimo wa lena ke nna, Morena.

2 Le keteke menyanya ya sedumedi, gape le hlompheng felo ga ka mo gokgethwa. Ke nna Morena.

3 “Ge le phela go ya ka melao ya ka mme le phetha ditaelo tša ka,

4 ke tla le nešetša pula ka nako ya gona, gore naga e tle e mediše dibjalo, le mehlare e enywe.

5 Le tla be le sa fola mabele ge nako ya go fula diterebe e fihla, mme le tla be le sa fula diterebe ge nako ya go bjala mabele e fihla. Le tla ba le dijo ka bontši, le gona le tla dula le bolokegile nageng ya lena.

6 “Ke tla le fa khutšo nageng ya lena, le gona le tla robala le sa tšhoge motho. Ke tla tloša dibata nageng ya lena, le dintwa di ka se sa ba gona.

7 Le tla hlomara manaba a lena la a fenya ka tšhoša;

8 ba bahlano ba lena ba tla kgona go hlomara ba lekgolo, mme ba lekgolo ba tla kgona go hlomara ba dikete tše lesome ba ba fenya ka tšhoša.

9 Ke tla le šegofatša, ka le fa le bana ba bantši; ke tla botegela kgwerano ye ke e dirilego le lena.

10 Le tla be le sa ja tša ngwagola, la ba la di tloša tša šuthela tše mpsha.

11 Ke tla dula gare ga lena ka tenteng ya ka ye kgethwa, gomme nka se tsoge ke le hlanogetše.

12 Ke tla ba le lena; ke tla ba Modimo wa lena, gomme lena le tla ba setšhaba sa ka.

13 Nna, Morena Modimo wa lena, ke le ntšhitše Egepeta gore le se ke la hlwa le le makgoba. Ke fedišitše maatla a bagateledi ba lena, ka le hlakodiša.”

14 Morena o rile: “Fela ge le sa ntheetše, le sa phethe ditaelo tša ka, le tla otlwa.

15 Ge le gana go phetha melao ya ka, le nyatša ditaelo tša ka gomme le lahla kgwerano ye ke e dirilego le lena,

16 ke tla le otla. Ke tla le tlišetša madimabe – bolwetši bja mafahla le bja letadi la go foufatša le go le fokotša la ba la hwa. Le tla bjala dibjalo tša lena, eupša go ka se le hole selo, ka gobane manaba a lena a tla di ja.

17 Ke tla le hlanamela la ba la fenywa, gomme la bušwa ke ba ba le hloilego; le tla no tšhaba le ge le sa rakedišwe ke motho.

18 “Ge le ka no se ntheeletše le ge ke le dirile tše ka moka, ke tla oketša kotlo ya lena gašupa.

19 Ke tla fediša maatla a le ikgodišago ka ona; leratadima le ka se le nešetše pula, ka gona naga ya lena e tla omelela, ya thatafala bjalo ka mphiri.

20 Le ge le ka šoma gaboima le ka se holege ka selo, ka gobane naga ya lena e ka se mediše dibjalo, le mehlare e ka se enywe.

21 “Ge le ka no fela le nngangabalela mme la se ntheetše, ke tla oketša kotlo ya lena gašupa gape.

22 Ke tla le romela dibata tše di tlago bolaya bana ba lena, tša fediša le diruiwa tša lena, gomme tša le fokotša mo ditsela tša lena di tlago wela kgwahlana.

23 “Ge le ka morago ga kotlo ye le ka fela le sa ntheetše mme la tšwela pele la ntwantšha,

24 gona le nna ke tla le lwantšha mme ka le otla gašupa gabohloko go feta pele.

25 Ke tla le tsošetša dintwa go itefeletša ka ge le lahlile kgwerano ya ka le lena, gomme le ge le ka bokana metseng ya lena gore le itote, ke tla le romela bolwetši bja leuba la ba la gapeletšega go ineela go manaba a lena.

26 Ke tla le hlokiša dijo mo e lego gore basadi ba lesome ba tla apea dinkgwa ka ontong e tee. Ba tla di ngwathelana, gomme la re go di ja la no fela le sa swerwe ke tlala.

27 “Ge le ka morago ga kotlo tšeo le ka no fela le tšwela pele le go se ntheetše mme la ntwantšha,

28 gona le nna ke tla le lwantšha ke befetšwe, ka le otla gape gašupa gabohloko le go feta pele.

29 Tlala e tla le golela la ba la ja bana ba lena.

30 Ke tla phušola dintotoma tše le khunamelago medimo ya diswantšho go tšona, ka kgereša dialetare tša lena tša seorelo, ka lahlela ditopo tša lena godimo ga medimo ya lena ya diswantšho ye e welego. Ke tla le šišingwa,

31 ka fetoša metse ya lena marope, ka senya mafelo ao le khunamelago go ona, ka ba ka gana dihlabelo tša lena.

32 Ke tla senya naga ya lena mo e lego gore manaba a a tlago dula go yona a tla tšhošwa ke go senyega ga yona.

33 Ke tla tliša manaba gore a lwe le lena, ka le šwalalanya le ditšhaba. Naga ya lena e tla fetoga lešoka, le metse ya lena e tla šala e le marope.

34 Ke gona naga e tlago ba le mengwaga ya go khutša ye le bego le gana go e fa yona; e tla dula e tlogetšwe gomme ya hwetša khutšo ya yona mola lena le le nageng ya manaba a lena.

35

36 “Ke tla dira gore mašaledi a lena ao a lego nageng ya manaba a ona a tšhošwe le ke mogwaša wa matlakala ao a itšeelwago ke phefo, ba tšhabe. Ba tla tšhaba mo nkego ba hlomerwe ntweng, ba wa mola go se lenaba le le ba lelekišago.

37 Ba tla thetšana ba sa rakedišwe ke motho, gomme ba ka se be le maatla a go lwa le manaba a lena.

38 Ba tla hwa e le mathopša, ba metšwa ke naga ya manaba a bona.

39 Mašaledi a lena nageng ya manaba a lena a tla fokotšega a ehwa ka baka la sebe sa lena le sa borakgolokhukhu ba lena.

40 “Ditlogolo tša lena tšona di tla dumela gore tšona le borakgolokhukhu ba tšona bao ba sa mpotegelego gomme ba ntwantšhago ba dirile dibe,

41 mme ba ntira gore ke ba lwantšhe ke be ke ba romele bothopša nageng ya manaba a bona. Mafelelong, ge ditlogolo tša lena tše di ngangabetšego di kokobeditšwe gomme di lefile molato wa bokgopo bja bona,

42 ke tla gopola kgwerano ya ka le Jakobo le Isaka le Abrahama, mme ka gopola le naga ya lena.

43 Fela pele, batho ba swanetše go tlošwa nageng gore naga e tle e ipshine ka go khutša, mme ba swanetše go lefa molato wa bona ka botlalo wa ge ba ganne melao ya ka mme ba hlaswitše ditaelo tša ka.

44 Le ge go le bjalo, ge ba sa le nageng ya manaba a bona, nka se ba tlogelele sa ruri, goba ka ba feleletša sa ruri. Seo se ka fediša kgwerano ya ka le bona, gobane ke nna Morena Modimo wa bona.

45 Ke tla mpshafatša kgwerano ye ke e dirilego le borakgolokhukhu ba bona ge ke laetša ditšhaba ka moka maatla a ka ka go ba ntšha Egepeta, gore nna, Morena, ke tle ke be Modimo wa bona.”

46 Tše ka moka ke melao le ditaelo tša setšhaba sa Israele tše Morena a di filego Moshe thabeng ya Sinai.

27

1 Morena o file Moshe

2 melawana ye e latelago ya Baisraele. Ge motho a neetšwe Morena e le go phethagatša keno ye e itšeng, motho yoo a ka lokollwa ka go lefa ditefo tše di latelago,

3 go ya ka papetlana ya silibera ye e etšwego go ya ka boima bja papetlana ya silibera ya ka Felo mo Gokgethwa: monna wa mengwaga ye masome a mabedi go iša go wa ye masome a a selelago: dipapetlana tša silibera tše masome a mahlano mosadi wa mengwaga yeo: dipapetlana tša silibera tše masome a mararo mošemane wa mengwaga ye mehlano go iša go wa ye masome a mabedi: dipapetlana tša silibera tše masome a mabedi mosetsana wa mengwaga yeo: dipapetlana tša silibera tše lesome ngwana wa mošemane wa kgwedi e tee go iša go wa mengwaga ye mehlano: dipapetlana tša silibera tše tlhano ngwana wa mosetsana wa kgwedi e tee go iša go wa mengwaga ye mehlano: dipapetlana tša silibera tše tharo monna wa mengwaga ya ka godimo ga ye masome a a selelago: dipapetlana tša silibera tše lesome le tše tlhano mosadi wa mengwaga yeo: dipapetlana tša silibera tše lesome

4

5

6

7

8 Ge motho yo a ennego a diila mo a palelwago ke tefo ye e beilwego, a tliše motho yoo go moprista, gomme moprista a mmeele theko ye a ka e kgonago.

9 Ge eba se a ikannego ka sona ke seruiwa se se ka amogelwago ke Morena e le sehlabelo, seruiwa seo sa go abelwa Morena e tla ba se sekgethwa,

10 gomme motho yoo a ennego a se ke a šupa seruiwa se sengwe sebakeng sa seo. Ge a ka dira bjalo, diruiwa tšeo tše pedi di abelwe Morena.

11 Eupša ge keno ye bjalo e le mabapi le seruiwa se se tšhilafetšego, se se sa amogelegego go ba sehlabelo go Morena, motho yoo a iše seruiwa seo go moprista.

12 Moprista a bee theko ya sona, go ya ka moo e lego se se lokilego goba se se solegago, gomme theko yeo e eme gona moo.

13 Ge motho yoo a nyaka go se rekolla, o swanetše go ntšha theko yeo, a be a tlaleletše ka karolo ya bohlano ya theko yeo.

14 Ge motho a abela Morena ngwako wa gagwe, moprista a bee theko ya wona go ya ka moo ngwako o lokilego goba o solegago ka gona, mme theko yeo e eme gona moo.

15 Ge yoo a abetšego Morena ngwako a nyaka go o rekolla, o swanetše go ntšha theko yeo, a be a tlaleletše ka karolo ya bohlano ya theko yeo.

16 Ge motho a abela Morena karolo ya tšhemo ya gagwe ye e lego bohwa bja gagwe, theko ya yona e bewe go ya ka bontši bja peu yeo e gašwago moo; theko ya garase ye e imelago dikilokramo tše lekgolo e be dipapetlana tše masome a mahlano tša silibera.

17 Ge a ka aba tšhemo yeo ge Ngwaga wa Poetšo o seno feta, go bewe theko ye e tletšego.

18 Ge a ka e aba nakong ye nngwe ka morago, moprista a bee theko ya yona ya tšhelete go ya ka palo ya mengwaga ye e sa šetšego gore go fihle Ngwaga wa Poetšo wo o latelago, mme a fokotše theko ya yona ye e tletšego, go ya ka mengwaga yeo.

19 Ge motho yo a abilego tšhemo a nyaka go e rekolla, o swanetše go lefa theko yeo, a be a tlaleletše ka karolo ya bohlano ya yona.

20 Ge a ka rekišetša yo mongwe tšhemo yeo a se a e rekolla go Morena pele, o lahlegelwa ke tokelo ya go e rekolla.

21 Ka Ngwaga wa Poetšo wo o latelago tšhemo yeo e abelwe Morena go ya go ile; e be ya baprista.

22 Ge motho a ka abela Morena tšhemo ye a e rekilego,

23 moprista a bee theko ya yona go ya ka palo ya mengwaga go fihlela go Ngwaga wa Poetšo wo o latelago, gomme motho yoo o swanetše go lefa theko yeo ka lona letšatši leo; tšhelete yeo ke kabelo ye kgethwa go Morena.

24 Ka Ngwaga wa Poetšo tšhemo yeo e boele go mong wa yona wa pele, goba go ditlogolo tša gagwe.

25 Ditheko ka moka di bewe go ya ka papetlana ya silibera ye e etšwego go ya ka boima bja papetlana ya silibera ya ka Felo mo Gokgethwa. Papetlana yeo e swanetše go ba ya boima bjo e ka bago dikramo tše lesome.

26 Leitšibolo la seruiwa, e ka ba namanyana goba kwanyana goba putšane, ke la Morena ka matswalo, ka gona go se be le yo a mo abelago lona.

27 Leitšibolo la seruiwa se se tšhilafetšego lona le ka rekollwa ka theko ye e beilwego e tlaleleditšwe ka karolo ya bohlano ya yona. Ge e sa rekollwe e ka rekišetšwa yo mongwe ka theko ye e beilwego.

28 Eupša motho a se ke a rekiša goba a rekolla seo a se fetšego Morena sa ruri, e ka ba motho goba seruiwa goba tšhemo. Dilo tše bjalo ka moka ke tše kgethwakgethwa go Morena.

29 Le motho yoo a abetšwego Morena sa ruri a ka se rekollwe; o swanetše go bolawa.

30 Karolo ya lesome ya tšohle tše di bunnwego ka mašemong, e ka ba mabele goba dikenywa, ke ya Morena. Ke ye kgethwa go yena.

31 Ge motho a nyaka go rekolla seripa sa karolo ya lesome ya gagwe, o swanetše go lefa theko ye e beilwego mme a tlaleletše ka karolo ya bohlano ya yona.

32 Karolo ya lesome ya diruiwa tša gago ka moka o e ntšhe ka tsela ye: Ge diruiwa di balwa, ye nngwe le ye nngwe ya lesome e abelwe Morena.

33 Mong a se ke a tshwenyega ge eba ke diruiwa tše di se nago bosodi goba tše di nago le bjona tše di tlago kgethwa, mme a se ke a dira gore tše dingwe di tšee sebaka sa tše dingwe. Ge a ka dira bjalo, gona diruiwa tšeo tše pedi di abelwe Morena gomme di se ke tša rekollwa.

34 Tše ke ditaelo tša Baisraele tše Morena a di filego Moshe thabeng ya Sinai.